Iz državnega zbora. Agrarna ali kraetijska zveza. 123 poslancev desnice državnega zbora, ki pripadajo raznim skupinam, ima med seboj zvezo, v kateri se pečajo samo s kmetijskimi zadevami. Dne 29. marcija se je sešla prvokrat ta zveza ter si izvolila najprej svoje predsedništvo, kakor smo to zadnjič med raznimi stvarmi omenili. Izvolili so se poročevalci o nekaterih poljedelstvo zadevajočih predlogih, ki imajo v prihodnjih sejah o njih poročati. Glavna razprava se je pa vršila o načinu, kako se izvršuje nova postava zastran osebnega dohodninskega davka. 0 tej zadevi je obširno govoril baron Dipauli, ki se je bridko pritoževal, da vlada postopa zdaj čisto drugače, kakor je bila obljubila takrat, ko se je ta postava izdelovala. Baron Dipauli je izjavil, da se kesa, da je vladi veroval in glasoval za novo dohodninsko postavo. Tudi drugi govorniki so se pritožovali radi izpeljave te postave. Tako na pr. gosp. Pfeifer, ki je pripovedoval, da se na Kranjskem ne smejo med gospodarske stroške uštevati stroški za obnovljenje po trtni uSi uničenih vinogradov. Mi Štajarci se ne moremo do zdaj radi tega pritoževati, ker je c. kr. namestništvo v Gradcu razsodilo, da se imenovani stroSki smejo odračunati od dohodkov gospodarstva. Izvolil se je nato poseben odsek, ki ima zbrati vse raznovrstne pritožbe ter povzročiti vladni ukaz, da se povsodi, po vseh deželah postopa tako, kakor }e vlada obljubila ob svojem času in kakor zahteva postava. Brez dvoraa bodo vsi klubi desnice podpirali postopanje agrarne zveze na korist kmečkega stanu. Nemci med seboj. Dne 30. marcija se je vršil razgovor o nekaterih nujnih predlogih, katere so vložlli posamezni poslanei, ki zahtevajo podpore za Ijudstvo, ki lakoto trpi vsled lanskih vremenskih uim. Pri tej priliki se je pa govorilo o marsičem, kar ni v nikakoršni zvezi s potrebščinami, katere trpi ljudstvo. Grozno so se lasali Schonererjanci z raznimi nemškimi strankami. Wolf se je pri tej priliki spodtikal nad dr. Luegerjem, češ, da od tistih mal, kar se mu je kot dunajskemu županu obesila okrog vratu zlata venžica, je celo mehek postal. Dr. Lueger mu je odgovoril, da je najbrž Wolf želel sam imeti to zlato verižico; pa bi dobro bilo, ko bi Wolfa privezali na neko drugo verigo. Silen krohot po vsej zbornici vsled teh besed. Nadalje je dr. Lueger rekel, da se je danes sramoval, kako grdo se obnaša v zbornici Schonerer. To ni obnašanje nemškega moža; če je Schonerer pijan, naj doma leži in spi, da ga mine pijanost. Wolf se je nekoč grozil, da hoče Luegerja izkaditi z Dunaja. Lueger mu reče: <*Le hodi s kadilnico okrog, kakor hočeš; ne bo se ti posrečilo, mene ugonobiti; saj spada celo Spodnje Avstrijsko h krščanski socijalni stranki. Moja naloga bo, da uženem Ijudi, kakorSen jeWolf.» Med tem govorom sta Woli in Schonerer zginila iz zbornice. Pristaviti pa moram, da se je stranka prusaških Schonererjancev pomnožila za 6 mož. Iro, katerega je lani državni zbor soglasno obsodil kot brezznačajnega moža, so nam njegovi omilovanja vredni volilci poslali zopet v državni zbor; nov poslanee te stranke Hofer je pa oni dan napravil obljubo. — Šuklje spet pri bratih; razne interp e 1 a c i j e. Znano je bralcem «Slov. Gosp.», da je pretečeno leto iz kršč. slov. narodne zveze izstopil g. dvorni svetovalec Šuklje. Ustanovil je potem lasten klub divjakov, ki so ga izvolili svojim načelnikom. A sprevidel je, da v tem klubu ni mogoče ničesar storiti v blagor naSega ljudstva in zato je prosil zopet za vspreiem v slovanskem klubu, ki ga je tudi sprejel s 16 izmed 21 oddanih glasov. Naša zveza šteje zdaj zopet 35 udov. Graškemu visokošolskemu društvu «Triglav» je policija prepovedala razpravljati na nekera shodu o zadnjih izgredih nemških visokošolcev, med tem, ko so nemški visokošolei svobodno o tej zadevi obravnavali. Radi tega so vložili gg. Robič in tovariši interpelacijo na ministerstvo, je-li hoče skrbeti, da bodo slovanski visokošolci zavživali enake pravice, kakor nemški. Znano je, da uradniki zavžitninskega davka se nahajajo v silno neprijetneni stanju. Ako namreS prevzame nov zakupnik zavžitninski davek, so ti uradniki (dacarji) v vedai nevarnosti, da zgubijo službo, ker novi lastnik zavžitnega davka ni prisiljen, da bi sprejel v svojo službo uradnike svojega prednika. Število teh revežev samo na Štajarskem je okoli 250. Obrnilo se je torej 21 takih dacarjev na državnega poslanca J. Žičkarja, da je predložil državnerau zboru njihovo prošnjo v tem smislu, naj se služba dacarjev ustanovi kot stalna služba, da jih nov zakupnik ne bi mogel brez uzroka dati iz službe. Če se državni zbor zaključi, kakor se je to zgodilo pretečeno leto dvakrat, zgubijo vsi predlogi, bodisi vladni ali vloženi od katerega poslanca, tako tudi vse interpelacije do ministrov svojo veljavo in se morajo ponoviti, kedar se snide državni zbor. Zato se predlagajo zdaj ob začetku zasedanja državnega zbora skoraj vsi tisti predlogi, ki so se vložili pretečeno leto, pa niso bili rešeni. Tudi predlog zastran spremembe nagrad za katehete se je zopet ponovll. Podpirali so ga letos tudi nekateri poslanci nemške katol. stranke. Seja dne 31. marcija. Dne 31. marciia se je izvolil najvažnejši odsek, to je proračunski odsek. Izmed Slo- vencev sta v njem lanska zastopnika gg.: dr. Gregorčič in dr. Krek. V predsednika je temu odseku bil izvoljen Ceh dr. Začek Kvotna deputacija, to je odsek, ki ima presoditi, koliko odstodkov naj plačujejo naše dežele k skupnim stroškom, je izvolil v svojega predsednika grofa Schonborna, v namestnika viteza Javorskega. Dne 31. marcija se je nadaljevala razprava o vladinem programu. Znamenito je, kar je v imenu neraških ustavovernih veleposestnikov povedal štajarski grof Stiirgkh. Ta mož se silno boji za našo ustavo, o kateri trdi, da ona skupaj drži celo državo. Želi, da se jezikovno vprašanje reši tako, da bodo imeli Nemci prvo besedo in v ta namen kliče na pomoč celč nemško katoliško stranko ter obeta, da njegova stranka ne bo več tako osorno postopala proti katoličanom, kot poprej, če se le nemški katoliki zvežejo v tej zadevi z liberalci. Mogoče bi že bilo, da se to zgodi. Saj opazujemo zadnji čas, da so se nemški katoliški poslanci dali od nemških liberalcev strabovati tako, da so glasovali proti slovenskim deželnim poslancem štajarskim v velevažai zadevi «Sudmarke». Dne 1. aprila se je govorilo po zborniei, da se je osnovala neka srednja stranka, obstojeea iz ustavovernih veleposestnikov, neke (Mautnerjeve) nemške skupine, Lahov ih iz nemške katoliške stranke. Vendar se mi stvar dozdeva neverjetna, že radi tega, ker so se pri zadnjih volitvah v delegaeije na Tirolskem zvezaliLahiznemškimi liberalci proti nemškim konservativeem in ni upati, da bi se zdaj nemški konservativci združili s svojimi sovražniki — Lahi. 0 ministerskem programu so govorili že mnogoteri državnl poslanci raznih strank; nihče ni z vlado zadovoljen. Poljski in rusinski radikalci so tožili bridko radi krivičnega postopanja proti njihovim rojakom. Je res čudno, kaj se vse pripoveduje o poljskih razmerah! Dr. Krek je kot poročevalec proračunskega odseka priporočal, naj vlada vse stori, da se podpora da ljudstvu, ki grozno lakoto trpi — da od lakote umira, posebno v Dalmaciji in Galiciji. Predlog se je sprejel. Veliko hrupa je prizadjal v državnem zboru članek, ki ga je pred nekim časom prinesel list «Arbeiterzeitung», ki ga je drž. pravnik zasegel. Pozneje je ta članek bil ponatisnjen v neki interpelaciji v državnem zboru. Časnik je zdaj objavil interpelacijo in oni zaseženi članek. Toda sodnija je kaznovala urednika, da je zdaj zopet objavil ta članek, čeravno le v interpelaciji. Podpirala je torej zbornica predlog Wolfa, da se ima § 28. opravilnega reda za državni zbor spremeniti tako, da se bo celo jasno izreklo, da vse, kar se v državnem zboru govori, se sme brez kazni objavljati tudi po časnikih. Ob tej obravnavi je obljubil rninisterski predsednik, da bo skrbel, da bo vlada odgovor dala na vsako vprašanje poslancev.