Amerikanski Slovenec. List za slovanski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 51. številka Joliet. t Illinois*. 39. novembra 1907 I .e tu il, XVI FINANČNA KRIZA SREČNO PRESTANA. Zakladniški tajnik Cortelyou odredil, da se naročbe na zadolžnice sklenejo. NEWYORSKI BANKIRJI KRIVI, Ogorčenje zapadnih finančnikov proti newyorskim tovarišem. Washington, 27. nov. — Vsled mnogoštevilnih ponudb v nakup od zakladnice izdanih 3 odstotnih zakladni-ških zadolžnic je zakladniški tajnik, Cortelyou, odredil, da se ne sprejmejo nobene nadaljnje subskrip-cije ali naročbe in je v tem smislu obvestil vse podzakladnice. Zboljšava v finančnem položaju bo imela morda posledico, da se ne izda polni znesek $100,000,000. Ogorčenje zoper newyorške finančnike. New York, 27. nov.—Bivši zaklad-niški tajnik in sedanji predsednik “Car negie Trust”-kompanije, Leslie M. Shaw, ki se je danes vrnil od konference s chicaškimi finančniki v New York, se izjavlja o finančnem položaju v deželi takole: “Zapad je izgubil svoje zaupanje do vzhoda. Stalo nas bo milijone dolarjev, predno spet pridobimo naš ugled in spet napravimo prejšnje poslovne zve ze z zapadom. Ljudje na zapadu trde, da je samo New York odgovoren za finančno krizo in denarno stisko. New-yorske banke so bile prve, ki so pridr Žale gotovino, potem izdale “Clearing House”-certifikate in prisilile banke v deželi, storiti istotako. “Bankirji na zapadu ne čutijo naj manjše dobrohotnosti za svoje new-yorške tovariše. Pravijo, da so svoj denar dale v shrambo newyorškim ban kam, a ko so ga zahtevali, ozir. rabili jim ga niso hotele izplačati. New York je skušal po njihovih mislih samo sebe ščititi, pa se ni prav nič brigal za ostalo deželo in je tako povzročil denarno stisko, ki je zavladala po vsej deželi. Zapuščajo Ameriko. New York, 27. nov. — Povračanje v Evropo narašča čimdalje bolj. Pro-šli teden je zapustilo nad 30,000 Ev-ropcev obrežje ameriško in ta teden jih odpotuje več nego 50,000. Parnik “Seudlitz” od Severonemškega Lloyda jih je imel na krovu 2000, “Majestic”, “Niew Amsterdam”, “Calabria”, “Sam-nio” in “Venezia” vsak po 1500; nem ški parniki “Moltke”, “Barbarossa” in “Kaiserin Auguste Victoria” odplujejo jutri, s potniki na krovu po 2000, in “Baltic” s 1500. Ladjarnice preko-atlantskih parniških družb v New Yorku, Brooklynu in Hobokenu oblegajo dan in noč ljudje, ki čakajo na odhod parnikov, da se vrnejo v Evropo. Novi kardinali. Rim, 25. nov. — Papež je odredil, da se bo prihodnji tajni konzistorij vršil dne 16. decembra. V tem bodo imenovani za kardinale Msgr. Pietro Gaspari, tajnik kongregacije za izven-redne cerkvene zadeve, Msgr. Lucon, nadškof v Rheimsu, in Msgr. Andrieu, nadškof v Marseilles. Javni konzistorij se bo vršil dne 19. decembra. V tem bo sledečima prelatoma podeljen rdeči klobuk: Kardinal Rinaldini, bivši papeški nuncij na Španskem, in kardinal Aguirre, nadškof v Burgosu, Špansko, ki sta bila v prejšnjem konzisto-riju imenovana za kardinala. Jeklarne se spet odpirajo. Pittsburg, Pa., 28. nov. — Odstrani poslovnega vodstva “Republic Iron and Steel”-kompanije se naznanja, da se vsled ugodne zaobrnitve poslov v zadnjih par dnevih spet začne polno poslovanje v vseh oddelkih, v katerih je bilo vsled denarne stiske delo ustavljeno. “Valley Iron Works”, “Brown Bonnell Iron Works” in tovarna v Youngstownu, Ohio, že danes spet delajo, druge jim slede v enem ali dveh dneh. Brez dela za nekaj dni. Greenville, Pa., 27. nov. — Tukajšnjo tovarno “Carnegie Steel”-kompa-nije so zaprli, vsled česar je začasno 500 mož brez dela. Ampak upati je, da se prav kmalu začne spet z delom. Tudi tovarna “Shelby Steel Tube”-kompanije je deloma ustavila delo, vsled česar je 400 delavcev brez dela. Spet delo. Johnstown, Pa., 26. nov. — Tovarna “Cambric Works”, kjer je bilo pred dvema tednoma odslovljenih kacih 1000 delavcev, je te zopet namestila, ker je vsled zboljšanega finančnega položaja dospelo dovolj naročil v za-poslenje vseh delavcev. Spet polna delavna doba. Buffalo, N. Y., 25. nov. — Tovarna “Snow Steam Pump Works”, ki je za svojih 1000 delavcev pred kacima dve ma tednoma skrajšala delavni čas na polovico, je spet uvedla polno delavno dobo, češ, ker se je finančni trg zbolj šal. V polnem tiru. New York, 26. nov. — Skoro vse bombaževinarske tovarne v Novi An gliji, ki so vsled denarne stiske delo ustavile ali svoje delavsko osobje zmanjšale za 50 do 60 odstotkov, so spet zaposlovale v polnem obsegu in na tisoče delavcev je tako dobilo spet svoje delo. Skrajšana plača, skrajšane lopate. Bedford, Ind., 26. nov. — Vsled denarne stiske se je plača stoterim ino zemskim delavcem, ki delajo v tukaj šnjih Hoosier-kamenolomih z lopato, znižala od 15c na 12^c na uro. Ogorčeni delavci niso zaštrajkali, nego korakali v strojedelnico in vsak je skrajšal svojo lopato za 2J4 palca, da spravijo v soglasje dolgost svojih lopat z okrajšbo svoje plačo. Na ugovor de lovodje so odgovorili rekoč: “Skraj šana plača, skrajšane lopate.” Vezuv bljuje. Neapolj, 26. nov. — Ognjenik Vezuv,, ki je dva meseca počival, spet bljuje goste oblake dima in iz notranjosti je slišati mogočno grmenje. Med prebivalstvom po soseščini vlada strah in trepet. Proti alkoholizmu. Bukarešt, Rumunsko, 25. nov. — Parlamentarična komisija za ureditev kmečkih razmer v Rumuniji je sprejela predlog za uvedbo gostilniškega monopola. V vaseh in trgih smejo alkoholne pijače točiti le oblasti. Na 450 rodbin pride ena gostilna. Gostilničar ne sme biti Žid. Gostilničar dobi od države mesečno plačo, a se mora pod kaznijo zavezati, da pijače ne bo dajal na upanje. V poslovanje gostiln se uvedejo “uradne ure”. V nedeljah in praznikih gostilne pred 11. uro dopoldne ne smejo biti odprte. Ta zakon stopi v veljavo dne 1. aprila 1908. Gompers spet predsednik. Norfolk, Va., 23. nov. — V današnji seji zveze “American Federation of Labor” je bil Samuel Gompers eno glasno spet izvoljen predsednikom. Delegatje so sklenili, razpisati glavarino v znesku lc v podporo takim unijam, katerih člani štrajkajo in so podpore potrebni. Nadalje se je sklenilo delovati na to, da se imajo vsi sodniki, državni in zve zni, voliti naravnost po ljudstvu, in sicer na štiri leta s pravico zopetne izvolitve. Angleška politika. London, 24. nov. —r Angleški prvi minister Campbell-Bannerman je v velikem govoru razpravljal angleško po litiko. O mirovni konferenci pravi, da ni bila brez koristi; glede mednarodnega razsodišča bo Anglija delala na to, da najvažnejše morske oblasti dosežejo sporazum. Angleški zastopniki se potegujejo za odpravo vojnega kontrebanda in plavajočih min. Po godba z Rusijo je važna za svetovni mir; v zadeve države Kongo se Anglija ne vmešava. Toplo pozdravlja ob isk nemškega cesarja. Tragična smrt. Pariz, 24. nov. — Po svoji ekscen tričnosti znano nadvojvodinjo Mor-ney je obiskala umetnica Decosta. V tem trenutku je dala vojvodinja svo jemu slugi revolver z naročilom, naj ga nese popravit. Revolver je bil nabasan in se je nakrat sprožil. Kroglja je zadela umetnico v glavo. Umetnico so mrtvo nesli iz palače. Kolera v Kijevu. Lvov, Galicija, 24. nov. — Kolera v Kijevu se vedno bolj razširja. V tamo-šnji hiši za najdence je obolela dojilja za kolero in tako prenesla bolezen na dojence, katerih je 44 po številu. 40 od teh jih je obolelo, 17 pa umrlo. V mestu je obolelo za kolero 16, oseb na eden dan, od teh jih je 10 umrlo Vseh bolnikov je še 180. Od početka epidemije je obolelo v mestu 998 oseb od katerih jih je 253 umrlo. POSLANICA GUVERNERJEVA. G. Deneen poslal postavodajstvu pisanje glede Desplaines-reke in kanala. POVEDAL JE SVOJE MNENJE. Generalni pravdnik se ne strinja z nazori druzih pravnikov. Springfield, 111., 26. nov. — Guverner Deneen je danes poslal državnemu postavodajstvu poslanico, v kateri razpravlja skrivnostno pogodbo med Illinois & Michigan Canal”-kompani-jo in “Economy Light & Power”-kom-panijo. Poslanica slove deloma: Od Vašega zadnjega zasedanja so nastopile okolnosti, ki mi velevajo, da Vašo častito skupščino še enkrat opozorim na Vaše sklepe glede nameravane gradnje globocega kanala na državne stroške. Uspešna izvršitev tega načrta, ki ima zanj država Illinois dovoliti 20 milijonov dolarjev, je odvisna predvsem od tega, da se državi prepusti korist od vodne sile, ki se ima razviti. Kajti samo tako je mogoče dobiti sredstev v povrnitev gradbenih stroškov. Razpoma točka. Nedavno pa je glavni državni pravdnik na moje tozadevno vprašanje izrekel svoje mnenje, po katerem nima država imeti te koristi, nego tisti, ki so si pridobili obrežne pravice ob Des-plaines-reki. Moje vprašanje je šlo posebno na to, ali ima “Economy Light & Power”-kompanija na temelju s komisarji Illinois & Michigan-kanala sklenjene pogodbe pravico, s kakim jezom preprečiti brodarstvo v Desplaines-reki, ozir. takisto razviti vodno silo, s katero edinole se je vsta-nu okoriščati in ali je Desplaines-reka plovna (ladijenosna) reka. Prva razlaga. Generalni pravdnik Stead je odgovoril na ti vprašanji, da 1) Desplaines-reka ne pripada plovnim rekam v deželi; 2) ima “Economy Light and ■Power Co.” po pogodbi, sklenjeni s komisijo Illinois & Michigan-kanala, nepobitno pravico za gradnjo tega jeza. Po tem mnenju država nima pravice, vodno silo Desplaines-reke pri gradnji globocega kanala obrniti sebi v prid in bi bil denar, izdan v zadnjo svrho, na stran vržen. Druga razlaga. Ampak smatral sem za svojo dolžnost, poizvedeti podrobnosti o izrečenem mnenju ter sem se prepričal, da 1) je po vseh sodnijskih odlokih Desplaines-reka plovna reka in da država lahko odstrani vse zapreke, ki so v istej napravljene ali se imajo napraviti; 2) je z “Economy Light & Power”-kompanijo sklenjena pogodba neveljavna in je država nima pripoznati. Omeniti še hočem, da je omenjena družba plačala državi za pravico, pro-računjeno na 20 let, celih $2700. Izročam Vam to pisanje v natančno proučitev in nadaljnje ravnanje. (Poslanici so bili pridejani prepisi sodnih odlokov in izvlečki iz zapisnikov kanalske komisije.) Taft. Irkutsk, Sibirija, 23. nov. — Vojni tajnik Taft je nocoj dospel semkaj po zelo prijetni vožnji, med katero je obiskal več vojaških postaj. Med potjo sestavlja svoje poročilo o potovanju na Filipine, katero predloži kongresu. Po prijaznosti ruskih oblasti v mu je omogočeno, da je lahko v neprestani zvezi z Washingtonom. Prihodnjo soboto, dne 30. novembra, bo Taft dospel v Moskvo in tam mu prirede veličasten sprejem. Washington, 24. nov. — Prijatelji vojnega tajnika Tafta so spet upapol-nejši, nego zadnje tedne. Pravijo, da Roosevelt vsled naraščajočega ostrega nasprotovanja ne misli več kandidirati za predsednika in da bo prepustil kandidaturo Taftu. Ne dajo se užugati. Chicago, 111., 25. nov. — Da se krčmarji po grožnjah nedeljskih prena-petežev ne dajo nikakor užugati, je jasno in razločno dokazal včerajšnji dan. Poziv, zapreti krčme, ni našel nikjer povoljnega odziva, da, topot so bile načeloma odprte celo take krčme, ki so sicer navadno ob nedeljah zaprte. Spet odprta banka. New York, 23. nov.—“United States Exchange Bank” v Harlemu, ki je dne 25. oktobra vsled denarne stiske ustavila svoje izplačevanje, jutri spet zaposluje. Večina od 3000 hranilcev se je pismeno obvezala, izvzeti v šestih mesecih samo določen odstotek svojih hranil. Smrt v plamenih. New York, 25. nov. — Pri požaru štirinadstropne najemne hiše na voglu 109. ceste in 2 Ave. je storilo smrt 13 oseb, a mnogo jih je bilo bolj ali manj opečenih. Med mrtvimi je sedem o-trok. Ponesrečenci so Italijani. Cleveland bolan. New York, 25. nov. — Bivši predsednik Grover Cleveland je spet obolel na hudi bolezni, ki jo je komaj prestal pred nekoliko tedni, in topot s je bati za njegovo življenje. Oborožen upor delavcev. Rim, 23. nov. — V Porto maggiore je bila v prostorih tamošnjega oddelka zveze poljskih delavcev odkrita velika zaloga orožja. — “Popolo romano” piše: Odkritje je toliko, da morajo nastopiti najresnejše bojazni. Že dalj časa je znano, da zveza poljskih delavcev pod pretvezo gospodarske organizacije nič druzega ne dela, kakor organizacijo za oborožen političen upor. Temu je najboljši dokaz odkritje zaloge orožja in s hišno preiskavo pri drugih oddelkih te zveze bi se isto dokazalo. V državnem zboru je bila z ozirom nato vložena interpelacija, ki zahteva najstrožje naredbe proti pripravi oboroženega upora zveze poljskih delavcev. Arabci poraženi. Maghina, 25. nov. — Desettisoč izbranih vojščakov Beni Hanan-rodov je napadlo včeraj taborišče Francozov, a bili so odbiti z izgubo 1200 mrtvih Bitka je bila skrajno srdita. Domačini so bili brezmejno razkačeni. Francoska pehota bi bila enkrat skoraj obkoljena, a Spahi so priskočili in rešili položaj. Arabski poraz je predvsem povzročilo topništvo francosko. Francozi so imeli osem mrtvecev. Arabci pa niso potrti, nego se spet zbirajo in skušajo še drugih rodov pridobiti za boj. — Pisma na pošti imajo: Horvat Nikola, Rogelj Jožef. Nasilno novačenje? Washington, 25. nov. — V svojem letnem poročilu na vojnega ministra priporoča generalni adjutant armadni, Ainsworth, v svrho izpolnitve praznin pri raznih vojaških oddelkih vsled u-begov in neuspešnega pridobivanja re krutov, da naj se ali zboljša plačilo za prostake in podčastnike in seržante, ali pa uvede nasilno novačenje. Polna armada obstoja iz 3883 častnikov, 58, 988 vojakov in 3433 sanitetnih (zdrat stvenih) mož. Da se armada ohrani na tej moči, se je potrebovalo 19,671 novincev, a komaj šesti del te potrebščine se je mogel pokriti z nabiranjem. CESAR VARI BEGUNE DOMOV. Franc Jožef pomilostil vse ubežnike in take, ki so se službeni dolžnosti odtegnili. RAZNOTEROSTI IZ AVSTRIJE. Dirindaj v državni poslanski zbornici. Hrvatje v Budimpešti. Banka oropana. Bloomington, 111., 26. nov. — Malo pred 5. uro, ko se je imela banka baš zapreti, sta vstopila dva moška in z revolverjem prisilila blagajnika, knjigovodjo in pomožnega blagajnika, da so se podali v hranilno shrambo, ki sta jo napadalca potem zaklenila. Roparja sta pobrala $2,200 v zlatu in srebru ter šla v neki hotel, kjer sta si plen razdelila. Nato sta izginila. Trije bratje ponarejalci. New York, 26. nov. — John-G. Jenkins ml., do nedavna predsednik “Jenkins Trust”-kompanije v Brooklynu Franklin Jenkins, odstavljeni predsednik “Williamsburg Trust”-kompanije, in Fred Jenkins, bivši ravnatelj zadnjega finančnega zavoda, so bili danes pred porotniki obtoženi skupnega ponarejanja. Obtoženci so bratje. Stavljeni so vsaki pod poroštvo $10,000. Bankirjev konec. New York, 26. nov. — Howard Max well, odstavljeni predsednik Borough-banke v Brooklynu, ki je bil pred nekaj dnevi obtožen ponarejanja in tatvine v velikem ter sinoči izpuščen proti poroštvu v znesku $30,000, je danes izvršil samoumor. Prerezal si je vrat in levo roko z britvijo v svojem kopališču. Maxwell je baje umrl kot berač. Njegovo premoženje je bilo cenjeno na $200,000, ampak žrtvoval je zadnji cent, da reši svojo banko poloma. Pettibone pred porotniki. Boise, Idaho, 25. nov. — Danes se začenjajo tukaj obravnave v pravdi proti George A. Pettibonu, članu iz-vrševalnega odbora zveze “Western Federation of Miners”, ki je obtožen zarote k umoru bivšega guvernerja države Idaho, Steunenberga. Njegov soobtoženec Haywood je bil pred nekaj meseci oproščen. Dunaj, 26. nov. — Povodom začetka svojega 60. vladnega leta je cesar Franc Jožef proglasil splošno pomilo-ščenje vojakov, po katerem so pomilo-ščeni vsi, ki so se pregrešili proti vojaškim postavam, tudi beguni (dezerterji) in taki, ki so se odtegnili službeni dolžnosti, predno so bili preoblečeni v vojaško suknjo. Vsi taki ljudje so povabljeni, vrniti se v Avstrijo. Vsled tega pomiloščenja se utegne vrniti v svojo domovino na tisoče moških, ki so se z begom odtegnili vojaški dolžnosti, ne da bi se jim bilo sedaj bati, da bodo za svoj prestopek kaznovani. V dunajski državni zbornici. Dunaj, 28. nov. — Do groznega di-rindaja je prišlo v današnji seji državnega poslanskega zbora, ko se je novi poljski minister David pl. Abrahomo-vicz, naslednik grofa Dzieduszyckega parlamentu predstavil v svojem sedanjem dostojanstvu. Abrahomovicz je bil sprejet z urnebesnim hrupom. Glav ni kričači so bili socialni demokratje, nemški radikalci in Ruteni. Čitali so iz zborničnega zapisnika psovke, s katerimi so leta 1897. žalili poljskega vodjo, kakor: “Stari zločinec”, “Konjski tat”, “Na vešala s tabo!” Tudi so kazali karikature (spačene slike) iz onega časa, ki so se tikali Abrahamovicza. Minister pa se je pokazal kos položaju. Ostal je popolnoma miren in je smehljaje poslušal strašni hrup, ki so ga zaganjali kričači dokaj časa. Hrvatje v Budimpešti. Budimpešta, 28. nov. — V ogrski državni poslanski zbornici je kazal barometer danes spet vihar. Predsednik Jusfh je zagovarjal pravico poslancev, imeti govore v hrvatskem jeziku. Večina pa ni stala na njegovi strani, in prišlo je do skrajno hrupnih prizorov. Ker ni bilo mogoče napraviti reda, se je morala seja prekiniti. Pretirane pritožbe. Dunaj, 27. nov. — Agenta, katera je b:la poslala vlada v Združ. države, pre-iskavat pritožbe, da se z avstrijskimi priseljenci v tej deželi slabo ravna in njih osebna svoboda v gotovi meri o-mejuje, sta sporočila vladi, da so te pritožbe zelo pretirane. Vkljub temu jima je vlada naročila, natanko preiskati vsako pritožbo, ki jo vlože Avstrijci v Ameriki. Večina pritožb je naperjena proti južnim delodajalcem, ki baje najetim delavcem stroške za potovanje v Ameriko odtrgavajo od plače. Radecky. Dunaj, 27. nov. — Obletnica smrti slavnega avstrijskega maršala Jožefa Venclja Radecky, ki je umrl pred petdesetimi leti, se je tukaj najslovesneje obhajala. Krasni tukajšnji spomenik je bil kar zakrit z neštetimi venci. Parada starih vojakov je bila velikanska. Zoper dijaške izgrede. Dunaj, 26. nov. — Naučni minister ^dr. G. Marchet je povabil rektorje raznih vseučilišč na konferenco, da se ž njimi skupaj posvetuje o sredstvih in potih, kako preprečiti izgrede na velikih šolah, kot se v zadnjem času tako pogostokrat dogajajo, da včasi celo kri teče. Posebno zadnji izgredi na Dunaju in Gradcu so napotili ministra k temu povabilu. Dr. Marchet misli, da so rektorji vseučilišč tisto sodišče, ki lahko najhitreje prepreči take izgrede in tudi najbolje zna za zdatna -sredstva v odpomoč. Med drugim je dne 11. t. m. uprizorilo kakih 200 italijanskih vseučilišč-nikov velike demonstracije na dunajskem vseučilišču, ker jim senat ni dovolil velike dvorane na univerzi in nekih narodnostnih koncesij pri inskrip-ciji (vpisovanju). Govor nekega italijanskega vseučiliščnika so Italijani spremljali s fej-klici na Nemce, ki so nato zapeli “Wacht am Rhein”. Nemci so pričeli s tepežem. Šipe pri portalu so bile razbite in italijanski dijaki potisnjeni iz univerze., Italijani so hoteli potem na rampe parlamenta, a jim je policija to preprečila. In nedavno so nemški “burši” sirovo napadli svoje katoliške sorojake na vseučilišču v Gradcu, kjer je tekla kri. stro-ogrske armade, je bil radi izdaje važnih vojaških zadev na Italijo obsojen po vojnem sodišču. Med bobnanjem bo pred fronto degradiran, nakar pojde za osem let v ječo. “Ultimatum”. Dunaj, 24. nov. — Sedaj je znano, da je ministrski predsednik baron Beck vstop krščanskosocialnih voditeljev v kabinet (vlado) naravnost izsilil. “Ultimatum” (zadnjo besedo) je namreč stavil strankinim prvakom, ki so se z vso silo upirali proti temu, da kdo izmed njih prevzame kako ministrsko področje, ker so hoteli ostati pri “politiki svobodne roke”. Baron Beck je izjavil, da se vstop krščanskih socialcev v kabinet mora izvršiti. Drugače bi državni zbor razpustil ali pa sam odstopil. Cunard-agenture prepovedane. Budimpešta, 23. nov. — Vsem na Ogrskem delavnim izselitvenim agentom “Cunard”-črte je vlada odtegnila koncesijo (dovolitev), češ, da agenti olajšavajo izseljevanje. Agenture bodo v bodoče dovoljene samo še na mejnih postajah. Tam smejo prodajati vozne listke izseljencem, ako so potni listi v redu. Avstrija in Italija. Dunaj, 26. nov. — “Corierre della Sera” se bori proti avstrijskemu protektoratu v Albaniji in v Egiptu. Nad škofijo v Skadru in nad katoliškim patriarhatom v Kajiri vihra avstrijska zastava, ki bode Italijane v oči. Posebno protektorat v Albaniji bi rada dobila Italija, češ, da je Avstrija dobila ta protektorat kot dedščino ofi beneške ljudovlade. Zdaj pa je baje Zedinjena Italija prava dedinja Benetk, in zato hoče ona imeti protektorat. To je pač čudna logika! Zdaj šele, ko so cerkev oropali, so se italijanski državniki šele spomnili, da so oni dolžni cerkev braniti! Avstrija seveda svo jega vpliva v Albaniji ne sme prepustiti Lahom. Aleksander Toman v ječa Chicago, UL, 21. nov. — Aleksandet Toman, lastnik in urednik slovenskega lista “Jugoslovenski Gospodar”, je stal včeraj pred sodnikom Clelandom in bil obsojen v globo $500 zaradi kaznivega obrekovanja. Ker ni mogel plačati, je bil poslan v popravnico. To-žitelj je bil Frank Grampovčan, ki je tožil Al. Tomana, da je objavljal tiskovne članke, v katerih je napadal njegov značaj in skušal oškodovati nje govo kupčijo z zemljišči v Missourijft v službi neke družbe. Grampovčan je izjavil, da je Toman istotako zaposleft pri neki družbi, ki razpečava zemljišča v Missouriju in se imenuje “South-Slavic Colonization Company”, ter da je hotel pospeševati svoje lastno podjetje z omenjenimi članki. ti --------------- iftj Dr. Pavelič v kaznilnici. i New York, 23. nov. -— Dr. Matij» Pavelič, bivši odvetnik, župan in deželni poslanec v Koprivnici na Hrvaškem ter še pred nekaj meseci v službi tvrdke Frank Zotti & Co. v New Yorku, je bil včeraj pred okrožnim sodiščem v Pittsburgu, Pa., spoznan krivim poneverjenja svote $185 na škodo omenjene tvrdke, kakor je bil obtožen. Obsojen je bil na eno leto v kaznilnico (Western Penitentiary of Pennsylvania), Tožen je baje tudi Ivan Krešič, u-rednik “Narodne Obrane” radi kaznivega obrekovanja. Usodni viharji. Carigrad, 26. nov. — Po semkaj dospelih poročilih so zadnji viharji na Črnem morju povzročili veliko izgubo na ljudeh in lastnini. Na višini Ere-glije v Mali Aziji je parnik “Kaplan” obtičal na pečini in 110 oseb na krovu storilo smrt. Manjših ladij se je mnogo potopilo, tako da je skupaj utonilo približno 200 oseb. 100 milijonov primanjkljeja. Berolin, 23. nov. — Zvezni svet je posvetovanje o proračunu državnih do hodkov in stroškov dokončal, in sedaj uradno objavljene številke rte kažejo ravno prevesele slike. Skupni dolg Nemške države znaša sedaj 4003,5 milijonov mark. Letošnji primanjkljej bo znašal nad 100 milijonov mark. Izdajica. Dunaj, 25. nov. — Nadčastnik Fir-bas, ki je pripadal generalštabu av- Priporočilo. Gos. John Vrbiščar, naš zastopnik potuje sedaj po državi Pennsylvania. Ker je on naš večletni zastopnik, zato ga priporočamo vsem prijateljem našega lista. Uprava “Am. Slov.” Velika razprodaja na Chulikovem vogalu bo trajala še do dne 6. decembra t. 1. Ne zamudite, ker sedaj jd čas kupiti si zimsko suknjo vredno $15.00 in $16.00 za samo $9.98 — edinole na Chulik’s Corner. a. Joliet, 111., 27. nov. — Č. g. župnik F. S. Šušteršič je dobil minoli ponde-ljek brzojavko iz Ljubljane naznanjajočo mu žalostno novico, da je umrla ondi isti dan njegova sestra Ivanka. Pokojnica je bivala pri njem štiri leta in je starejšim naseljencem jolietskim še dobro v spominu. Slovesna sv. maša zadušnica se bo darovala za njo v cerkvi sv. Jožefa prihodnji torek ob 8. uri. Prijateljem in znancem se priporoča v molitev in blag spomin! — Res, dolga jesen! Krasne solnčne dni imamo še doslej, brez snega in skoro tople, in vendar smo že blizu grudna. Prihodnja nedelja bo prva adventna. Niti mesec več ni do Božiča. Naša katoliška društva kličejo svoje člane k adventni dolžnosti in spovedi. In čas je, da se vsi začnemo pripravljati na dostojen sprejem Odrešenika, čegar rojstvo bomo vkratkem spet slavili v miru in ljubezni, če Bog da. — G. Frančišek Jauh, bivši urednik Glasnika v Calumetu, Mich., si je o-gledal naše mesto zadnjo nedeljo in porftdeljek. Posetil je svoje prijatelje in si pridobil mnogo novih. Lepo ga je sprejel posebno naš organist, g. Malovrh. Sploh mu-je v naši sredi tako ugajalo, da se je le težko ločil, ampak dolžnost ga je nujno klicala v Cleveland, O., kjer prevzame upravni-štvo Nove Domovine. Vrlemu gospodu želimo mnogo sreče! y — Rojak Jožef Ivec je bil zadnji četrtek zvečer začasno odstavljen iz policijske službe. Policijski načelnik je prejel več pritožeb zoper njega in sicer iz Rudmanovega saluna na N. Scott cesti. Gre se za podkupljanje itd. Preiskava in obravnava dožene resnico. Dokler te ne poznamo skozinskoz, rajši o slučaju molčimp, ker poznamo obrekovanje iz nevoščljivosti in sovražnosti itd. — Rojak Jožef Boštjančič je vložil proti “American Steel & Wire"-kom-paniji odškodninsko tožbo za $2,000, ker je bil svojčas pri delu ranjen. — V naši knjigarni imamo še kras- nih darov za Božič. Pridite in postrežemo Vam z najlepšimi molitveniki in raznoterimi knjigami v pouk in zabavo, , > — Gorje tudi našim salunarjem! A- postoli prohibicije baje nameravajo začeti pravo križarsko vojsko proti njim in jo raztegniti čez ves okraj Will. No, seveda — fabriško mesto pa prohibicija! To pač ne “Štirna’. — G. Blaž J. Chulik potrjuje, da so se naši ljudje že popolnoma privadili začasnemu mestnemu denarju, kajti on je to najlažje dognal te dni, ko ima popolno razprodajo po skrajno znižanih cenah. — Že predzadnjo nedeljo so začele voziti pocestne kare po novi črti v severnem delu našega mesta. Ruby most čez kanal je bil komaj dograjen in že je zdrdrala čezenj prva kara. In tako se je začela nova doba za North Chicago cesto in vso soseščino. Kajti da bo cestnoželezniški promet zelo vplival na razvoj II. in deloma tudi ''III. warde, je jasno ko beli dan. Ob novi progi gotovo hitreje izginejo fazni “havži” iti nadomestijo jih V He pri-daijtietti časti Mčttejže hišiče in hiše, ki jih ne bo sram gledati v lice modernemu napredku. Skratka: z novo progo se naše predmestje prenovi in preobleče, da bo mimovozečim se tujcem imponiralo, ali ne? Bomo videli. ' — Drsanje na kolodrkalicah (roller skating) po dvoranah z gladkimi podi je spet prišlo v modo ali navado v našem mestu letos. Tudi Golobičeva dvorana je vsak večer polna mladega sveta vseh narodnosti, ki se drsa ob veselih zvokih velikanske harmonike ali ka-li. Takole drsanje je zelo zabavno in tudi zdravo, če se vrši v gotovi meri; kako poldrugo uro dva-ali trikrat na teden je tega drsanja ravno zadosti, pravijo zdravniki. Da se otroci drsajo tudi po tlakovanih cestah in trotoarjih, je pač marsikateremu peš cu sitno, ampak — otroci so otroci. —Kamenolomci po tukajšnjih “kva-rah” še štrajkajo. In prišlo je res že tudi do izgreda. In sicer zadnji petek zjutraj na Richards cesti prav na mostu čez potok Hickory, med štrajkarji in najetimi štrajkolomci, ko so ti hoteli na svoje delo. Revolverji in noži so igrali vlogo poleg gorjač. Več delavcev je bilo ranjenih. Vsa soseščina je bila seveda vznemirjena Nazadnje je pomnožena policija spet napravila red in mir. Bitko so povzročili operatorji, ker so trdovratno stali pri svojih pogojih: skrajšanje delav nika od 10 na 9 ur, znižanje plače od 20 na \7l/2c na uro; tudi nočejo pri-poznati kamenolomske unije. — Še vedno mnogi priseljenci zapu ščajo mesto in se vračajo v stare kra je. Vzroki isti: malo dela vsled fi nančnih homatij. — Znanega salunarja Carl Schnei det-jn, ki lastuje obenem “Bismarck Restaurant", sta sredi zadnjega tedna zvečer dva klativfteza poskušala oro pati, ampak lepo sta naletela. Orjaški Carl se je tako strahotno postavil na noge, da sta neznanca pobrala pete in izginila v temno noč brez duha in sledu. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Giga Vujo, Krivak Lazar, Slovinic John in Snider John. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Cleveland, O., 25. nov. 1907. — Sp. uredništvo A. S.! Dne 23. nov. je ‘Cirkular’ priobčil v Glasu Naroda dopis, v katerem pravi, da se je govorilo kot da bi bil jaz trdil, da je bil A. S. in G. N. podkupljen za tisoč dolarjev, več ali manj. To je čisto navadna prostaška laž in vsi dotični, ki so to trdili, so navadni lažniki, s katerimi ne gubi jam dalje časa. Cirkular pravi, da jd razburjen vsled tega. Mu verjamemo. Zelo razburjen je, tako, da mu domišljija na prav čuden način cirkulira. F. L. Kerže. South Lorain,, Ohio, 23. nov. — Z delom se tu ne moremo preveč pohvaliti v teh kritičnih časih. V kratkem času bodo odslovili tukajšnji podjetniki na tisoče delavcev. Stotine jih je že brez dela in drugi delajo po 3 do 4 dni v tednu. Gary, Ind., 26. nov. — Cenjeni urednik Am. Slovenca, prosim, da bi blagovolili natisniti v list sledeče vrstice. Danes je bilo to mlado a že precej razvito mesto vse okinčano z raznimi zastavami ter je bila dana prva prilika tukajšnjemu guvernerju Hanely-u si ogledati lepo se razširjajoče mesto. Bil je pogoščen od trgovskega kluba, kateri je priredil banket njemu v čast. Med banketom je govorilo veliko govornikov ter so vsi izražali občudovanje lepo se razcvitajočega mesta, in obenem tudi zatrjevali dobro bodočnost za to Jekleno mesto, kakor je zo-vejo, ter zatrjevali, da v teku dveh let bode štelo 50,000 prebivalcev, ker šteje sedaj 10,000 in pred enim letom nič. Ameriški časnikarji in drugi zovejo to Jekleno mesto, ker bodo tukaj največji plavži in jeklarne na svetu in napravljene po najnovejšem sistemu, tako da bodo vsa bolj težka dela o-pravljali z električno silo in s tem olajšali trpljenje ubogemu delavcu in sebi prihranili obilo denarja pri znižanju delavcev. Do sedaj je to mesto naše rojake jako malo zanimalo, upati pa je, da jih bode od sedaj naprej več, in sicer zato, ker se tukaj obljubuje dobro bodočnost, namreč dosti dela in dobre plače. Slovencev je tukaj še jako malo, nadejam se pa, da bodemo tudi tukaj napravili naselbino, kakor sploh pov-sodi, kjer so plavži in jeklarne, ker Slovenec je najbolj stalen in potrpežljiv v tej vrsti dela. Kar se tiče sedanjega dela, bo šlo bolj počasi, ker bode zima zadrževala pri gradnji poslopij in ulic ter sploh vsa zunanja dela. Dosedaj se je delajo tukaj zmeraj, in kar Se tiče finančne krize, tukaj nismo nič občutili. Plače nkvadnih delavcev so $2.00 do $2.25, slvetla rokodelci imajo plače veliko večje, Pretečeno nedeljo me je obiskalo več prijateljev iz Chicage, katerim se lepo zahvaljujem. In ko bodete potovali pO Gary, ne pozabite na starega Chicažana. H koncu želim pOždfav vsem rojakom in obilo Všpeha Am. Slovencu. Rudolf Maraž. se podal v New Castle, Pa., Youngstown, O. in Girard, O. Tudi tu so fa-brike in dobra plača, kakor so mi povedali naši rojaki. In sicer so tu naseljeni Metličani in nekaj Podzemelj-cev, in se precej dobro imajo. Nadalje sem šel v Relti, Wilkensburg in Prestola, Pa. Tudi tu delajo po premogo-kopih in dobro zaslužijo. In po vseh naselbinah in mestih imajo ustanovljena podporna društva, ki spadajo k jed-ni ali drugi slovenski Jednoti. Povsod je videti, kako je slovenski narod probujen. Le tako naprej! Sicer smo Slovenci in rojeni v ali pri vinskih goricah, zato se pa radi veselimo v družbi vinskih bratcev, pa nič zato: saj je Bog ustvaril vino za pridne in poštene ljudi, da se ž njim krepčajo; saj pijača je potrebna ravno tako kakor jed. In tu v Ameriki se krepčamo in veselimo večinoma pri pivu v trezni in veseli družbi, ki nas razvedruje. A čuvajmo se pa družbe z onimi slovenskimi odpadniki, ki se pačijo z nemščino in slobodo ter se postavljajo z največjo hudobijo — nejevero. Tu v Pittsburgu je po vseh tovarnah slabo, po nekaterih čisto malo delajo; delavci so ali odslovljeni ali jim je skrajšano dnevno delo, tako da se vsak čuti močno prizadetega. Nekateri se spravljajo v stari kraj, posebno tisti, ki imajo tam svoje posestvo. John Klepec in G. Jesih, posestnika iz Belčevega Vrha, sta prošla dne 6. t. m. John Klepec je bil že četrtikrat v Ameriki in vselej v Allegheny, Pa., kjer ima brata in dve sestri, a eno v Pittsburgu, ki je moja žena. Ko je prišel prvič in sicer z menoj skupaj, je bil star 17 let in je bil zmiraj priden delavec. Prvič je šel domov zaradi bolezni v očeh. Drugič ga je hotel njegov oče domov imeti, kjer se je priženil in preselil iz Podzemeljske fare na Belci Vrh, fare Dragatuš; potem je spet prišel nazaj v Ameriko v Westing House zaslužit denarja za nove hiše. Ko si je nekoliko prihranil, je šel spet domu hiše delat. Ko so bile te gotove, je še denarja manjkalo, ali vendar je njegov delavni oče zahvalil Boga, da zdaj bo laglje umrl, da so le hiše gotove. In res, ono zimo je umrl, v starosti 69 let. Ko je John svojega očeta s tužnim srcem sprevodil v boljšo in mirno domovino, je spet prišel nazaj v Allegheny in v Westing House po denarje, a doma je imel tri skrbne ženske, to so mati, teta ter pridna in lepa žena z dvema sinčkoma. No, zdaj je prošel k njim za vedno, kajti tukaj je vzel slovo od brata in sester in od mnogih prijateljev, in je rekel: “Morda se ne bodemo več nikdar videli na tem svetu.” Iz srca želimo, da bi se videli, če ne na tem svetu, pa na onem v nebeškem kraljestvu. Pozdrav čitateljem! John Verbiščar, Med Severovimi zdraviii je 35 raznih priprav, kot zdravilo zoper vse bolezni. Otrpli členki od protina.... V vseh slučajih mišičnega protina ali bolečin, ali proti živčni otrp-nelosti je najbolje, da mažate boleče prostore s SEVEROVIM OLJEM SV. GOTHARDA, ki prinese gotovo pomoč. Ta lek se utopi v boleči prostor mesa ter na ta način doseže središče bolezni, katero hitro prežene. Dobro je rabiti in imeti tako zdravilo vedno pri roki. Cena 50C. ^ Severovo olje sv. Gotharda. je že ozdravilo na tisoče ljudi. Čitajte kaj piše bolnik, ki je trpel celo četrtino leta: W. F. Severa Co.: ---“Tri mesece sem ležal na postelji napaden od protina in nobena reč mi ni mogla pomagati, dasi sem probal vse pomočke. Ko sem pa slišal o čudežnih delih Severovega Olja sv. Gotharda sem isto začel rabiti. Drugi zdravniki so mi govorili, da so njih zdravila ravno tako dobra, se vendar nisem podal nego sem pustil vsa druga zdravila v kraju ter rabli samo Severovo Olje sv. Gotharda. Tri steklenice istega so zadostovale in bolečine so bile pregnane, za to iskreno priporočam to zdravilo vsakemu, ker isto je meni storilo več nego vsi zdrav-n*ki. Jo. Jordan, Whitney, Pa. Severov Balzam Življenja. Josefina Černy iz Ellis, Kansas piše po njenem ozdravljenju navadnih slabosti, kot sledi: “Veseli me, da Vam zamo-rem naznaniti, kako izvrstne nasledke je imel pri nieni Vaš Življenski Balzam. Sedaj sem popolno-noma zdrava za kar se imam zahvaliti edino-le Vašemu zdravilu.” Cena 75 centov. Varujte se hripe! Zdravniki so to bolezen spoznali jako nevarnim. Bolečine telesa so po vsem životu, okus je izgubljen, oči in nos niso v redu in hud kašelj navadno ob istem času nadleguje človeka. V takem slučaju je treba rabiti Severov Balzam za pljuča, (cena 25C in soc) in tudi Severove Tablete zoper hripe in prehlad. Cena 25C. Bolezen sv. Vida ali božjast. Tato bolezen že od mlada je navadno povzročena od ner-vorznosti, in se hitro ter do cela ozdravi po rabljenju Severovega Nervotona. Ne zamerite prvega pojava te bolezni med vašimi otroki ampak začnite preč rabiti steklenico tega zdravila. Cena $1.00. SRCA. se najložje opiše, ako se temu doprinese vzrok, ki je gotovo oslablje-nja srčnih sten in njega sestava. Na tej bolezni trpeči ljudje morajo preč nadaljevanje bolezni preprečiti. Ako se začne preč zdraviti z SEVEROVO SRČNO TONIKO se prav kmalu ozdravijo. Cena $1.00 Ob istem času se sme rabiti tudi SEVEROV NERVOTON, ki okrepča nervi. Dobi se v vseh lekarnah. Zdravniški svet damo zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA La Salle, 111., 26. nov. — Dragi urednik in prijatelj in znanci po širni Ameriki, žalostno vest naznanjam, ker mi je umrla moja žena, oziroma mati še četverih otrok dne 6. novembra in pogreb je bil ob deveti maši, katero je daroval č. g. Alojz Kastigar, in imel tudi ganljiv govor, da je malokatero oko ostalo suho. Pokojnica je bila stara 53 let, doma iz Praproč, fara Valtovas, kjer zapušča starše v Kan-diji pri Novem mestu. In se tudi lepo zahvaljujemo č. g. Alojziju Kasti-garju za lepi govor, in tudi drugim, kateri so pomagali v bolezni in tudi za obiske, ker je bila neprestano polna hiša kropilcev vseh narodnosti in kateri so jo spremili k večnemu počitku. Bog ji daj večen mir in večna luč naj ji sveti! Žalujoči: Martin Okleščan, mož; Kornelija, Frank, Karol, Helena, otroci. Pittsburg, Pa., 21. nov. — Cjlpisati hočem nekoliko moje zadnje potovanje po okolici pittsburških naselbin West Morland, Belton, Wich Haven, Burdine, Federal, Moon Run, Imperial, Meadowlands, Tire in Washington Co. Po vseh teh naselbinah, ki leže v državi Pa., delajo po premogo-kopih. Z delom gre še dozdaj vse dobro, ni nič glasa, da bi kaj faliralo delo, a precej dobro zaslužijo. Od tu sem šel v Sharon. To je lepo novo mesto in hitro napreduje. Tu delajo po tovarnah, in dozdaj še vse dobro, in zaslužek je precej dober. Od tu sem Ely, Minn., 19. nov. — V tretjem tednu meseca novembra smo imeli “pay day”. Seveda, ker je nagli in nepričakovani zadržek denarja glavnega prometa od New Yorka onemogočil za sedaj z denarnim izplačilom mesečnega zaslužka, zaradi tega zapretka nismo sprejeli vsega denarja; le Oliver Iron Mining družba je določila izplačati za pretekli mesec zasluženo dvajset odstotkov v gotovini, drugi cel ostanek nam je pripoznan v denarni nakaznici, katere so veljavne brez skrbi, kot čisti denar. V ta način smo vseeno čutili korajžo. Pozdrav čitateljem “A. Slov.” John Težak. ____ _______ Indianapolis, Ind,, 19. nov. — S tem naznanjam članom društva sv. Alojzija št, J2. K. S. K. J., da bode 1. dec. t, L imelo to društvo svojo letno sejo in obenem volitev novega odbora. O-pozarjam torej vse člane, da se te seje udeležijo, da vsak po svojem prepričanju in spoznanju voli novi odbor, katerega dolžnost bode v prihodnjem letu skrbeti za blagor in napredek društva; in da pri tem pove tudi svoje mnenje o tej ali oni stvari tičoči se društvenih zadev, da potem vsak zve, kako društvene razmere stojijo in kaj se vkrene za prihodnje leto, da se potem ne bode izgovarjal: “jaz nisem tega ♦vedel”, “mi ni bilo znano”. Sicer bi morala biti vsacega člana skrb in je tudi dolžnost, da gleda na to, da društvo napreduje v seh stvareh, ne samo da kedar sem bolan, prinesem zdravniško izpričevalo in rečem: “bolan sem bil, plačajte”, in grem, drugo me nič ne briga. Žalibog, da je mnogo tacih. Toraj bratje, vzemimo se skupaj, da vsi spolntijemo svoje dolžnosti, ne samo odbor, ker ta tudi ne more vsega storiti'sam. Saj vsi po sedamo ene in istfe pravice, toraj tudi vse vežejo ene in iste dolžnosti. In "sedaj pa imam poročati zopet žalostno vest, ki je zadela nas Slovence in posebno naše društvo. Izgubili smo zopet enega brata izmed našega društva Sv. Alojzija št. 52, K. S. K. J., namreč v osebi Franceta Hribar ki je bil na dosedaj neznan način v nedeljo 17.'nov. t. 1. okoli 6. ure zjutraj, ko je bil menda namenjen v mesto, ki je pol ure oddaljeno od naše naselbine, povožen od Big Four-brzovlaka. in je kmalu potem umrl v tukajšnjem mestnem hospitalu, kamor je bil od peljan. Razmesarjen bil je hudo v spodnjem delu života, levo nogo imel je odtrgajo nad gležnjem, desno pa prav pod životom zlomljeno in raz trgano; poškodbe v zgornjem delu ni so bile močne, vendar je zadostovalo, da je mlado življenje ugasnilo. Ime novani je bil komaj nad 18 let star in zapušča tu brata, v stari domovini pa še žive starše in tri sestre. Tu je zopet dokaz, da tudi mladi in brezskrbni ljudje ne vedo in se ne morejo zanašati na svojo moč in zdravje, ker noben ne ve, kje in kdaj ga smrt čaka. Zatorej tudi temu ne škoduje, da pristopi in da je član kakega društva. Pogreb je bil 19. nov., pa nič kaj sijajen kot bi to moglo biti. Društvo je sicer priredilo pogrebne potrebe, pogreba pa se je udeležil samo odbor imenovanega društva in še nekaj znan cev in sorodnikov. To sicer ni častno bilo, a temu je vzrok to, ker delodajalci v tej tovarni, kjer skoraj vsi tukajšnji Slovenci delajo, so izjavili, da razun odbora ne pustijo nobenega vun; kdor da gre, zgubi delo. Vsakdo pa sedaj, ako ga ima, se ga tudi drži, ker tudi nam gre slaba v tem oziru, ker ria tisoče delavcev je brez dela, in med temi seveda tudi mnogo Slovencev. To je toraj bilo tudi vzrok da je bil rajnki član skoraj brez časti od strani društva pokopan. Večni mir in pokoj njegovi duši! Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., Am. Slovencu pa obilo naročnikov. Louis Fon, tajnik. tisoče, vsled tega tudi calumetski rudarji ne morejo nastopiti preveč pogumno. In tudi če bi živeli v boljših časih, bi brez prave organizacije delavci s štrajkom malo dosegli, ker je vsepolno omahljivcev, ki bi za skledo leče prodali lastnega brata. Iz raznih pogovorov zadnjih tednov smo spoznali, da so tudi med rojaki take izda-jice, na katere se ni zanesti. Gl. Calumet, Mich., 15. nov. — Okoli 3000 rudarjev od Calumet & Hecla Co. se je zadnjo soboto popoldne zbralo v drsališču Palestra na Laufiumu, da slišijo družbin odgovor na njihove zahteve. Skoro vsi sedeži v prostorni dvorani so bili zasedeni od delavcev iz Calumeta in Lake Lindena. V odgovoru poudarja vodstvo C. & H. družbe, da je v sedanjih finančnih razmerah in radi slabe trgovine z bakrom družbi nemogoče preklicati svoj sklep o znižanju plač i2l/2 odstotka. Pač pa bodo delavci izpuščeni na površje točno ob šesti uri zvečer in ob isti uri zjutraj. Tudi glede dečkov pri vrtalih (drill-boys) hoče kompanija ugoditi delavcem ter nastaviti vsaj po enega pri vsakih dveh vrtalih, sčasoma pa—če bo mogoče—nadomestiti dečke z odraslimi možmi. Predsednik Agassiz in glavni poslovodja Mac-Naughton zagotavljata v pismu delavce, da se bo z njimi pošteno postopalo. O onih dveh nadzornikih, čez katera so se delavci pritožili, ni bilo določnega odgovora, češ, da pritožbe niso bile dosti utemeljene. Ako v bodoče ne bosta vršila svoje dolžnosti, bode vodstvo čelo stvar preiskalo. Po branju pisma je bilo dano delavcem na glasovanje, ako so zado voljni z odgovorom. Odgovor je bil z veliko večino odobren. Rudarskemu odboru pa se je izrekla iskrena zahvala za njihov trud. S tem je štrajk odvrnjen. Vedeli smo že naprej, da delavci ravno v tem času ne morejo pričakovati posebnih ugodnosti, ker po celi Ameriki vlada nekaka panika v finančnih krogih. V mnogih krajih so odpustili delavce na Eveleth, Minn., 24. nov. — Ponesrečil se je v tukajšnjem rudniku št. 4 rojak Josip Petrič, star 32 let. Dne 14. t. m. smo šli ob 11. ponoči na delo. Ob polovici dela smo dali znamenje, da se hočemo peljati iz jame, da povžijemo nekoliko jedij. Pozvonili smo petkrat, kar je znamenje, da so delavci v železni vzpenjači, ki vodi iz rudnika. Strojnik pa pravi, da je slišal samo trikratno zvonenje, kar je znamenje, da se ruda vleče iz jame. Ko smo prišli-na površje, nas je strojnik v mislih, da je rhda, vlekel navzgor in pustil, da se je vzpenjača prevrnila, da se stresa ruda ven. Med nami je nastala grozna panika, ker vedeli smo, da se gre za življenje. Bilo nas je osem mož. Krčevito so se nekateri prijeli za vrv vzpenjače, a jaz in moj tovariš se nisva imela kam prijeti. Po čudežu sem si rešil življenje s tem, da sem skočil na bližnji oder, moj tovariš je pa nezavesten priletel na zemljo. V bolnici se je zavedel, a je kmalo nato za večno zaspal. Pokojnik je bil doma iz fare Semič, vas Črešnjevec. Mož je bil jako priden in delaven. Tu zapušča žalujočo vdovo in 2 nedorastla otroka, v starem kraju pa očeta, mater, dve sestri in brata. G. N. ga vzroka, se bode postopalo ž njim po društvenih pravilih. Opozarjam tudi vse one člane bivajoče izven Cumberlanda, kateri še kaj društvu dolgujejo, da to tem preje poravnajo, da bode mogoče tajniku društva oddati natančni račun novemu odboru. Omenim naj še žalostno vest, katera je zadela našega brata F. Kramera, zastopnika našega društva. Dne 16. novembra t. 1. umrla mu je njegova soproga na otroški postelji in zapustila mu je 2 hčeri, ena v starosti 16 mesecev in druga 8 dni; zraven je še zapustila tukaj v Ameriki enega brata, v stari domovini pa stariše, enega brata in eno sestro. Stara je bila šele 23 let, doma je bila na Ljubnem, Spodnje Štajersko. Pripadala ni nobenemu podpornemu društvu ali jednoti. Ker je bila zelo priljubljena rojakinja, se je zbralo precejšno število članov našega društva, kakor tudi člani od drugih tukajšnjih društev.Pogreb se je vršil z velikim spremstvom in v najlepšem redu. Bodi ji lahka tuja zemlja! Rojaki in rojakinje, kateri še niste pri nobenem podpornem društvu, pristopite, dokler je čas, ker nobeden ne ve, kedaj ga nesreča zadene in kedaj nas Bog v večnost pokliče. Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki, a tebi, vrli katoliški list A. S., pa obilo uspeha in novih naročnikov. Jakob Rose, I. tajnik. Cleveland, O., 22. nov. — Umrl je John Lovšin, 24 let star, ki je z zlomljenim hrbtiščem ležal 24 ur v Aleševi bolnici. V ponedeljek je padel s strehe in se poškodoval. Umrl je Frank Trček za sušico. Pokojnik je bil doma iz Črne vasi, fara Ternova ter je bil član podp. društva sv. Janeza Krst. Tu zapušča vdovo in pet nedoletnih otrok. — Nogo si je zlomil v členku g. Anton Oštir, ko je v ponedeljek zvečer padel s pocestne kare na tlak. Po N. D. Cumberland, Wyo., 22. nov. — Na znanjam članom društva Marija Zdravje Bolnikov št. 94. K. S. K. Jednote, da se bode vršila glavna seja dne 8. grudna t. 1. in obenem tudi volitev novega odbora za leto 1908. Uljudno vabim člane omenjenega društva, da se v obilnem številu udeležijo. Kdor se ne bode -seje -udeležil brez gotove- Allegheny, Pa., 26. nov. — Naznanjam članom društva Marije Sedem Žalosti št. 50, K. S. K Jednote, da bode društvo imelo svojo letno sejo v nedeljo dne 8. dec. ob pol 1. uri pop. v svojem navadnem prostoru. Na dnev nem redu bode volitev odbora za prihodnje leto in še več drugih stvari. Torej je dolžnost vseh članov, da se te seje polnoštevilno udeleže, in kdor bi se pa te seje brez pravega vzroka ne udeležil, zapade kazni po pravilih. Volitev odbora je zelo važna stvar prt društvu, kajti od društvenega odbora je odvisno celo delovanje društva in sploh ves društveni napredek. Torej dragi sobratje društveniki, volite si v odbor može, ki so sposobni za svoj po sel, razsodne in vnete za društveni blagor in napredek. S pozdravom na vse društvene člane John Mravintz, I. tajnik. Naznanilo! Rojakom v Waukeganu, 111. se naznanja, da smo pooblastili g. Math. Štalcarja našim zastopnikom, mesto g. Jos. Steblaja, ker isti se misli preseliti v Chicago. Gospoda Štalcarja priporočam ovsem rojakom kot našega zastopnika za mesto Waukegan in okolico. Uprava Amer. Slovenca, I • ' N' 1 " ■ __________________________________________________AMERIKANSKI SLOVENEC, 29. NOVEMBRA 1007. r ’— Iz Novega mesta: Nepričakovana vest, namreč da je zagotovljena zgradba Dolenjske železnice preko Gorjancev, in od tu naprej v kršno Dalmacijo, je pri vseh krogih zbudila nepopisno veselje. Vse se zanima za važni gospodarski napredek, s katerim se naše Novo mesto gotovo povzdigne v trgovskem in obrtnem smislu, ker postane sčasoma, ko se zveže še z Bre žicami važno križišče železničnega o-mrežja. Tem gotoveje smemo 'sedaj pričakovat', da zopet dobimo vojake, ker ravno ta proga bode zelo važna v strategičnem oziru. Gospodarsko se dvigne cela Dolenjska pred vsem oni del preko Gorjancev takozvana Bela krajina, katera je bila povsem ločena od ostalega sveta. Marsikateri, ki je bil namenjen se podati na tuje za kruhom, bode ostal sedaj doma, ker bode imel dovolj dela in dobrega zaslužka doma. Velika bode tudi privlačna moč, ki potegne marsikaterega iz tujine v domači kraj nazaj in ga priveže dober zaslužek na ljubljeni dom. — Razstavo z geslom “Otrok” je sklenilo prirediti “Splošno slovensko žensko društvo” v Ljubljani spomladi 1. 1908. Pokazalo se bo vse, kaj so storile znanost, umetnost, obrt in industrija za vzgojo otrok v prvi vrsti' pri nas, v drugi vrsti drugod. Razstava bo kolikor mogoče narodna, slovenska. —Imenovan je za ritmojstra nadporočnik v ulanskem polku štev. 4 g. Etbin Ravnikar. — Staroslovenske grobove je odkril kustos dež. muzeja dr. Schmid v bohinjski Srednji vasi. Našel je 23 grobov iz dobe Karla Velikega. — Most čez Savo pri Kranju bo gradilo podjetje E. Gartner na Dunaju. Lokalno nadzorstvo bo imel c. kr. stavbinski adjunkt deželne vlade g. Karol Orel. — Zastop zdravstvenega okrožjrj Rudolfovo je v svoji seji dne 28. oktobra 1907 imenoval gospoda Ludovi-ka Kalčiča iz Rudolfovega za oskrbnika tamošnje bolnišnice cesarice Elizabete in uradnika zdravstvenega o-krožja v Rudolfovem. Da se za to službo primerno izobrazi, odide imenovani meseca februarja 1908 v Line v tamošnjo bolnišnico v prakso. — Smrtna kosa. Na Sedmograškem je umrl bivši dolgoletni ravnatelj tovarne papirja v Medvodah, g. Gustav Dietrich, star 69 let. — V Poljah pri Trsteniku je umrla 73 let stara g. Uršula Perne, mati c. kr. profesorja g. dr. Fr. Perneta v Kranju. — V Spodnji Šiški je umrla gospa Marija Burger, stara 31 let. — V Dolenjem Polju je umrl mizarski mojster g. Jos. Pečjak.—Umrl je v bolnici krojač Anton Frankovič, star 24 let. — Obesil se je prisiljenec Julij Tomič. — V Trstu je umrla na svojem stanovanju v ulici Capitelli 36 letna Marija Gulič, doma iz Ljubljane. — Postojna, 2. nov. V Postojni je umrl danes zjutraj ob 4. uri na iegarju Jožef Vernik, 27 let star. Bil je sluga pri c. kr. okrajnem glavarstvu. V bolnico je prišel pred 19 dnevi. Ko je bil že v bolnici, je bil prvič oklican v cerkvi kot ženin. Ker se ni mislilo, da bo bolezen tako nevarna, je bil oklican tudi drugič in tretjič. Mesto pred oltar je bil poklican v večrjost. —Prememba posesti. Na dražbi, dne 29. okt. v konkurzno maso A. Guština iz Novega mesta spadajočo hišo na Glavnem trgu sta kupila gospoda Leopold Kopač in Jakob Pavčič v Novem mestu za kupnino 23,000 kron. — Velika tatvina v Kranju. Iz Kranja, 4. nov.: Danes ponoči so vlomili neznani tatovi pri stavbenem vodstvu tvrdke Chierici, ki gradi tržiško železnico, in odnesli 33,000 kron v bankovcih po 1000 in so kron. Sledu ni še nobenega. — Slab ženin. K nekemu dekletu iz Hinj pri Št. Janžu se je pridružil, ko je šla na božjo pot v Št. Mihelj, nek mlad moški, ki ji je obljubil zakon. Čez nekaj časa je fant res prišel k dekletovim starišem in prosil za njeno roko. Rekejl je, da je gostilničarjev sin in da se piše Jožef Terčon iz Petrovč pri Celju. Ker mu je zmanjkalo denarja, si je pri dekletovih stariših izposodil 22 K in pustil tam svoje kolo. Dne 29. oktobra je fant prišel po kolo in ga natihoma odpeljal. Oblastva sedaj zasledujejo premetenega ženina. —Žrtev goljufa. Neka 33-letna vzgojiteljica na Dunaju, rodom iz Idrije se je bila seznanila na Dunaju v ljudskem parku z nekim moškim, kateri se ji je predstavil za stavbnega tehnika Franca Broechta. Kmalu sta postala intimna in je Broecht obljubil svoji žrtvi zakon. Goljuf je znal guvernanto tako zapeljati, da mu je izročila svoj prihranek v znesku 1400 K in pa 180 K raznih vrednosti, nakar je goljuf odpotoval v Ameriko. Dunajska policija je dognala, da je Broecht identičen s Francom Raddo, rojen 1873 1. v Brnu in tja pristojen, ter je izdala za njim tiralnico. —Neprijeten nastop so doživeli potniki nekega, voza v popoldanskem br-zovlaku na praznik Vseh svetnikov blizu Rakeka. Vstopil je nek nekoliko vinjen kmetski človek in začel zabavljati ter glasno kričati, Nek NemeG je razjarjen zakričali "Bodi tiho, slovenski tepee!” in mu je nastavil revolver na prsi. Kmet pa je potegnil nož in mu ga je nastavil na grlo. Sopotniki so nasprotnika ločili. Nastala je velika zmešnjava: nekdo je potegnil za silo-zov in ustavil vlak. Kmet je izstopil v Postojni in bo skoraj gotovo kaznovan, Nemca pa so — spustili, čeprav je on pijanca izzval. — Razširjenje poštnega poslopja. Trgovsko ministrstvo in poštna uprava razmišljata kako bi razširila prostore za poštne urade v Ljubljani, ker je sedanje poslopje že davno pretesno. Računa se pred vsem z načrtom, zgraditi novo poslopje, staro pa prodati, v drugi vrsti pa s tem, da bi se trakt sedanjega poslopja proti Šelenburgo-vim ulicam podaljšal in v to svrho odkupil del Supantschitschevega sveta (hiše). , , — Hišo gosp. Frančiča v Novem mestu je na dražbi kupil g. Franc Murn, svečar iz Kandije. Baje namerava preseliti se z družino v Novo mesto in tu urediti svoj obrt. Kupna cena je 12,000 K. ' — Pokvarjena kupčija “zdravniški” dvojici. Ubogi bolniki, ki so imeli veliko zaupanja v “doktorja” vsega zdravilstva, kajti policija mu je prišla na sled in mu zaplenila celo lekarno. Stanuje na Karlovški cesti v Ljubljani v samotni hiši in se imenuje Evgen Muellner, rojen 1850. leta v Radovljici in pristojen v Šmartno pod Šmarno goro. Ta hiša na Karlovški cesti je postala zadnji čas znamenita, kajti pose-čalo jo je ljudstvo vseh stanov. Dan na dan so ostajale tam razne ekvipaže in celo avtomobil. Drugi, revnejši sloji so prihajali tudi peš in vsi ti so iskali pri “čudodelnemu” Muellnerju pomoči. Pri tem poslu mu je pomagala njegova sestra Izabela. Pečala sta se se že nekaj let z mazaštvom in znala sta si pridobiti tako slavo, da so se zdravniki takorekoč ignorirali in da so iskali bolniki zdravila skoro le v Muell nerjevi “lekarni”, katero je imela dvojica v neki temni čumnati. Ta lekarna bi se lahko kosala z vsako javno, kajti na policah je bilo razvrščenih na stotine steklenic z raznimi tekočinami, katerih vsaka je bila zaznamovana z latinskim imenom. Poleg teh je bilo nakopičenih zopet na stotine lesenih škatulj z raznimi mazili, na tleh in v kotih pa so stale vreče, polne raznovrstnih zelišč. Manjkalo tudi ni decimalne tehtnice. Zdravila sta dobivala z Dunaja od tvrdke Voigt. Te dni so se pa naenkrat pojavili v Muellnerje-vem stanovanju detektivLs policijskim zdravnikom. Zaplenili so vso “lekarno” in našli velikansko korespondenco raznih obiskovalcev. Da so mogli vse to odpeljati, so potrebovali dva velika zaboja. Kako veliko okrožje, da je Muellner imel, se more sklepati že iz tega, da je prišlo med časom, ko se je vršila hišna raziskava, ki je trajala tri ure, kar 13 strank po zdravila. Med hišno raziskavo ni bilo opaziti na Muellnerjevih nobene razburjenosti in sta na vprašanja mirno odgovarjala. Rekla sta, da to delata edinole iz človekoljubja, da sta že marsikoga rešila gotove smrti in ozdravila tudi take, nad katerimi so drugi zdravniki že bili obupali. Plačila nista nikdar zahtevala. Policija izroči te dni “lekarnd” sodišču. — Za lovce. — Medved v Medvedci. Ko sta logar P. Grm iz Medvedce in brakir Steblaj iz Turjaka zganjala srne v goro sv. Ahacija dne 22. okt. je P. Grm osledil medveda. Njegov pes ga je začel goniti. Brzo sta oba hitela — Steblaj do grofa Auersperga v Turjak, Grm v Želimlje. Ob eni popoldne se je že zbralo nekaj lovcev in gonjačev v Medvedci. Šestero strelcev se je postavilo na stojišča, ki so bila dokaj oddaljena — gonjači in lovci so pa zaokrožili dolino in pričeli goniti. Ob pol trelji popoldne se oglase psi— s čudno hripavimi glasovi. Takoj je bilo vse prepričano: Medved gre. S strašnimi skoki je lomastil mrcina po hosti in hipoma prehitel daleč vse pse. Prvi ga je zagledal neki lovec, ki pa ni mogel streljati radi razdalje. Medved se je obrnil proti stojišču zadnjega strelca — ki ga je videl v daljavi in čakal, da se mu približa do strela. Ali hipoma se je zaobrnil v najgostejše robidovje in planil tam za hrbtom drugemu strelcu — v daljavi 90 korakov v silnem skoku — poldrugo seženj— čez kolovoz in izginil v goščavo. Ta strelec je planil s stojišča proti dolini in ga še videl — črno liso — v daljavi 150 korakov. Streljal je hipno s kro-gljo — pa seveda zgrešil. Medved je pa drvil v goro sv. Ahaca in za Lobnikom prihropel mimo neke ženske, ki je pobirala suhljad. Sirota je brez glasu pribežala v vas, bleda kot stena. Hitro so nato lovci šli, da zastavijo goro — pa jjm priteče nasproti neki mož, ki pove, da se je vrnil medved v Medvedco. To so potrdili tudi gonjači. Sredi kolovoza so šli iz revirja, ko nekaj završi, in kosmatinec plane, vrnivši se z gore, štiri korake pred njimi na pot in hropeč in puhajoč utone v neprodirni hosti. — Medved je črn in zelo velik. Odtisek krempljev meri po širjavi 16 cm. Cimpreje se priredi zopet velik lov nanj. — Svojo staro znanko opeharil. Tesar Jožef Petrič, na Karolinški zemlji, že dve leti ne živi s svojo ženo. Letos poleti je izvedel, da biva na Ižanski cesti kot vdova in posestnica Marija Lavrič, njegova nekdanja znanka izza mladih let. Začel jo je obiskavati in kmalu št je razvilo med njima lju-bavno razmerje, in to tem lažje, ker ji je Petrič pravil, da je še samec in da jp hoče poročiti. Sicer je ona večkrat omenila, da je zanj prestara, sicer da pa že ve kaj on misli, namreč ko se bodeta poročila, bo on zahteval denar od nje, potem pa bo šel v Ameriko. Tega pa Petrič ni vtegnil čakati, temveč ji je začel kmalu prigovarjati, naj mu denar izroči zdaj, da bo šel v Ameriko, od tam ji bo pošiljal pa prihranke. Cez par let bo pa prišel nazaj in bosta kupila hišo, kravo in druge per-trebne reči, ter se bosta poročila in skupno gospodarila. Marija Lavrič je vrjela tem lepim obljubam, in mu izročila knjižico mestne hranilnice glasečo se na 447 kron 65 vinarjev. Od tega časa naprej Marija Lavrič ni več videla svojega izvoljenca do aretacije dne 4. oktobra t. 1. Obdolženec je pričel takoj z dvignjenim denarjem popivati in zapravljati, kajti v kratkem času dveh dni je zabil 131 K 9 v, ostanek 316 K 56 v je dobila oškodovanka nazaj. Obdolženec se zagovarja, da mu je Lavrič ta denar posodila, kar pa ni zamoglo sodnega dvora prepričati o njegovi nekrivdi. Sedel bo zato štiri mesece v ječi. — Hitra zamera. Anton Rakovec, 21 let stari čevljar, je šel dne 3. avgusta pozno zvečer iz Dolenjevasi v Bukovico. Na cesti je srečal več fantov, med njimi Franceta Rihteriča. Na pripombo slednjega, naj gre domu, kakor gredo drugi fantje, je Rakovec pripomnil da tudi on gre. Komaj se je pa Rihterič obrnil, dregnil ga je Rakovec od zadaj dvakrat v hrbet in ga nevarno poškodoval. Ker so bile okvare Rihteriču od zadej prizadejane, je bil zagovor o silobranu brezuspešen. Za kazen se mu je prisodila štirimesečna težka ječa. — Delo ljubljanskega obrtnika na Dunaju. Ljubljanski kamnoseški mojster g. Feliks Toman postavi prihodnje dni na Dunaju v tretjem okraju v cerkvi Jezusovega Srca dva oltarja in obhajilnik. Lani je g. Toman postavil v isti cerkvi veliki oltar. Da delo našega domačega obrtnika dobi celo na razvajenem Dunaju toliko priznanje, je velika čast za naše obrtništvo. — Sleparski agent zaprt. Aretiran je 34 letni v Novem mestu rojeni agent Jožef Kolenc, ker je nekemu gostilničarju izvabil no K, nekemu trafikantu pa 69 K in denar zapil. — Zanimanje za petrolejski vrelec na Trati pri Škofji Loki še ni ponehalo. Tuji opazovalci se čudijo, da ni nikogar, ki bi se lotil in stvar natančneje preiskal. O kaki prevari ni govora, kajti petrolej pronicuje že kakih deset let ter prihaja na dan včasih v toliki množini, da bi se ga nateklo v kratkem času par sodčkov, če bi se ga moglo vjeti in ločiti od vode. Ako se studenec pri izvirku nekoliko zagradi, se nabere na površju precejšnja plast petroleja, ki je pokrita z debelo mastno in umazano mreno. O zadevi so povpraševali že Amerikanci. — Nov slovenski list. V Gorici je začelo izhajati glasilo slov. kmečke stranke na Goriškem “Naš glas”. — Hrvaška godba v Opatiji. Hrvatje v Opatiji so ustanovili svojo lastno hrvaško godbo. —Odvetnika sta se stepla pri sodišču. V Trstu sta se nedavno stepla pri sodišču odvetnika dr. Robba in dr. Puecher. Odvetnik Robba je vrgel v svojega nasprotnika dr. Puecherja tintnik. Sodišče je sedaj določilo, da se dr. Robba šest mesecev ne sme prikazati pred sgdiščem kot branitelj. Dr. Robba se je pritožil na višje sodišče in na justično njinistrstvo. — Umrl je v Gorici F. Z. M. Maks baron Catinelli. Pokojnik je bil rojen v Gorici 1840. leta ter je živel v pokoju v svojem rodnem mestu. Priznaval se je baje Hrvatom. — Narodni dom v Buzetu v Istri je zelo praktična stavba, kajti v njej imajo svoj sedež: posojilnica, gospodarsko društvo, čitalnica in občinski urad, poleg tega je v buzetskem narodnem domu gostilna s prenočišči in hlevi za voznike. — Pogorel je pri Konjicah mlad posestnik Ant. Sadek. Zgorela so vsa gospodarska poslopja s poljskimi pridelki. Škode je okrog 15,000 kron, posestnik pa je bil zavarovan le za 1400 kron. —- Sokolski dom v Celju je od dne do dne bolj potreben. Število telovadcev in gojencev vedno narašča. Sedaj ima Celjski Sokol 28 telovadcev in 37 FRANK SAKSER CO 109 Greenwich St NEW YORK, N CLEVELAND Pošilja najhitreje in najceneje ^Denarne pošiljatve izplačuje c. kr, poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje ir» prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4% odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in denarji vedno vami. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO.. % 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. gojencev. Številke govorijo o krepkem življenju in delovanju Celjskega Sokola, zato je pač pričakovati, da dobi to društvo toliko podpore, da bode zamoglo pričeti spomladi s stavbo, za katero so načrti že odobreni. — Umrl je 10. nov. predpoldan v Podgorju pri Letušu abiturijent g. Rado Žibret. Bolehal je že dalje časa. — Uboj. Blizu Hlaponc pri Ptuju je neznan zločinec ubil posestnikovega sina Kokala. Sodijo, da se je uboj zgodil iz maščevanja. — Iz Šoštanja. V tem v narodnem oziru tako izpostavljenem trgu snujemo “Sokola”. — Celjsko porotno sodišče je obsodilo poštnega pota za šmarsko okolico Iv. Dvoršaka k 6 mesečni težki ječi, ker je poneveril v 22 slučajih 1133 K 77 v denarja, katerega je dobil od ljudi, da bi ga oddal na šmarski pošti. — Obsojen je 22 letni posestniški sin Št. Verhovšek v Dražji vasi pri Žičah k 6 mesečni ječi, ker je zbodel fanta Sattlerja z nožem tako močno v čelo, da je umrl. Verhovšek je ravnal v silobranu in je kaznovan zaradi prestopka silobrana. — Za materjo v smrt. Iz Brežic poročajo: Dne 27. oktobra je v Bukoše-ku umrla žena Marija Novak. Njena neutolažljiva hči je po pogrebu rekla grobarju, naj takof poleg matere izkoplje še en grob, ker bo kmalu sledila materi. Nato je šla domov in se zastrupila. — Pisarno dr. Ivana Dečko v Celju je prevzel g. dr. Josip Karlovšek in in 7(\rnžil onske vlade v Napolju in na Siciliji ter sta zasledovali izpočetka tudi politiške in socialne cilje. Člani teh tajnih družb so morili člane vlade, orožnike in policaje —- “sbirre”. Nato so prišli na vrsto bogataši, posestniki sicilskih latifundijev, konečno vsakdo, ki se ni udal terorizmu teh organizacij. Maffia je postala središče avtonomistiških teženj Sicilijancev, ki nikdar z nobeno vlado niso bili zadovoljni, ne z Burbonci in ne z “združeno Italijo”. Maffia je zato hujša od kamore, ker je njeno edino sredstvo v dosego njenih namenov umor. Prebivalstvo, policija in župani — sin-dachi — posameznih okrajev so z njo v zvezi ali, da se z dragim denarjem odkupijo, da jim da mir, ali pa vlečejo od njenih zločinstev dobiček. Kamora v Napolju krade, odira ljudi, posojuje denar častnikom, uradnikom, lahkoživkam, prireja in ureja demonstracije, zakriva zločince, podkupuje sodnike in policaje in tudi mori, ako se ji to zdi potrebno. Teroriza-cija, ki jo izvršuje kamora, je nečuve-na. Drug drugega ne izda, ker so. vsi kompromitirani, mirni meščan in ka-morist. Ta navadna zločinska družba posega seveda tudi jv politiko. V njenih rokah so občinski svetniki, tudi marsikateri časnik ji mora služiti. Obe dve družbi sta se zadnji čas zopet proslavili. Maffia je v Palermu aranžirala krvave demonstracije za zaprtega ministra goljufa Nasija, kamora pa je v velikih škripcih, ker so jo karabini-jeri neusmiljeno začeli preganjati. Ka-rabinijeri so vjeli glavarja — capinte-sta — kamore, Henrika Alifuoco, in povrhtega pa odkrili neutajljivo zvezo kamoristov s policijo, ki je od nje dobivala denar. Po bratsko se je razdelil plen med tatovi in varuhi pravice. Seveda so vsega krive tudi prejšnje vlade,, ki so po geslu “Laissez faire” kamoriste pustile pri miru in jih izrabljale proti svojim politiškim nasprotnikom. V najnovejšem času pa je obrnila nase pozornost tajna armenska zločinska organizacija. Tudi ta ima po litiško ozadje, izvršuje pa najpodlejše zavratne umore. Ni dolgo temu, ko so v New Yorku umorili neznanci nekega bogatega armenskega trgovca Preiskava je dognala, da je umor izvršil član tajne armenske zločinske družbe, ki izkuša iz armenskih trgovcev izsiliti denar s tem, da jim pošilja smrtne obsodbe. Armenski trgovci V New Yorku so od te družbe popolnoma terorizirani. Ustanovili so fond 40 tisoč funtov šterlingov, s katerimi najemajo ljudi, da zavratno morijo člane morivne družbe, Policijski komisar Bingham je razburjenje, Ici vlada med prebivalstvom, še pomnožil s tem; da je odkritosrčno in javno izjavil, da je policija nasproti tej tajni organizaciji brez moči, posebno ker je v New Yorku še nebroj drugih takih band, ki se izdajajo za politiške. Kdo in kje je ta organizacija? Le toliko se ve, da vse vodi osrednji armenski odbor: kdo pa so njegovi člani, kdo njegov načelnik in kje posluje, ali v Aziji, Evropi ali Ameriki, tega še nihče ni mogel zaslediti. Ta odbor načeluje pet armenskim tajnim družbam. Celo člani band ne vedo, kje posluje in kdo so člani odbora — posamezni pododbori se niti med seboj ne poznajo, kaj še centralno organizacijo. Imena teh peterih družb so: Hunčak (Alarm), ki je izvršila zadnji umor v New Yorku, Drošak (Zastava), Abdag (Meh), Gai-sag (Grom) in Vočinčak (Pogibelj). Hunčak je leta 1895 uprizorila demonstracije v Carigradu. Drošak pa je izvršila znani napad na otomansko banko leta 1906. Leta 1896 se je turški oblasti v Kara Hissar Karkiju posrečilo vjeti nekatere člane družbe in pri tem je zasledila nekaj njenih štatutov. Objavil jih je Anglež Charles William Heckethorn v svoji knjigi o “tajnih družbah”. Nakratko posnemamo določila: Vsaka banda organizacije, ki je razširjena po celem svetu, mora šteti vsaj sedem članov. Prisega zahteva od vsakega člana, da mora biti pripravljen pretrpeti smrt, ne da bi izdal tajnosti zveze. 14. člen pravil nalaga članom dolžnost vsakega nepravičnega ali kru tega turškega uradnika odvesti, izsiliti iz njega čim več državnih tajnosti in ga, če treba, umoriti. 15. člen dovo ljuje članom napadati poštne vozove in jih oropati. Ako se kak član organizacije v boju izkaže za nesposobnega, ga treba ustreliti. Član bande sme nalagati kazni. Vsak član ima pravico drugega nadzirati in o uspehu svoje bratovske špionaže poročati načelniku. Bilo bi potrebno pri tem ogledati si tudi tajne ruske organizacije, ki so ravno zdaj najbolj delavne, a o njih se le malo ve in kar se po navadi poroča o njih, je ali mistifikacija ali pa je pretirano. Največje nevarnosti so tiste bande, ki pod pretvezo politiških namenov izvršujejo navadne zločine in se vgnezdijo po velikih mestih, središčih civilizacije. Ker se člani band rekrutirajo iz zanemarjene mladine, telesnih in dušnih pohabljencev, prostitutk in brezposelnih ljudi, postaja vprašanje organiziranega barabstva resno socialnopolitiško vprašanje. Policijske naredbe tu ne zadoščajo več. njih se deklamira o miru, a doma tlačijo apostoli miru pod vsemi mogočimi pretvezami slabejše. Najbolj žalostno je to, da je grof Albert Appony v inozemstvu znan kot apostel miru, a doma nemadjarov ne priznava za ljudi. Kaj pravi svet. na to? Vsak pošten človek je dolžan, da mu potegne masko z obraza. Kar hočejo Mad-jari, je v 20. stoletju kratkomalo nemogoče. S svojim naučnim ministrom so prišli Madjari v konkurz. Dokler se ne nrebudijo, bodo pred vsem kulturnim svetom kompromitirani. Nemčija ima 40^00 pošt. ž Borneo ima največ moskitov. Stoinpetdeset kurjačev je zaposlenih na nekaterih velikih ameriških parnikih. Med 1. jan. in 1. nov. je znašala škoda po ognju v Združ. državah $180, 765,300, v isti dobi lani pa $424,460,-200. Posojilo 200 milijonov kron name rava najeti avstrijsko železniško ministrstvo, da pomnoži in izboljša železniške vozove na avstrijskih železnicah. Novi topovi. Orožarna v Saint-Eti-enne na Francoskem izdeluje novo mitraljezo. Mitraljeza bo vstanu taJ ko hitro in precizno streljati, da odslej noben konjeniški oddelek ne bo mogel niti 100 korakov daleč prodirati proti pehoti. Nevarnega mednarodnega sleparja Carlsona, ki je v Monakovem, na Dunaju in v Berolinu osleparil za več milijonov, so aretirali te dni v Monakovem, ko je spal v najelegantnej-šem hotelu. Stanovanje v bodočnosti. Po dolgih pripravah bo, kakor poročajo listi, izvršen v Kopenhagnu za-nimljiv stavbinski načrt. Poslopje bo imelo 25 stanovanj po 4 sobe in najemniki bodo imeli vse prijetnosti centralnega sistema. V poslopju bode centralna kuhinja, ki bo vse najemnike preskrbovala z jedili in odvzela gospodinjam skrb gospodinjstva. Dalje bodo imeli odjemalci centralno kurjavo, elek trično razsvetljavo in skupna kopališča. Stanovanja bodo v zvezi s kuhinjo z električnimi vzdigi. Umivanje posode bode oskrbovalo osobje centralne kuhinje, še celo za snaženje oken in obuval se najemniku ne bo treba brigati. Vsako stanovanje bode imelo tudi svoj telefon. Cena takega stanovanja s hrano vred za dve osebi znaša 2905 K in za 4 osebe 4584 K. Vse te naprave so zelo vabljive in že se oglašajo najemniki. Ako se tudi praktično obnese, gotovo ne bo ostalo pri samo enem poslopju. Največ gospodinj bo z veseljem prepustilo kuhinjsko skrb drugim rokam, ako bode mogla centralna kuhinja zadovoljiti želodce odjemalcev. Vendar bode imelo vsako stanovanje tega poslopja še majhno kuhinjo. Grof Tolstoj proti Apponyju. Proti ogrskemu naučnemu ministru grofu Apponyju je nastopil tudi Lev Tolstoj. On odobrava v “Ruskoje So-lovo” Bjoernso-ovo mnenje. Mirovni shodi nimajo nikake vrednosti. Na Trgovec z deklicami zasačen. Zelo nevaren in premeten trgovec z deklicami Schinach je bil zasačen od bero-linskega redarstva v Bieskutroppu, kjer je bival pod imenom grof Palfy z Dunaja. Ondi je izkušal odpeljati dve hčeri iz odlične obitelji. Mikadovo dvorsko gledališče. Mi-kado je poslal glasovito japonsko igralko Sado Jako (ki je v Evropi z uspehom igrala) in njenega moža, da proučita uredbo evropskih, posebno ameriških gledališč, da bo potem po njihovih vzorih napravil gledališče v Toki ju. Češki poslanec dr. A. C. Stojan v Ameriko. Na češko-katoliškem shodu v St. Louisu v Severni Ameriki, ki se je vršil letos 24. septembra, se je sprejel predlog, da naj se na občni shod katoliških Čehov v Ameriki, ki bode prihodnje leto v Chicagi, oovabi poslanec iz Morave, msgr. dr. A. C. Stojan. Teža po poklicu. Neki angleški statistik je sestavil statistiko, koliko so na Angleškem težki ljudje v gotovih poklicih. Mesarji tehtajo povprečno 00 85 kg, gostilničarji pa po 82 kg. Duhovniki tehtajo po 81 kg, zidarji in kmečki najemniki po 80Ji kg, sodni uradniki po 80 kg. Trgovski potniki imajo po 79 kg, kovači po 77Ji kg, bankirji po 76 kg, tesarji po 74JŽ kg, učitelji po 73Ji kg, črevljarji po 73 in trgovski pomočniki po 72 kg. Krojači imajo po 7lji kg. Dvoboj z revolverji med dvema deklicama. Iz Lvova se poroča: 2oletna Gusti Reiter in 19 letna Manna sta imeli v nekem gozdu v bližini mesta dvoboj s samokresi pod težkimi pogoji. Pri prvem strelu je dobila Man na majhno poškodbo na čelu. Drugi strel je zadel Reiter v glavo, da je naslednjega dne v bolnišnici umrla. Kot vzrok dvoboja še navaja, da sta imeli obe deklici razmerje z nekim stotnikom. Toda ena ni vedela za drugo. Sooznali sta, da sta bili od stotnika varani. Deklici sta se slednjič psovali in se tako razjezili, da sta si napo vedali dvoboj. Razburljiv prizor. V neko dunajsko kavarno je prišel neki huzarski poroč nik, baje starejši sin bivšega zunanje ga ministra Goluchowskega, z dvema elegantno oblečenima damama. Kar naenkrat pa potegne ena dama, umet niča Lola Pawleda, revolver, iz katerega je izstrelila več strelov na častnika in namerila tudi nase. Zadela pa ni nič in so razbile kroglje edinole zrcala. Vzrok napada ni natančno znan. Eni govore, da je bila Pawleda ljubosumna, drugi pa, da je rekla, pre-dno je streljala: “Ker se ne moreva poročiti, umriva skupno!” ZEMANOVO “G-RENKO VINO”, je najboljše zdravilo «roje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina m zdravilnih zeliič. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zeliič tatrinskega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravih B. ZEMAN, 777 .AJLport St. CHICAGO, ILL. POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Sloveni c Bottlingf Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! Cesar in kuhar. Premda Fran Jožef vsled svoje visoke starosti je zelo malo in skromno, vendar nlača svojega kuharja Perskija z letnimi deset tisoči kron. Kuhar ima dolžnost samo pripravljati kosilo za cesarja in njegove goste. Ta Perski je bil nekdaj kuhar grofa Reingopa. Nekega dne je cesar kosil pri imenovanem grofu. Pri obedu mu je palo v oči, da je svinjska glava (in to ima cesar zelo rad) prav spretno pripravljena. Takoj je vprašal, čigavcAdelo je to.in je laskavo pohvalil kuharja. Čez dva dni je- prejel cesar od dotičnega grofa velik zaboj.. To je bil grofov poklon; ko so zavoj odprli, so našli v njem — Perskija. Cesar je bil prijetno iznenaden in od takrat mu je postal Perski glavni kuhar. Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada Je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejii denarni aavod te vri te po nem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ic mesto Ljubljana z vtem svojun premoženjem in a vao tvoje davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-etrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos linica, papilarno varen denarni saved. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost ca val denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v tvoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah EDANIf Q A I/O CD je že več let naš rojak rUAHIV OAAOl1\ 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA «104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O. Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker. Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike. Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuščnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi. John J. Pollak, 534m W. 18th St. Chicago, 111. 'Prestol naprodaj! Zamorski kralj Iborsi, ki vlada v deželi Ajbosne v Afriki, prodaja javno po časopisju svojo krono, žezlo, prestol in podanike s pravico nad življenjem in smrtjo. Cena je en milijon! Ta mala državica, skozi katero teče reka Bota, meri, kakor piše “Cri de Pariš”, 400 km. v dolžini in 100 km. v širini. Kralj, ki vlada v državi kot neomejen suveren, ima telesno stražo 200 amazonk, ki tudi pripadejo kupcu, in 28 žen, ki jih bo kralj bržkone pridržal, ako mu kupec ne bo ponudil zanje posebne svote. Njegova krona nenavadne lepote ima obliko tiare in je napravljena od treh mrtvaških glav. Kralj Iborsi prodaja svojo kraljevino ker je slišal o čudež:h moderne kulture, o malih Parižankah v velikih vari-jetejih, pa bi rad sam vse to videl in vžival. Hrepeni po evropskem življenju in po — avtomobilu. Ali dovolj zaslužiš? Koliko lahko zasfužiš? To je gotove odvisno od tvoje bistroumnosti. Čin manj boš zdrav, tem manj boš zaslu žil, ker ne boš mogel toliko delati ka kor navadno. Pa vedeti bi moral, d; lahko ustaviš pešanje svojega zdravj; in je spet popolnoma zboljšaš, če uži vaš Trinerjevo amer. zdravilno gren ko vino. To zdravilo dovede prebavi la k izvrševanju njihovih dolžnosti, 1 sprejemanju in prebavljanju vsakateri hrane, tako da se vsrkava in izpremi nja v novo, svežo in obilno kri in 1 novo moč. Kadarkoli zapaziš, da m ješ toliko in s tako slastjo kakor na vadno in da ti ne diše niti najljubši jedi; da se čutiš utrujenega brez vsa cega vzroka, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je ze lo dobro zdravilo za želodec in čreva V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ash land Ave., Chicago, 111. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.' Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. / George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L ' ■t ¿P* " PRAVNI IN PRIZIVNI ODBQ&i l>:‘ Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, JU- Marko Ostronič, 93 Villa St-, Allegheny, Pa. . ... Josip Zalar, ml., Box 547. Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. ji jägsisjÄ.*- PRISTOPILI ČLANI. 4 K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12527 Lovrenc Železnikar, roj 1889, 12528 Franc Skube, roj 1881, 12529 Janez Beljan, roj 1880, 12530 Janez Šivic, roj 1880, 12531 Janez Kamin, roj 1877, 12532 Franc Krašovec, roj 1774, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 244 članov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12533 Anton Delač, roj 1888, spr. 27. nov. 1907'. . Dr. št. 106 članov K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 12534 Viktor Šuštaršič, roj 1883, 12535 Jožef Franke, roj 1883, 12536 Franc Gregorčič, roj 1882, spr, 27, nov, 1907. Dr. št. 104 člane. K društvu šv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 12537 Mihael Kerin, roj 1869, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 21 članov. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12538 Ivan Kovačina, roj 1868, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 12539 Anton Simonič, roj 1889, 12540 Janez Govže, roj 1884, 12541 Jožef Strah, roj 1882, 12542 Franc Dolpias, roj 1880, 12543 Anton Goršič, roj 1879, 12544 Jožef Stefanie, roj 1877, 12545 Janez Prijatelj, roj 1876, 12546 Janez Mentel, roj 1874, 12547 Janez Miklavčič, roj 1873, 12548 Franc Kolenc, roj 1872, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 183 članov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12549 Janez Mlinar, roj 1886, spr. 29. nov. 1907. Dr. št. 106 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 12550 Franc Petan, roj 1888, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 53 članov. K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 12551 Janez Čičigoj, roj 1864, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12552 Janez Klančar, roj 1889, 12553 Anton Černivec, roj 1880, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 122 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 12554 Franc Horva-tin, roj 1887, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 108 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 12555 Jurij Gaslovič, roj 1879, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 61 članov. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 12556 Jožef Kopavnik, roj 1884, 12557 Franc Pleš, roj 1883, 12558 Jakob Kostelec, roj 1870, spr. 27. nov. nov. 1907. Dr. št. 33 članov. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12559 Marko Jerant, roj 1888, 12560 Jožef Mohar, roj 1883, 12561 Franc Andoljšek, roj 1879, 12562 Ludovik Andoljšek, roj 1878, 12563 Jožef Prijatelj, roj 1877, 12564 Štefan Prelesnik, roj 1868, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 38 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Frančiška 29, Joliet, 111., 6886 Jožef Briški, 25. nov. 1907. Dr. št. 213 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2556 Alojzij Pakiš, 26. nov. 1907. Dr. št. 251 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9661 Martin Klemenčič, 26. nov. 1907. Dr. št. 123 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Suspendovano društvo. Društvo sv. Janeza Krst. 116, Irwin, Pa. se suspenduje zaradi neplačevanja asesmenta za september, oktober in november 1907. Imena članov: 11548 Janez Rogel, 11549 Franc Hrvatin, 11550 Jožef Mežič, 11551 Maks Zorko, 11552 Pavel Rikovič, 11553 Jožef Hočevar, 11554 Franc Hočevar, 11555 Anton Gosar, 11556 Franc Mežič, 11557 Franc Zetko, 11558 Jožef Stern-berger, 11559 Matija Rutar, 11560 Valentin Lušnig, 11561 Janez Turk, 11562 Franc Ferenčak, 11563 Jožef Polšak, 11564 Janez Šuštar, 11565 Pavel Curman, 11566 Jožef Stakar, susp. 26. nov. 1907. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8681 Janez Nemanič, 10867 Janez Husar, 21. nov. 1907. Dr. št. 263 članov. Ock društva Matere Bož. 33, Pittsburg, Pa., 7492 Simon Čuček, 18. nov. 1907. Dr. št. 148 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11777 Jožef Osmak, 21. nov. 19Q7. Dr. št. 77 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 6486 Franc Urh, 6589 Martin Tomšič, 18. nov. 1907. Dr. št. 101 člana. Od društva vit sv. Florijana 44, So, Chicago, 111., 9086 Janez Šetina, 23. nov. 1907. Dr. št. 181 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 7371 Franc Šimenc, 18. nov. 19Q7. Dr. št. 20 članov. Od društva Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 2992 Janez Muc, 6867 Vid Siromašiš, 11793 Anton Podnar, 18. nov. 1907. Dr. št. 156 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7189 Filip Pivk, 9368 Matija Kucler, 6095 Jožef Trobec, 23. nov. 1907. Dr. št. 249 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8746 Jurij Fugina, 9825 Janez Štrukelj, 10959 Tomaž Žuran, 11659 Anton .Briški, 20. nov. 1907. Dr. št. 97 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8393 Jožef Oražem, 11084 Janez Gornik, 3759 Jakob Oražemj 23. nov. 1907. Dr. št. 52 članov. Od društva sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 10725 Janez Vidrih, 21. nov. 1907. Dr. št. 62 članov. Od društva Marije Sed. Žaf. 84, Trimountain, Mich., 7972 Anton Pleše, 18. nov. 1907. Dr. št. 107 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 8918 Janez Gojtan, 18. nov. 1907. Dr. št. 60 članov. Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 11188 Anton Gradišar, 11193 Franc Gradišar, 11496 Anton Vavpotič, 18. nov. 1907. Dr. št. 18 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7717 Valentin More, 18. nov. 1907. ' Dr. št. 105 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11076 Franc Abe, 20. nov. 1907. Dr. št. 97 članov. Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 7965 Jurij Kučan, 7973 Anton Kučan, 18. nov. 1907; Dr. št. 107 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1276 Jurij Ivanovski, 9357 Florijan Go-šte, 18. nov. 1907. Dr. št. 105 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8877 Ludovik Erlah-, 18. nov. 1907. Dr. št. 101 člana. Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7592 Andrej Rekelj, 7764 Franc Krničar, 11. nov. 1907. Dr. št. 120 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11131 Janez Grebenc, 10411 Štefan Sekereš, 16. nov. 1907. Dr. št. 30 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3455 Marija Tékavc, roj 1889, 3456 Ana Korošec, roj 1881, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 37 članic. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3457 Marija Lešnik, roj 1882, spr. 27. nov. 1907. Dr. št. 12 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3118 Marija Briški, 25. nov. 1907. Dr. št. 72 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Jezus Dob. Past. 32, Enumclaw, Wash., 1225 Jožefa Murkovsky, 20. nov. 1907. Dr. št. 20 članic. Od društva Marije Pom. 78, Chicago, 111., 3122 Uršula Košnik, 25. nov. 1907. Dr. št. 101 članico. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., 2994 Ana Mušič, 21. nov. 1907. Dr. št. 27 članic. Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3041 Ana Horvat, 3046 Katarina Golobič, 25. nov. 1907. Dr. št 21 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 882 Angela Ivanovsky, 18. nov. 1907. Dr. št. 51 članic. IMENA UMRLIH IN POŠKODOVANIH ČLANOV IN ČLANIC, a) Imena umrlih. 10504 Janez Šivec, star 19 let, član društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., umrl 2. maja 1907 v Eveleth, Minn. Vzrok smrti: vbit od plasti rude v Payai rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 31. oktobra ’06. 167 Marija Nemanič, stara 41 let, članica društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., umrla 5. novembra 1907. Vzrok smrti: posledica težkega poroda. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1907. 2966 Marija Peternel, stara 21 let, članica društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrla 11. novembra. Vzrok smrti: jetika, Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 28. decembra 1906, 6995 Franc Hrovat, star 37 let, član društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., umrl 12. novembra 1907, Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27, julija 1904. b) Imena poškodovanih. 642 Jurij Pelc, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., poškodovan 2. januarja 1907. na levi roki. Zavarovan za $1000. Opraviçen do četrtine varovalnine, t. j. $250. 7499 Ludvik Bahorič, član društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y. Poškodovan začetkom leta 1907, in izgubil vid na desnem očesu. Zavarovan za $500. Opravičen do četrtine zavarovalnine, t. j. $125. 8128 Nikolaj Fabič, član društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo. Poškodovan 23. junija 1907, in izgubil vid na levem očesu. Zavarovan za $1000. Opravičen do četrtine zavarovalnine, t. j. $250. 9803 Maks Hanžič, član društva Marija Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo. Poškodovan 14. junija 1907. Odrezana mu noga malo nad kolenom po zdravniku 15. junija 1907. Zavarovan za $1000. Opravičen tio. polovice zavarovalnine $500. URADNO NAZNANILO ÇLAVNEGA TAJNIKA, Tekom meseca decembra 1907 je naložen na vse člane K. S. K, Jednote poseben asesment za poškodniiio, iti sicer plača vsak član, zavarovati ža $1009, po 20c posebne doklade, in člani, Zavarovani za $500, pa vsaki po lOc. Člani--ce K. S. K. Jednote ne plafiaje itabette posebne doklade za poškodnlno. Kdor članov ne plača te posebne doklade, Sg podvrže suspendovanju, kot da bi ne plačal svojega navadnega mesečnega prispevka, “ Opozarjam tudi vsa društva, naj svoje asesmente plačajo kolikor najhitreje mogoče po svoji seji v tem mesecu in odpošljejo denar na blagajnika K. S. K. Jednote, da mi bo mogoče letni račun za Jednoto čim preje zaključiti. Vsa podrejena društva K. S. K. Jednote morajo obdržavati volitve svojih uradnikov in uradnic na svojih sejah tekom meseca decembra, in sem tudi vsem poslal formularje za objavo novih uradnikov, kakor tudi formular za poroštvo, ki ga mora položiti vsak novi delegat ali delegatinja K. S. K. Jednoti. Želeč vsem društvom najlepšega vspeha na sejah meseca decembra v korist njih Lastno in K. S. K. Jednote, ostajam Z bratskim pozdravom vsem udani sobrat JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 25. nov. -— Naznanjam članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo svojo letno sejo v nedeljo dne 1. dec. ob 1. uri popoldne v svojem navadnem prostoru. Na dnevnem redu bode volitev odbora za prihodnje leto 1908. Ker pride še več drugih važnih stvari naprej, toraj je dolžnost vseh članov, da se vdeleže letne seje polnoštevilno. Kdor se ne vdeleži brez važnega vzroka, zapade kazni po pravilih. Volitev odbora je zelo važnega pomena pri društvu, kajti od društvenega odbora je odvisno celo delovanje društva in sploh ves društveni napredek. Toraj dragi sobratje, volite si v odbor može, ki so sposobni za svoj posel, može razsodne in vnete za društveni blagor in napredek. Dalje opozarjam vse člane društva, da poravnajo svoj prispevek pri društvu, kateri kaj dolgujejo, do 24. dec. t. 1., ker bodejo tačas knjige se zaprle, da nadzorniki pregledajo vse račune za leto 1907 in predlože pri mesečni seji 5. jan. 1908, ker takrat nastopi novo izvoljeni odbor za prihodnje leto. Torej še enkrat opominjam, da se polnoštevilno vdeleže letne seje 1. dec. 1907. H koncu voščim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote vesele božične praznike! M. Wardjan, I. tajnik. Aurora, 111., 23. nov. — Opominjam vse brate društva sv. Janeza Krst. št. n. K. S. K. J., da se udeleže mesečne seje dne 7. dec. ob 8. uri zvečer v navadnem prostoru. Na dnevnem redu bode volitev odbora za prihodnje leto 1908. in še več druzih stvari. Dolžnost vseh članov je, da se te seje udeleže; kdor se te seje brez pravega vzroka ne bo udeležil, zapade kazni po pravilih. Pozdrav članom in članicam K. S. K. Jednote! Alojzij Javornik, I. tajnik. bratje držali gesla: Vsi za enega, eden za vse! Tem potom tudi opominjam vse one člane, kateri društvu dolgujejo, da poravnajo svoj dolg pred sejo decembra meseca, da bode ložje stari odbor novemu čiste račune predal. In opominjam tudi one člane, kateri so izven pittsburške okolice, da se preskrbe s potnimi, oziroma prestopnimi listi. Kajti to vsak ve, če je v drugem mestu brez popotnega lista, ni opravičen do smrtne in bolniške podpore. Zatorej člani omenjenega društva; glejte, da opravite svojo dolžnost v kratkem, samo v svojo korist. Ne pozabite tega, da katerega v nepričakovanem času nesreča ne zadene in bode potlej rekel: “Zakaj sem jaz v društvo plačeval 8 (ali 10) let?!” H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., a tebi, A. S., želim obilo uspeha. Nikolaj Klepec, I. tajnik. St. Louis, Mo., 25. nov. — Naznanjam vsem bratom društva sv. Srca Jezusa št. 70. K. S. K. J., da bomo imeli glavno zborovanje 15. dec. 1907, pri katerem se; bo volil novi odbor za leto 1908. Zato naznanjam vsem sobratom, da se udeležijo tega zborovanja v naj večjem številu, ker se bo račun prebral od celega leta 1907. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote J. Mihelčič, predsednik. Chicago, 111., 25. nov. — Naznanjam vsem članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da se imajo udeležiti letne seje, to je 1. dec. 1907 ob 1. uri popoldan v društveni dvorani. Na tej seji se bode volil društveni odbor za leto 1908. Kateri član bi se ne udeležil brez posebnega vzroka, plača $1.00 kazni. Želeti je tudi, da člani plačajo, da s tem lažje tajnik odda račun dohodkov in stroškov. Torej v nedeljo na svidenje ob 1. uri popoldan! Frank Banich, tajnik. Allegheny, Pa., 24. nov. — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. J. bode imelo glavno letno zborovanje in obenem olitev društvenega odbora za leto 1908 in tudi pogovor o drugih važnih stvareh v prospeh društva in K. S. K. J. Zatorej so naprošeni društveni člani, da se polnoštevilno zberejo k tej velevažni seji. S članom, kateri se ne udeleži te seje, se Bode ravnalo po društvenih pravilih, katera ima vsak član na razpolago; opraviči ga samo bolezen. Zatorej mislim, da se bodo Cenj. naročnikom. Rojaki naročniki in sotrudniki Ame-rikanskega Slovenca so naprošeni, da priporočajo in širijo naš list med svojimi znanci in prijatelji. Ko list prečrtate, dajte ga sosedu, ki se bo gotovo tudi sam naročil, ko ga prebere. Čim bolj se razširi list, tem bolj bode napredovala katoliška stranka, kajti naš list zastopa nje koristi. Vsak nov naročnik je takorekoč nov vojak, ki bode stražil in branil svetinje naše. Čim zvestejše naročnike in sotrud-nike bode list imel, tem lepše ga bo mogoče urejevati in izdajati; kolikor več dopisnikov, toliko več novic bode krasilo kolone lista. Vsak naročnik sme dopisovati v list; le dopisi in novice naj se pošiljajo, osebni prepiri naj izostajajo. Amerikanski Slovenec kmalu naj stopi sedemnajsto leto svoje starosti. S ponosom se lahko izjavi, da mu je veliko naročnikov in sotrudnikov osta- lo i zvestih že od začetka; to kaže, da list se trudi na vso moč za svoj značaj, to je, da izvršuje program, na katerem se je ustanovil. Nadejamo se, da si bode list pridobil: še vedno več somišljenikov in sotrudnikov; potem smo si v svesti tudi zaftaprejAiajlepšega napredka in pro-cvita. ----- zn božic in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERj, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. 1778 ST. CLAIRj ST., CLEVELAND, C. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111, Izdelovalci najboljšega piva sodčkih iiistckknicah. COMPAGNIJE GENERALE TEANSALANTIPE FRANCOSKA PROGA. X Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in1 * * * S * * * * lo* Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbom St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, UL Paul Starič, agent, 110 South I7th St., St. Louis, Mo. ■V"S-A_IEC!DO "VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ, 910 .JOLIET,1 VlL Ma Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroka spadajoča dela po najnižjih ceaah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. POZOR, SLOVENCI! Ko >e mudite r našem mestu se nadejam našega poseta v mojej moderni gostilni. Točim debro Schoenkeffen-oro piro in drage pijače, tildi prodajam dišeče ‘Unien-Hade’ smedke. Kajakom se priporočam. IFVCmOIl.IEn Washington St., bliio lOth Are , GARY, IND. Prodajem parnbrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in prsrekujem pri kupovanju zemljišč in lot. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH I VENIH POTREB. ÏÏSUST- 2M. John N. Gosat €0. 719 High St., West Hoi N. Y. Zima prihaja. Po zimi je umestno, da ima človek pri: roki zdravilo, ki bode ohranilo ce- lo hišo ali družino zdravo; varovalo jo bo kašlja, prehlada in drugih enakih ;neprilik. Severov Balzam za pljuča je najboljše zdravilo, ker zapreči kašelj, prehlad, kakor tudi druge take bolezni, katere doprinese starka zima. To ¡zdravilo čisti dihalne organe; tudi prepreči bolečine in kašelj. Cena 25C in soc v vseh lekarnah, kjer dobite tudi Severov Almanac brezplačno. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. German Loan and Savings Bank. m. 4.RTIN W ESTPHAL, 122 N. Bluff St JOLIET. ILi — Kadar potrebujete zdravnika, •glasite se pri možu, ki ž njim k hko goverite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. — Roiaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca. Stavbenik Jonas Oldacre. - ■ y-—. (Konec.) Pozno je bilo, ko se je moj prijatelj .vrnil. In samo en pogled na njegov skrbi poln obraz mi je pričal, da se upanje, s katerim je odšel, ni izpolnilo. Skoraj celo uro je igral na svojo violino, da si nekoliko olajša svojo razburjeno notranjost. Naposled je -vendar odložil svoj instrument ter mi natančno poročal o ponesrečeni akciji. “Vse gre slabo, Watson — tako zelo slabo. Sicer se napram Lestradeju -nisem kazal slabega, toda, vendar mi-, slim, da ima v tem slučaju prav in da sva midva na napačnem potu. Dejstva .nasprotujejo popolnoma mojim načr-:;itom in pričakovanju, in zelo se bojim, «da angleška sodišča še niso prišla do .onega idealnega naziranja, da bi mojim teorijam dajala prednost pred Le-stradejevim materialom.” “Ali si bil v Blačkheathu?” “Da, bil sem tam in kmalu sem se prepričal, da je bil ranjki Oldacre pre-.cej nizek značaj. Farlanejev oče je 'iskal svojega sina. Mati je bila doma. Majhna, precej razburjena ženska je z modrimi očmi; tresla se je strahu in razburjenosti. Seveda pravi, da niti mogoče ni, da bi njen sin to zakrivil. Toda radi nesreče starega Oldacreja ni bila prav nič iznenadena, in tudi obžalovala ni tega. Nasprotno, govorila je s tako jezo o njem, da je s tem nevede pospeševala delovanje policije. Brezdvomno je moral biti . sin, če je slišal svojo mater tako govoriti o tem možu, jezen na njega. - “Bil je bolj podoben hudi, zviti opici, nego človeku,” je rekla, “in že od nekdaj je bil tak, že v svoji mladosti.” “Ali ste ga že takrat poznali?” sem jo vprašal. “Da, zelo dobro, saj je bil moj snu-Spač^i Hvala Bogu, da sem bila tako pametna, da sem ga zavrnila ter izbrala boljšega, četudi revnejšega moža. Bila sem že zaročena ž njim, gospod Holmes, ko sem izvedela, da je zaprl mačko v tičjo kletko. Vsled te grozovitosti sem bila tako zelo razjarjena, .da nisem hotela ničesar več o njem slišati.” Iskala je v miznici in mi pokazala fotografijo mlade dame. Slika je bila zelo poškodovana in z nožem razrezana. “To je moja fotografija,” je rekla. “Tako mi je vrnil na dan moje poroke ter pripisal grozno kletev.” “No,” sem rekel, “in menda se je •vendar polagoma sprijaznil z vami, če je vašemu sinu zapustil vse svoje premoženje.” __ “Ne jaz, ne moj sin ne potrebujeva ničesar od Jonasa Oldacre, ne, ko je bil še pri življenju, ne po njegovi smrti,” je rekla vsa razburjena. “Živi v nebesih en Bog, gospod Holmes, in ta Bog, ki kaznuje hudobneža, bo razodel, da so roke mojega sina nedolžne nad to krvjo.” “Poskušal sem še z zvijačo kaj do- ■ ločnega od nje izvedeti, kar bi naše domnevanje podpiralo; toda slišal sem ' :!e stvari, ki bi prej nasprotno dokazo- - -vale. Tako sem slednjič končal raz-. igovor ter šel v Norwood. “Deep Dene House je velika zgrad- • foa v stilu modernih vil. Nekoliko od ,, -ceste stoji, pred njo je vrt z lavorje- ■ vim grmovjem. Za hišo je dvorišče, 1 kjer leže drva, pozorišče požara. Tu v notesu imam malo skico. Okno na ■levi strani je edino okno v Oldacreje-s vi spalnici. S ceste se lahko vidi sko-,.zi okno, kakor vidiš — to je skoraj • edino upanje, ki mi je še ostalo. Lestrade ni bil tam, npdomestoval ga je . njegov stražmojster. Ravno so nekaj • važnega našli. Ko so brskali po pepelu zgorelih drva, so zagledali sežga- • ne ostanke kostij in par kovinskih koščkov. Te sem natančno preiskal ter , brezdvomno konštatiral, da so bili ■vgroabi od hlač. Na enem sem celo razločil ime “Hyams”, firmo Oldacre-j e v ega krojača. Potem sem iskal po •vrtu in po travi okolu hiše sledove. Toda vsled velike suše nisem ničesar drugega opazil, kakor da je nekdo vlekel 'večjo stvar skozi nizko grmičevje, ki je raslo v smeri proti drvom. To vse seveda le potrjuje naziranje poli-'Cije! Navzlic pekočemu solncu sem se dolgo plazil po vrtu, in na koncu ni-. sem pr.av nič več vedel kot v začetku. “Po tem fiasku sem šel v spalnico in sem jo ravno tako natančno pre-Sskal» kakor dvorišče in vrt. Krvavi sledovi so bili zelo neznatni, skoraj brezbarvni in /kakor namazani, toda gotovo sveži. Palico je že policija vze-. 'in. toda tudi ti krvavi madeži so bili neznatni. Da je palica last najinega klienta, je brezdvomno, sam to potrjuje. Stopinje obeh mož so se poznale na _.preprogi. Ni pa bilo stopinj kake ■¡tretje »sebe, kar je bila zopet voda na mlin nasprotne stranke, ki skrbno zbira vse sumljive momente, dočim .smo mi še vedno na mrtvi točki. " Le majhno upanje se mi je vzbudilo — toda tudi to je slabo. Preiskoval sem blagajno; njeno vsebino so •večinoma vzeli ven ter jo razložili po mizi. Papirji so bili urejeni ter dejani v velike kuverte, ki so bile zapeča--ttene. Policija je nekatere odprla. Kolikor sem mogel presoditi, ti papirji «tiso imeli prav velike vrednosti, tudi iz bančne knjige nisem mogel posneti, . St. Racine, Wis. TUartin f£r/-vb: EÄTORAJ ROJAKU Directorju Collins N. Y. M. I. 1 Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako» hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni / Josip Quiek,. Box, 26 Broadhed, Colo. nam pismeno naznanite Vaš® ¡ako'Ste bedni, pridite osebno ali Ibetosen ¿a ’vse -sire-ptome. Miipbšilamoaafcavila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjeriih TteAavaijh ¡plana tpui ¡prejemu. -Akrnse pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jezik-h, ker »1 lESiamomasi ¡24 izurjenih tolmacov in Correspondentov za vse Evropske jezike-, tako-zamorete odgOTViu ¡m¡nartaKČno pojasnilotVVaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku-Vpa ¡pisna, maslavljzjteurasledičfi naslov: L. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 340 West -34th 5tretet, Uradne ’Creced 10—-'5 v tednu 2C52: NEW YORK. -o i ob nedeljih in praznikih. -gy 1 '¡-¡'c ter:-- / “Odtis palca -mi je to isdal, Les Urade. Vi ste mislili, da je ¡to 'konec ddkazov; to jete-il tudi, toda. v -poptel--noma'iSrugem «mislu. Viddl «em nam ireč, 'da ¡ga včeraj še ni hite. Jaz !ko pesameano --stvar jako -natančno •opazujem, kakor ste gotov® že zapazili, iirtako sem: tudi preds-«S>o-natančno ¡preiskal, pri tem pa nisem naael onega madeža na steni. Brezdvomno ®o;garmorali šele ponoči na^navrti.’ “Toda kako'?” ‘tPopolnoma .enostavno. K® -so peča-! tiffli ¡pisma, je miadi Farlane enkrat u-porablktudi s vri; palec kot pečat. Mot-ifia -se ije-zgodilov hitrici in pegi dl n ©ure ilucajno, tako, .’da se skoro ¡gotov® aaladi gospod ma to niti ne -spominja več. Najbrže -se je tako zgodilo, da niti Oldacre ni-takoj mislil, čemu ga bo pozneje rabil.’-Ko je v svojem skrivališču -stvar -natančnej še študiral, -se je še-le -spnmnil, kiskšen absolutno neovrgljiv c&rikaz da s tem policija. Na najbolj