LJUD. POTOČNIK: O kam, gospod, gre tvoja pot? Naša pot mora iti naprej in navzgor; tega se moramo zavedati vsi, ki smo r e s n e volje in ki imamo opraviti s stavbo našega novega domovanja; prav posebno pa se moramo te zahteve zavedati šolniki, ki smo pri gradnji oni imenitni takozvani pionirji, kojih poglavitnodelo je, utrditi naš dom vnjega temeljih, to je v njega bodočnosti — v mladini. Odlok višjega šolskega sveta, ki potom okrajnih šolskih svetov vroča šolskim vodstvom imenik raznih slovenskih učnih knjig iz c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju, z ukazom, da naj šolska vodstva nemudoma poročajo, koliko v seznamu navedenih knijg bi se v prihodnjem šolskem letu na ondotni šoli rabllo, pa ne odgovarja tem načelom. Ko sem prebral omenjeni odlok, se rne je polastilo neko trpko, trpko čuvstvo, slično anemu, ki sem je imel pred 15. leti, ko je na telovadišče med telovadno uro prilomastil neki sirovež, izruval vpričo mene iz vrste telovadcev svojega dečka, odšel z njim na travnik tik šole, da je z drugimi vred sušil krmo, klel in zabavljai s posebno vlrtuoznostjo črez šolo in učiteljstvo, in o katerem slučaju je okrajTii glavar dotičnega okrajnega glavarstva rekel, da je zadevo »natančno preštudira!, da pa ni najti kazenskega §, da bi se mročeh!) kaznovati, ker on je bil na svojem travniku in na svoiem (!) sme delati vsak, kar hoče!) — Jaz sem bil takrat novopečeni učitelj, idealen, da nisem vedel, ali je večje vesolstvo, ali pa moj idealizem; ko sem mislil, da sta šola in učitelj vsem tako sveta in vzvišena, da si sirovost in zloba niti prav blizu ne upata. V oblasti tega zanosa sem se nahajal do trenotka, ko sem izvedel od p r e d sednika okrajnega šolskega sveta, od avtoritetetorej, da celo za najkrutejše žalitve ni za šolo in učitebja med paragrafi nikake zadostitve. Težko je očrtati moj tedanji duševni položaj, vihar, ki se je polastil moje duše. Zazdelo se mi je, da slišim nekje nabijati po naklu kovača, in glavarjeva pisarna pa se je zibala z menoj vred gori in doli, kakor da bi visela na gumilastiki. Glavarjeve oči so me na pol srepo, na pol zvedavo gledale in kakor, da bi bile slutile mojo notranjost, sem zaslišal zopet: »Ja, leider keine §§ aber ich werde den Kerl im stillen auf 24 Stunden einsperren lassen«; toda jaz sem med tem že odhajal... Zavest, da sem si izbral najbolj brezpraven poklic je bila z mojim prejšnjim tozadevnim naziranjem v nasprotju, v kakršnem sta se nahajala prva človeka, ko sta bila iz raja natirana v dolino solza, trnja in osata. Prvi hip sem menil, da ie izgubljeino vse, a rešila me je moja mladost; tista mladost, ki človeku daje ravno tam neko posebno veselje do dela, kjer se tnu najtežje ovire stavijo nasproti. Hvala Bogu, da je tudi moja mladost imela nekaj take energije! Pod njenim vplivom se mi je zopet utrdila zavest, da sta šola in učiteljvkljub vsem prevaramvresnici vendar najvažnejša faktorja v človeštvu. Ta zavest mi je poklicala mojo dobro učiteljsko vero zopet nazaj; vera je rodila ljubezen m pod blagodejnimi žarki tega, vseoživljajočega solnca, se je začelo novo življenje starih idealov, onih naših angeljev varuhov, ki so nas že tolikokrat oteli katastrofe. Toda dovelj! »Po dolgem, mučnem časo. po stezah trnjevih, na glavi s krono zlato. a v srcu z radostjo si prišla zopet k nam, o Jugoslavijal Naj zaori od skal, do skal: Oj živela, oz živela!« To je ogenj ljubezni, ki je zaplamtel iz srca mlade Jugoslovanke, 12 letne hčerke moje, učenke IV. razreda, ob priliki zaključitve neke spis. naloge. Kateremu domovino- in mladinoljubu ne zaigra srce veselja, videti to navdušcnjc naše mladine: bodočnosti naše države? In kateremu domovino- in mladinoljubu ne bi se bridkosti in trpkosti v ogorčenju skrčilo srce ob misli, to mladino, to zlato naše bodočnosti še nadalje trapiti z avstrijskim duhom prežetimi kiijigami in tako ustvarjati v mladih. dušah disonanco baš na strunah ki bi morale visoko pesem našega koprnenja in hrepenenja: domovinsko ljubezen naše matere domovine svirati vnaj1 e p š i h a r m o n i j i? Se li ne pravi to, nele ne upoštevati drhtenja mladih src, kodomovinska ljubezen je prav mnogokie vsled domačega vpljiva še v tako veliki nevarnosti, ampak tudi sploh ne razumevafi potreb scdanjega časa in omalovaževati testo otroške duše in načela psihologije? — Vpra.amo, čemu se je sestavila anketa za sestavo novih čitank že tako zgodaj, ako ne zato, da bi se takoj lotiia najnujnejšega izmed vseh nujnih del? In zakaj se ga ni, ker vsaj poročano ni bilo, da bi se bila že le samo enkrat sestala k delu. Čemu iz raznih osebnih ozirov pu- ščati tako važno delo vnemar. U č i t e k skadruštva posvet:te nasvrj' jih domovinska Ijubezen je prav mnogokil svojo po-rornost! Ali nas ne bi bilo upravii^eno sran, pred samim seboj, — da ne oraenjam on^ ga bavbava, ki se mu pravi mozemstvo akc se po vsej pravici z ogorčenostjo jn' Rnjevom spominjamo žalostnega časa na§e sužnosti, ob jednem pa ne bi se mogli lo. čiti od onega, kar nam je k sužnosti kazalo pot? Ali je treba, da bi se v naših čitan. kali še nadalje vlekla ona črnožolta av. sirijska nit? Ali naj še nadalje v učnjij kn.iigah sedi na prcstolu mačeha, mati p» da naj bi čakala do svetega Nikola, da se ji izprazne sedež, ki ji gre že od vseh časov sem in kojega bi sedaj že z novin; šolskim letom lahko zasedla z radostjoj izpoznane matere; pa jo rinemo proč mj sami; lastni njeni otroci. O, grenka kupj razočaranja! Cehi so svojo mater dorno. vino najprvo slovesno ustoličili v šoli! [], mi tedaj?... . Ali naj gledam še dalje, da mora matj v sramoti v kotu čakati, kdaj milostno iz. prazne, njen sedež tujka, mačeha? Nikakor ne! I Mi zahtevamo v najkrajšem času novih čitank. posvečenih etiki in sestavlje. nih tako, da bode ogenj domovinske Iju. bezni našel v njih vsega potrebnega ma. teriala. Tega je zdajšnji šoli treba, kot vode ribi. Zato pa prosimo in rotimo šolsko oblast naj zavrže vse druge ozirt razun ozjra na mladino in domovino jg naj opusti misel na nakup šol. knjig c. ki. zaloge in naj jih — že iz narodnega ponosj — zavrne, če bi jih ponujali tudi zastonj! šolska oblast naj odstrani ta. koj vse ovire, ki so krive, di n e d e 1 u j e anketa za sestavo šolski knjig, in naj — magari — kar je dobrega v raznih Ganglovih-Schreinerjevih itd čitankah in berilih sprejme tudi v nov; knjige, če že drugače ne gre. Ako prirna* kuje papirja, se ga naj vzame časopisom ki ga imajo, kakor je to večkrat opj žati. itak preveč; in če tudi ne, se morarni  vendar zavedati, da se hiša začne graditi  pri temelju in ne pri prvem nadstropjii ako bi ena tiskarna ne zmogla dela, najjil dela več, nai delajo vse! Ako bi anket primanjkovalo moči, naj se pritegne še no vih: učiteljem pa, v njih zaposlenim na se pa da za ta čas dopust oziroma tnd primerno subvencijo. Nov čas jetu kaj,saj trka na vsa vrata tak mogočno, da ga sigurno ču] vsak. Onzahteva novegadul in gorje, če ga ne najde! v svojismeli moči.bo pokonča vse, kar ne bo odgovarjal duhu novega časa. Tovariši, Vi pa postavite pred vsai šolo velik križ, da se zli duh mrtve Av strije ne bo upal vanjo, isto tako najs zvesto pokriža vsak šolnik z velikim ji goslovanskim križem sramotenja, trpljeni in vstajenja, če te bo ogrožal zli duh, prej šnjih časov. Nikari pa sam klicati vraf^