1 številka.
MariW, due 3. januarja 1916.
«mm
\
\
- ----^rietoik VIL
ì i » i
*	• m

»•ctSSfflg’fOT.
STRAŽA
S££i
ta f.Pafe
sc ec
s.*»««» M «»»«*»» IM. s Newhrfaen pmmrnilist za slovensko IfndstvoTTJjrSTSVà.'Sr
is&k®. 6. — Tafestam M. t83.
Trdovratni ruski napadi ob Strypi in besarabski meji.
Sovražni napadi ob Strypi in pri Toporovcu odbiti. — Šest ruskih polkov poraženih — Sovražnik im ; ogromne izgube. — Dva miljona novih ruskih čet proti naši fronti? — Italijani obstreljujejo Nabor jet. ' — General Sarrail da1 zapreti naše konzule v S duna - Francozi zasedli otok Esstelovico in nameravajo prodirati pri. Mali Aziji.
Najnovejše avstrijsko» urada«;
*	f&m*.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 2. januarja.
Rusko bojišče.
Sovražnik je sefdaj zopet pričel svojo ofenzivo tudi proti besarabski bojni črti arra a d e generala P i 1 a n z e r - B a 11 i n a. Ko je že v noči na novo leto dvakrat in na novega tela dan predpoldne istotako dvakrat brezuspešno poskušal udreti v naše postojanke, je ob 1. url popoldne zopet vnovič hudo napadal utrdbe pri Toporovcu; napad je pa bil od hrabrih braniteljev v bojnem metežu o d b i t, Dve uri pozneje je prodiralo na omenjenem prostoru šest ruskih polkov, ki so pa bili večinoma zopet d db i t i. Le na ozemlju enega bataljona Še boj ni zaključen. Izgube sovražnika so izvanredno velike.
Tudi našo bojno črto ob Strypi severno-iz-hodno od Bučaca je sovražnik na novega leta z-jutraj napadel. Napajd se je izjalovil ravnotako, kakor ruski sunek proti eni nasipini severno-izhodno od Burkanova.
Število v zadnjem tednu ujetih Rusov v izhodni Galiciji znaša 3 0 0 0 mož.
Južno od D u b n c g a in pri B e r e s t i a-n y j u na ozemlju potoka K' o r m i n so bili odbiti slabejši sovražni oddelki.
Italijansko bojišče.
Nič novega.
Srbsko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
3
Berolin, 2. januarja.
Zahodno bojišče.
V noči 1. jan. so se poizkusi močnih angleških oddelkov, prodreti v našo postojanko pri kraju Fre-linghem, severoizhodno od Armentieresa, izjalovili.
Severozahodno od kraja Hulluch so zasedle naše čete po uspešni razstrelbi tamošnjo kotlino.
Pri zavzetju sovražnega okopa južno od Hart-maansweìlerkopfa smo ujeli 200 mož.
Rusko bojišče.
Na različnih mestih bojne črte! so bili napadi prodirajočih slabejših ruskih Čet odbiti» Severno od Drysmijaii-jezera (južno od D vinska), se je ruski četi posrečilo mimogrede prodreti do naše postojanke.
Naši zastopniki v Solunu zaprti.
Iz Soluna se poroča, da je poveljnik čelvero-sporazumovih čet v Solunu, general Sarrail, dal zapreti avstrijskega, nemškega, turškega in bolgarskega konzula z druži n'ami vred in jih je spravil na ne-
ko francosko vojno ladjo. Poslopja omenjenih konzulov so zasedle četverosporazumove čete. To dejanje se je kakor bliskoma izvršilo. Zoper to postopanje je vložila Grčija ugovor.
.Blagoslovljeno novo leto!
Vsem našim prijateljem blagoslovljeno — novo
leto!
Vsakdo od nas bi rad videl v bodočnost. Toda ta je našim očem zastrta z neprodirnimi koprenami. In hvala Bogu, da nam je zastrta, lčajti ne videli bi samo veselih in srečnih ur, ampak tudi žalostne in težke. Pogled v žalostno bodočnost bi nam samo škodoval na svežosti naših življenjskih sil» Zdaj pa je vse megleno pred nami in m'i stopamo k novemu letu, kakor kovač k svojemu naklu, da si‘ kujemo z lastno močjp in božjo pomočjo srečo svojih prihodnjih dni.
Vsak je svoje sreče kovač. To ne velja samo za posameznike, ampak tudi za cele narode. Narod, ki zanemarja naravne in bpžje postave ter se udaje e-goističnim željam svojega lastnega srca, narod, ki se ogiba dela in se potaplja v uživanju in nasladnosti, narod, ki ne spoštuje sam sebe in svojih pravic, je zapisan smrti. Po tej poti naš slovenski narod ne sme hoditi. Za to moramo vsi skrbeti, vsi. brez razlike Stranke in stanu.
Četudi pride to leto mir, venfdar ne smemo misliti, da je s tem že tudi konec skirbi in trpljenja. Draginja še bo trajala precej časa naprej, kajti u-voz bo počasen in špekulacija ne bo mirovala. Naše kmetijstvo bo imelo tudi velike težave. Polja, vinogradi in travniki so trpeli, ker niso bili tako dobro obdelani, za to bo žetev manjša. Marsikateri pridelek bo moral konkurirati v cenah z uvozom. Kmečki hlevi bodo precej zredčeni, novi nakupi se bodo morali izvršiti, poslopja bodo potrebna popravila. Kmečki delavci bodo manjkali. Marsikdo se bo vrnil bolan z bojišča. Tudi če bo mir, si v duhu bodočnosti ne smemo okinčati s cvetjem in zelenjem.
Le ljudje, polni zaupanja v Boga in v neodoljivo lastno moč bodo vstrajali, živeli in napredovali. Naša naloga je, da že sedaj širimo med narodom ta nauk. Kdor ljubi slovenski narod, mu ne sme jemati vere v Boga in mu ne sme gubiti moči z brezplodnim kritikovanjem, zabavljanjem in jadikovanjem. Podirati je lahko, a zidati je težavno. .Mi hočemo bili zidarji boljše in rožnate bodočnosti slovenskega naroda. Kdor je enakih misli, hajd na noge in pa. za nami !
„iStraža“ naj bo skupno glasilo vseh Slovencev
i.	vašo bližnjo bodočnost. Kdor ima srce za narod, -A v njej razkrije svoje misli in nam pove svoje načrt:;. Zidati bomo morali in brez načrtov se ne zida dobro, Vabimo torej vse dobro misleče Slovence v krog naših naročnikov.
„IStraža“ stane celoletno 10 K, polletno 5 K, četrtletno 2,50 K, mesečno 1 K,
•	Ul'
Poglavar mednarodne socialne demokracij e je izpre-
govorlL
Voldja belgijskih socialnih demokratov, predsednik socialdemokratične mednarodne pisarne in vsled tega poglavar rudeče internacionale, mirovni apostol in kraljevski belgijski državni minister, gosp. Van-dervelde, ki je vse to in še marsikaj’ v eni osebi, je zopet zaželel javno izpregovoriti in zato je dobro in podučno, da se ga posluša. V londonskem listu „Clarion“ z dne 17, dec. je napisal članek z naslovom: „Zopetna probuja mednarodne socialne demokracije.“ Glasilo dunajske socialdemokratične stranke je ponatisnilo ta članek brez vsakega komentarja, toda na način, ki’ je sicer običajen pri objavah lastne stranke. V dotičnem članku se najdejo sledeči najvažnejši stavki :
Nemci govorijo o miru. Želijo si ga ... . Ce bi bil četverosporazum pokazal nedvoumno slabost, da bi bil stopil v mirovna pogajanja v tem trenotku, bi bil našel skoro vse adute v rokah svojih sovražnikov ... V takih OKOlščinah bi bila slabost in prevara, podpirati mirovne predloge, ki jih ni stavila ne Nemčija in ne nemška vlada, marveč so jih stavili nekateri Nemci . . . Nahajamo se v stanju opravičene obrambe. Branimo se torej ! In računajmo le na nas same.
Ce je torej mir med vojskujočimi se narodi še dozdevno zelo daleč, se vendar sme in se mora staviti vprašanje, ali bi se ne moglo govoriti o drugem, skrajno zaželjenem miru: o miru med socialisti, med resničnimi socialisti, ki se nahajajo onstran barikade in ki imajo z nami skupne ideje in načela. Mislim n. pr. na sodruge kot: Haase, Bernstein, Kautskjy in Liebknecht. Ce kdo čita sklepe in izjave sooialistov v Franciji in Angliji ter v Nemčiji in v Avstriji, mora vsakemu pasti v oči dejstvo, da povedajo vsi eno in isto (?)... Na drugi strani, in to je največje važnosti, se strinjajo mnogi nemški socialisti levega strankinega krila s francoskimi, belgijskimi in angleškimi socialisti v tem, ker izrecno izjavljajo, da obsojajo vse vojske, kojih namen je podjarmljenje, da odklanjajo pomnožitev ozemlja ter da smatrajo osvoboditev Belgije in severne Francije kot nekak temeljni pogoj, kot conditio sine qua non (neizogibni pogoj) za mir.
Popolnoma se zavedam, da nekaj malo socialističnih skupin ne bo moglo ustvariti v teh odnosa j ih zagotovila za bodočnost in smatram za skrajno nevarno prevaro, če bi se pričakovalo osvoboditev zar sedenega ozemlja od mirovnih izjav in diplomatičnih pogajanj. O tem sem si popolnoma na jasnem, da čeprav bi ljudje skupno zastopali gotova temeljna načela, bi še marsikaj bilo potrebno, da bi se ta načela izvršila. Kqr se tiče moje osebe, sem mnenja, da bo prišel kmalu trenotek, ko bodo resnično socialistični elementi mednarodne socialne demokracije, to je tifcti, ki niso izrecno na strani osrednjih velesil — Nemčije in Avstrije — v stanu in tudi dolžni, da se posvetujejo o pogojih, kako se naj izvedejo skupna načela, n. pr» da se izjavijo, kaj mislijo glede alza-ško-lotaringijskegdi problema (!) ter glede samostojnosti in avtonomije Poljske . . .
Sicer je res, da bi se tudi tedaj, če bi bili socialisti vseh dežel edini glede rešitve nekega števila vprašanj, ne spremenil evropski položaj; prepričani pa smo, da se moria prej izvršiti sprememba tega položaja v prilog četverosporazuma, predno bi se hotelo dobiti jamstvo in pogoje za trajni mir. Kljub temu bi bilo prepričevalne važnosti, če bi se zamogli mednarodno misleči možje vseh narodov zediniti y
rešitvi vprašanj, ki ne bi bila odvisna od uspehov, priborjenih na -bojiščih.
v trenotku, ko se bi odločilo, da se strinja neko število nemških socialnih demokratov, če tudi ne vsi, 't nami v tem, da mora Belgija zopet dobiti svojo samostojnost, da se zasedeno francosko ozemlje osvobodi, da se da prebivalstvu Alzacije in Lotaringije (!) pravica, si po svoje uravnati lastne razmere, bi še sicer ne prišlo do miru, toda speča mednarodna socialna demokracija bi bila v stanu, zopet začeti svoje delovanje,“
J(asno je, kakšnih misli je Vandervelde, ki kot četvjerosporazumov minister zastopa četvero^porazu-move interese, in kaj hoče povedati v svojih prisiljenih stavkih: ,Cesar četverosporazum ne more pribo-riti s silo orožja, to bi se mu naj omogočilo s pomo- j čjo soglašajočih socialnih demokratov osrednjih vele- j sil <— Vandervelde pač misli na sodruge kot so Haa- \ se, Bernstein, Kautsky in Liebknecht, Namen, zakaj j hoče Vandervelde mednarodno socialno demokracijo „zopet vzdramiti“, je jasen. Ona bi naj pomagala — pripravljati mir, ki bi pa naj ne bil odvisen od uspehov na bojiščih“, to se pravi, četverosporazum poziva v osebi Vandervelda ljudi kakor so Kautskv, Liebknecht in drugi, da naj sadove avstrijsko-nemš-kih vojnih uspehov uničijo, in sicer ne sla,.mo z „mirovnimi izjavami in diplomatičnimi pogajanji“, ki pač ne morejo spremeniti p'oložaja, marveč z bolj učinkujočimi „izvršitvami'.“
Dobro je, da se spoznajo želje Vanderveldove, in želje četverosporazumove, kakor je tudi koristno zadati, kaj si ta gospod misli o miru. Baviti se z nemškimi mirovnimi pogoji smatra ta velik apostol miru za „slabost“, dokler je namreč orožje osrednjih velesil zmagovito. To se popolnoma strinja s stališčem pariškega Časopisja, ki je potvorilo govor nemškega državnega kancelarja o miru in ki stavi sedaj vse svoje zaupanje na „izvršitve“ Bernsteinov, Kaut-skyjev in drugih sodrugov.
mn—I   «Jim »-■ mw.nr.-» hwmi g ,-xjn.i -Mtarnx-^O»	*- »«M».-.« «-»Kg---
Rusko bojišče.
Medved po zimi navadno počiva in dremlje. A drugače ipa vpliva zima na ruskega medveda. Tega je namreč vzdramila in pogrela, da se je sicer počasnih korakov začel približevati avstrijski bojni črti,- Nič mu ni po godu njegovo sedanje torišče. Lani ob tem času se je premetaval po zasneženih karpatskih višinah — ob novem letu so Rusi zavzeli Užo-ški prelaz — letos pa mora napadati iz zadnjega izhodnega kota Galicije. Zato pa je z vso srditostjo zasadil svoje kremplje v avstrijsko bojno črto ob Stry-pi in ob besarabski meji. Severoizhodno od Bučasa ob Strypi so Rusi izvršili ponovne napade, ki so se vsi izjalovili. Na novega leta dan so tudi začeli s svojo ofenzivo ob besarabski meji. Ozemlje pri Toporo vcu je tükaj najbolj izpostavljeno ruskim navalom, katere pa so odbili naši hrabri branitelji. Na ostali n'a£i bojni črti v Galiciji, Voliniji in v Polesju so bili na nekaterih krajih po večini le topovski boji, Očl-vidno Rusi še tukaj niso dovolj pripravljeni, če tudi so, kakor se poroča, proti avstrijski bojni črti med mestom Pinsk v Polesju severno od reke Pripjet in med mestom Chotin ob Dnjestru v Besarabiji baje postavili dva milijona novih čet.
BitKa ob Strypu
Boji dne 30. in 31. decembra.
Ruski napadi na naše postojanke v Bukovini in ob St'rypi (v izhodni Galiciji) se nadaljujejo. V prostoru med Bučačem ob Strypi in Višnyovskim so Rusi dne 30. dec. napadali naše prednje postojanke z velikimi silami. Cete armade generala Pflanzer-Baltina so odbile vse sovražne napade.
Dne 31. dec. in na Novega leta dan se je nadaljeval krvavi boj ob srednjem in spodnjem toku reke Strypa, ki se izteka v Dnjestr. V prostoru seve-ro-izkodno od mesta Bučac je ruska artilerija naše postojanke obstreljevala z grozno silo. Dne 31. dec. je trajal artilerijski ogenj do poznega večera. Nato so ruski oddelki navalili v izredno gostih vrstah na naše postojanke. Štiri- do petkrat so prodrli Rusi do naših žičnih ograj, a bili so vedno odbiti. Ponoči od 31. dec. na 1. jan. so se Rusi radi prevelikih izgub umaknili za 600 do 1000 korakov nazaj v svoje postojanke. Na prostoru, kjer se je vršil boj, so pustili Rusi mnogo stotin mrtvih vojakov. Samo pred prostorom ene naše stotnije je obležalo 161, pred nekim drugim pa celo 325 ruskih mrličev. Kakor pri Buca-cu, tako so bili Rusi poraženi tudi pri 'Jaslovicah (južno od Bučaca) in pri kraju Ušiiecko ob Dnjestru.
Veliko zbiranje ruskih čet v Besarabiji.
Iz Bukarešte se dne 31. dec. poroča: Rusi so zbrali v Besarabiji veliko število čet. Vse ruske če-
! te, ki so prej bile v južni Besarabiji, se nahajajo se-\ daj ob besarabsko-avstrijski meji. Rumuniji je zbira-! nje teh velikanskih čet skrajno nevs-ečno.
Dva, milijona novih ruskih čet
„Ruskij Invalid“ poroča, da so Rusi v prostoru med mestoma Pinsk in Chotin postavili proti avstrijski armadi dva milijona mož novih čet.
V ruskem glavnem stanu.
»Boston Herald« prinaša poročilo poročevalc lista »Associated Press«, ki je obiskal ruski glavm stan. Svoj obisk opisuje poročevalec takole: V beii dvenadstropni hiši v mestu z 40.000 prebivalci katero pa je na zunaj bolj vas kot mesto, stanuje sedaj ruski generalni štab, ki vodi rusko vojsko. V tem turobnem mestu stanuje tudi car kot vrhovni poveljnik ruske armade. Ker je od tukaj še več ur vožnje z železnico na ironto, je rusko armadno vod stvo v neprestanem telefoničnem in brzojavnem stiku z vsako posamezno postojansko na celi več kot tisoč milj dolgi bojni črti. V tem belem poslopju ki služi v mirnem času za mestno hišo, se sedaj sestavljajo uradna poročila, ki se po brzojavnih žican raznesejo po vsem svetu. Načelnik generalnega štaba, general Mihael Ah ksijev, je miren moš star 60 let. Na vprašanje, kaj dela celi dom, je ponižno in mirno odgovoril, da se od časa, kar je car vrhovni poveljnik ruskih čet, smatra on za podrejenega častnika, katerega delo menda nikogar ne bo zanimalo. Obiskovalec glavnega stanu je v mestu našel le malo kaj takšnega, kar bi ga zanimalo. Hoteli in gostilne, pri katerih se še sicer marsikaj pogreša, so polni častnikov in vojaštva, in le na vojaško povelje je še mogoče dobiti kakršno prenočišče. Mesto je prenapolnjeno z begunci iz krajev, ki jih je zasedel sovražnik. Po cestah je globoko v noč vse polno ljudi. Splošno se dozdeva, kakor da bi mestece oži ■ velo še le po noči. Dopoldan so celo vse mestne trgovine zaprte. Prastari izvoščeki s svojimi suhimi mrhami napravijo prestrašeni prostor, če skozi borno ulico po raztrganem tlaku pridrvi vojaški avtomobil. Le okrog bele mestne hiše vlada najgloblji mir. Poslopje glavnega stana je obkroženo z mnogimi tajnimi in netajnimi stražami in nihče ne sme prej vstopiti, dokler se ga strogo ne zasliši. Karto je treba oddati pri straži, toda še le po prav strogi preiskavi se da potrebno dovoljenje. Mnogo časa se mi ni dovolilo, tako pripoveduje poročevalec. Dvakrat sem imei priliko,- da sem lahko govoril v glavnem stanu, in sicer dopoldne ob 10 uri in zvečer ob 10 uri. Obekrat sem govoril z istim častnikom, iz česar sklepam, da imajo ruski častniki določene dolge uradne ure. V mestu vlada med begunci velika revščina. Čakalnice na kolodvorih so vsako noč polne trudnih potnikov. Stari možje, žen ske in otroci ležijo vse križem na teh prostorih tako na gosto, da je komaj toliko prostora, da morejo ljudje k vlakom. S kolodvora se vidi v daljavi v velikih taboriščih plapolati ogenj. Tam tabori na stotine in stotine beguncev v sirovih lesenih barakah ki so le za največjo silo zavarovane zoper oater in mrzel veter.
Italijansko bojišče.
Na italijanskem bojišču ni posebnih dogodkov. Sovražna artilerija je zadnje dni močno obstreljevala naše postojanke pri Naborjetu.
Italijani obstreljujejo Nahorjet
Italijani so dne 30. in 31. dec, s posebno silo obstrelj;eyali s težko artilerijo naše utrdbe pri Naborjetu. Dne 30. dec. je posebno trpela vsled ognja italijanskih baterij Ovčja vas (južno-izhodno od Nabor-jeta). Drugi dan pa so padale italijanske granate že tudi na utrdbe v Nhborjetu. Dasiravno imajo Italijani na tem prostoru zasedene obmejne višine, ki so mnogo višje od naših postojank, vendar je uspeh italijanske artilerijo malenkosten.
Francozi očitajo Italijanom neuspehe.
Francoski „Temps“ piše, Ida je bila dosedanja italijanska ofenziva ob Soči prazen udarec v zrak. Avstrijs.ile bojne črte ni mogoče predreti. Italija mora svojo fronto preložiti, ker se proti Avstrijcem ne zna uspešno boriti.
j Italijanski glavni stan v Vidmu.
Grof Voltolini piše:
Laško obmejno mestece Videm je še pod žezlom Habsburžanov skromno cvetelo, odkar pa je nad Vidmom zaplapolala trikolora, je šlo z blagostanjem in redom navzdol in na perverzno veselje vseh lahofi-lov. je nudilo mesto kljub svoji legi ob meji sosednje' kulturne države sliko pristnega južnega razpada in zanikarnpsti. (Tu je prišla vojna in z majem 1915 je napočila za Videm zlata doba. Maloštevilne tovarne so zaprle svoja vrata, kajti delavci so našli zunaj tako mnogotero, dobičkanosno delo, (da bi nobeden več ne (stopil k statvam ali nakovalu.. iT'o srečno stanje je ostalo vse do danes; četudi resne vojne slike Videm-čanom niso ostale prihranjene, so šle vendar samo mimo; kajti od glavnega stana kralja in „ysikdar z-magovitega Cadorne“ se je moralo odvrniti vse, kar bi jima moglo pokvariti dobro [voljo.
Zunaj pred mestom leži čedna vila Tricesimo, sedaj imenovana Palazzo reale, prestolnica kralja, kateremu je bilo v vrsti prednikov Savojske hiša-pridržano, da nosi priimek „Verolomni,“ V kraljevi vili je kakor V čebelnjaku, V drevoredih, ki vodijo v, visokemu portalu, je videti mnogoštevilne kraljeve avtomobile, dočim postopajo okrog v popoldanskem solncu šoferji, škrlatno rudeče oblečeni lakaji, dolgi gardni kirasirji, kuharji, kuharski vajenci in drugi člani trume, ki1 streže kralju. 'Medseboj vodijo ljute-razprave, kriče in gestikulirajo, kakor bi bili sami gospodarji kraja; od časa do časa se prikaže kak krilni pobočnik in skuša nekoliko pomiriti ta kaos.
V vili ni opaziti veliko več dvornega duha nego zunaj, v preddvora tega templja globokophdlega savoj-stva. Kdor je poznal Viktor Emanuela III* pred vojno, ta bi ga danes ne spoznal več. Njegova rožnata barva se je umaknila p ep ein asti bledosti, lasje komaj 461etnega moža so osiveli, roke so v stalnem, očivid-no nervoznem gibanju in modre oči zro zmedeno in nemirno. Toda nihče v okolici kralja ne pokaže, da je opazil izpremembo, ki se je zgodila z njim. Nasprotno, dvorni podrepniki si prizadevajo, da bi ga prepričali, da ga bo zgodovina imenovala — „Velikega“, in bivši republikanec Barzilai mu je predlagal, da si ob priliki predsfoječe „osvojitve“ Gorice nade-nej naslov „cesarja Italije“, malemu prestolonasledniku pa na radost ljudstva podeli naslov „Tržaškega vojvode.“
Samo eden v pisani dražbi Viktor Emanuela je poln skrbi — njegov telesni zdravnik dr. Guirico. ! Njegovo ostro okö vidi, da je kralj bolan mož, ki ne ; spada na bojišče. Njegovemu uplivu je pripisati, da JI se bo kralj z novim letom za nekaj časa podvrgel z- ; dravljenju špeoijalista za živce v neki vili pri mestu Vicenza.	\
Bolje nego kralju, prija staremu Cadornu živ- j ljenje v glavnem stanu, Čeravno ima tudi on svoje skrbi. Med temi je prva in največja, skoraj bolestna ’ bojazen pred letalskimi napadi. On, ki je v svoji notranjosti prepričan, da je največji vojskovodja naše Evrope, se ne more znebiti misli, da so oni onstran Soče pred vsem vzeli na muho njegovo dragoceno življenje. Zato je izdal povelje, da. se pokrije licej, v katerega razredih uraduje generalni štab italijanske vojske, na poseben, proti bombam varen način. Z ozirom na visoko važnost te oblasti to na. zadnje nr nič čudnega. Cadorna bi bil rad na enak način zavaroval tudi hišo, v kateri se je nastanil. Ker bi pa bilo to postopanje vse eno povzročilo neljube komen- | tarje o osebnem pogumu generalisima, si je dal pripraviti yeč prenočišč ter spi sedaj tu,..sedaj tam. Kadar se mu zde atmosferične razmere posebno nevarne, se še pozno ponoči umakne v eno skromnih videmskih krčem, v „Croce di Malta“ ali v „Italic“ — pri čemer mu zelo prav hodi okolnost, da razen ve-likoimenovanega dežnika ne nosi s seboj nobene druge prtljage. Ak;o vprašaš Cadorno, kako je zunaj na fronti, ti odgovori: „Da bene in meglio“ (od dobrega v boljše). V ostalem pa vsi, ki so posvečeni v skrivnosti, vedo, da je glavni spiritus rector italijanskega glavnega stana general Porro, in če je le-ta več v Parizu in Londonu, nego v Vidmu, se iz* tega lahko , sklepa, kaki vzroki so Italijo nagnili do vojne, Raz-ven teh dveh glav pripada generalnemu štabu še več: sto častnikov, Ker se poslužujejo za svoja nadzorovalna potovanja na fronto izključno le avtomobilov, in prihaja na drugi strani iz fronte in od generalne; intendanture v Trevisu vsako uro nešteto avtomobilov, vlada na cestah malega furlanskega glavnega mesta tak avtomobilni promet, kakor v miru v največjih svetovnih mestih Evrope.
Od izhoda sem se sliši grmenje topov že cele dolge mesce in Videmčani so vajeni na to muziko. A samo, ce privezani balon, ki noč in dan stoji tu nad mestom, javi letalce, potem se prebivalci zboje in kri če pobegnejo v hiše. Ko je pa nevarnost pri kraju se vrne staro veselo življenje nazaj v to mesto, ki se imenuje sedaj „italijanski glavni stan.“
Bolgarsko bojišče.
Nekak skrivnosten mir vlada, na macedonskem J bojišču. Angleži in Francozi se z mrzlično naglico j pripravljajo na obrambo zoper avstrijske, bolgarske
in nemške čete. Pogajanja z Grčijo se vrše naprej. Kralj Konstantin je trden in se noče udati kljub grožnjam Angležev in Francozov, da bodo njih čele zasedle tudi Atene, ako ne stopi Grška na njihove stran. Novejša poročila pravijo, da je poveljnik čet-verosporazumovih čet v Solunu dal dne 31. dec. zapreti avstrijskega, nemškega, turškega in'bolgarskega konzula. Proti tej nasilnosti se je vzbudilo ogorčenje ne samo v Avstriji, Nemčiji in Bolgariji, temveč tudi Grčija je proti temu nasilnemu postopanju protestirala. V ostalem pa še vlada prejšnja negotovost, osobito kar se tiče razmerja med Grčijo in Bolgarijo. Grčija še baje Bolgariji ni dovolila, fda bi bolgarske čete korakale na grško ozemlje.
toi m Bolgari ue še ms j sporazumeli.
Iz Aten poročajo:	Vesti, da sta se Grška in
Bolgarija že sporazumeli in da je Grška privolila v vkorakanje bolgarskih čet na grško ozemlje, niso resnične. Le glede dobave žita in glede nepristranskega pasa je sklenjen dogovor. Druge vesti so pa še prerane.
Bombe na Solun.
Nemški zrakoplov je metal dne 1. Jap. na taborišče Četverosporazumovih čet v Solunu bombe, ki so usmrtile 17 angleško-irancoskih vojakov. General Sa-rrail, poveljnik če t ve r o sp o r aru m o v ih čet, je dal nato zapreti poslanike Avstrije, Nemčije, Turčije in Bolgarije ter njihove obitelji, zavsem 62 oseb, ter jih je s-pravil na francosko vojmo ladjo „Patrie.“ Na tozadevni ugovor Grčije se je izjavil general Sarrail, da je bil k temu upravičen, ker se je pojavil nad Solunom sovražni zrakoplov in je postal Solun vojno po-zorišče.
Generai Žekov o položaju.
Vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Žekov, se je tako-le izrazil napram poročevalcu bu-dimpeštanskiega lista „Az Est'“:
„Vojna še ni končana in opraviti imamo še veliko. S Srbi smo sicer gotovi, toda ne smemo pozabiti, da nam na Grškem, na oni strani meja naših novih osvojitev, stoji mogočen sovražnik.“
Na vprašanje, kakega vojaškega in političnega pomena bi bilo, ko M se ententa ustanovila v grški Macedoniji, je odgovoril general:
„Militarično bi imelo to svoj pomen, ker bi <-meli mi tako roke zvezane in bi ne mogli spraviti do veljake vseh svojih bojnih sil. Drug pomen pa imajo izkrcavanja črt v Solunu, ker ima ententa sedaj, ko se Srbiji ne da več pomagati, s prisvojitvijo Soluna in okolice za bodoča mirovna pogajanja v rokah dragoceno zastavo, ki bi jo centralni vlasti eventuelno morali odkupiti s kompenzacijami, kajti kakor se razume samobbsebi, bi bilo popolnoma proti našim koristim, da hi sovražniki solunsko oporišče obdržali tudi po vojni v svojih rokah.“
O nevtralnem pasu je izjavil Žekov:
„Ko smo ententne čete izrinili iz Macedonie, je nadaljnje zasledovanje preprečil nevtralni pas. Nismo hoteli vzbujati nezaupanja Grkov proti nam. Sedaj pa se je položaj zelo izpremenil.“
O položaju bolgarskih Čet ob mejah drugih balkanskih dežel je rekel Žekov:
,,iV Albami ji uničujejo posamezni albanski četa-ški oddelki tjakaj pobegle srbske čete. Bolgarske čete so 18 do 20 km globoko vdrle v albansko ozemlje, in za sedaj ne prodirajo dalje, ker bi se bilo bati, da bi kršile grške interese. Svoje zveze s centralnima državama nie smatramo samo za militarično, temveč tudi za politično ter pri svojih operacijah vedno pazimo na to, da ne napravljamo svojim zaveznikom političnih težav. Kar se tiče naših severnih sosedov, Rumunov, menimo, da Rumunska tudi nadalje ostane nevtralna. ;Ce se Rumuni niso zgenili spomladi, ko so bili Rusi v Karpatih, kako naj bi se odločil1, za sovražno akcijo sedaj, ko čete centralnih držav zmagujejo na vseh frontah.
Ne bbjim se tudi nikakršnega močnega in resnega ruskega napada več, in sicer niti' z muranske meje niti iz Črnega morja, dasiravno se tu zopet poizkušajo uveljavljati carjeve čete. Kakor akcijo v Solunu sedaj,, po poražen ju Srbije, smatram za smešno, smatram tudi za smešno pojav, če bi se Rusija pripravljala proti Bolgarski. Bilo bi naravnost čud-noliko, ko bi ententa sedaj, ko centralni vlasti ogrožata Francosko na zapadu, Rusijo pa na izhodu, — svoj čas in svoje moči zapravljala v to, da bi tudi tu na Balkanu hotela imeti bojišče, čigar vsa bremena bi morala nositi. Ko bi pa Rusija vendarle poizkušala to, bi naletela pri naših četah na isto^odločnost, kakor smo jo pokazali zedinjenim Angležem in Francozom.“
Na vprašanje, ali bi se Bolgari udeležili tudi bojev na drugih frontah, je odgovoril Žekov:
„Ko smo sklenili zvezo s centralnima vlastima, je naša zavezniška dolžnost govorila le o tem, da moramo poslati štiri divizije proti Srbom. Storili smo
i veliko več kot to in storimo do konca vse, kar, stri-; njaje se z našimi interesi, pospešuje interese naših j zaveznikov. Da bi pa poslali svoje vojake na zapad-j no fronto, ne mislim, da bi bilo v interesu naših za-\ veznikov, ker Nemčija tamkaj nikakor ne potrebuje I naše pomoči in bi poleg tega pri naših sovražnikih ! še pobudila misel, da je slaba. Ako bi pa vendar le j prišlo do tega, bi naši vojaki tudi tam zvesto storili j svojo dolžnost.
Kar se tiče miru, sploh še ne vidim nobene i možnosti zanj. Prvi pravi obrisi se morda pokažejo j prihodnjo pomlad. Naši sovražniki se še preveč uta-: pljajo v utopijah in upajo, da nas sestradajo in nas I porazijo z gospodarskim uničenjem. Jako veliko pri-čakujejo od svoje pomladanske ofenzive. Najprej je « torej treba zlomiti to in potem se Šele v deželah na-I ših sovražnikov pokaže politična kriza, v kateri do-j zori možnost miru.“
Srbska.
Putnik odložil vrhovno poveljstvo.
Francoski list *Figaro« poroča iz Skadra, da j je srbski vrhovni poveljnik vojvoda Putnik po na j svetu zdravnikov odložil vodstvo srbske armade, da ; se odpočije. Nadomešča ga sedaj vodja prve srbske • armade, general Mišič.
Srhom v Albaniji slaba prede
Kakor smo že zadnjič poročali, so Bolgari za-I sedli mesto Elbasan v Albaniji. Od tam prodirajo žc j proti Jadranskemu morju. Severno od ceste Elbasan 1 —Drač se še nahajajo večje čete razbite srbske ar-I made. Francozi in Angleži se sedaj močno bojijo za j usodo teh srbskih čet in zahtevajo nujno pomoč za \ Srbe, kajti Če proderejo Bolgari Čez Elbasan po dc-j lini reke Skumbi do .Jadranskega morja, potem je vsa srbska armada, ki se nahaja severno te reke, popolnoma odrezana in tudi Italijani ji ne morejo na pomoč.
Srbski državni zaklad na potu v Pariz.
Srbski državni zaklad, ki ga je prepeljala neka križarka v francosko mesto Marseille, bo prepeljan naprej v Pariz. — Z isto križarko so prispeli tudi člani ruskega poslaništva v Srbiji.
Črnogorsko bojišče.
\	Na bojišču proti ‘Črnogorcem se vrše le manjši
i boji ob Tari in pri Beranah. Crnogorska poročila si-] cer pravijo, da silijo avstrijske čete tudi proti Lov-] čenu, toda naš generalni štab ne poroča o kakih do-I godkih na tem delu bojišča. Preskrba Crnegore z ži-Ì vili je združena z velikimi težavami, ker avstrijske j ladje v Adriji strogo pazijo na sovražne prevolzne la-j dje. Dne 29. dec. so naši pri. Dulčinju zopet potopili ! črnogorsko prevozno ladjo z živili vred. Dne 31. dec.
! pa je naš podmorski čoln pri Sv. Ivanu Med. poto-I pil sovražno ladjo z 2000 tonami živil. Pri Draču pa j se je dne 29. dec. vsled obstreljevanja po avstrijskem brodovju vnel in zgorel parnik „Midiel“, ki je imel na krovu 6000 ton živil za Crnogoro.
Turška bojišča.
Francozi zasedli Kastelorico.
Preko Ženeve poročajo :	Francozi so zasedli
I gršld otok Kastelorico, zapadno od Rhodoša. Oku ! ima 4000 prebivalcev, samih Grkov, j	Francija je grško vlado obvestila, da bodo
j francoske, na otoku Kastelorica izkrcane čete podpi-! rale vojna podvzetja četverosporazumovih čet proti j Adaliji, ki je mesto, ležeče ob obali morskega zaliva i z istim imenom v južni Mali Aziji.
! 300.000 angieškm vojakov v I	Egiptu.
Iz Rotterdama se dne 1. jan. 1916 poroča: Ste-i vdo v Egiptu zbranih angleško-indijskih čet že zna-j ša nad 300.000 mož. Vsak dan prihajajo v Egipt no-! ve čete. Vse angleške čete, ki so se nahajale na polotoku Galipoli, so spravili v Egipt in jih nanovo ob-I orožili.
Angiežigpozivajojltaiijane
Ženevski listi poročajo, da je Anglija odločilo zahtevala od italijanske vlade, lfaj odpošlje nekaj ar-maidnih zborov v. Libijo, s čemur bi bil Egipt na zahodni strani razbremenjen. Italijanska vlada pa baje noče poslati čet v Libijo.
Potop angleške križarke „Natal“.
»Kölnische Zeitung« poroča z nizozemske meje: V Londonu se naznanja: Dne 30. decembra se je v Le Havru vsled eksplozije v notranjosti potopila angleška oklopna križarka »Natal«. Od posadke je bilo rešenih 400 mož. (Oklopna križarka »Natal« je imela 13.750 ton in 704 može posadke.)
Rumunski kralj vabi na lov.
Rumunski kralj je na svoje velike love, ki se bodo vršili te dni na njegovih veleposestvih, povabil med drugimi avstrijskega poslanika grofa Czermna, nemškega poslanika pl. Buschera, nemškega vojaškega odposlanca polkovnika Bronsarta in več rumuns-,kih politikov in višjih častnikov. Zanimivo je, da kralj ni povabil ne enega zastopnika četverosporazu-move diplomacije v Bukarešti.
Francija se približuje Vatikanu.
Iz Curiha se dne 31, dec. poroča A Katoliški rimski krogi izjavljajo, da je Francija sedaj na pol uradno zastopana pri Vatikanu in sicer po novem zastopniku kneževine Monako pri Vatikanu.
Politične vesti.
Deželne doklade. Kakor smo že zadnjič poročali, je štajerski deželni odbor sklenil, da se tudi v 1. 1916 pobirajo deželne doklade v isti višini, kakor 1. 1915. Cesar je ta sklep deželnega odbora potrdil. Vsled tega se bo v letu 1916 pobiralo 60°/o deželnih doklad na zemljiščih, hišno razradni da vek, pridobninski davek od podjetij, ki morajo javno polagati račune, rentni davek in državno plača-rino, nadalje 66% naklada na splošni pridobninski davek na krošnja rstvo in potovalno obrt. Pobirala se bo tudi 10% doklada na celokupni užit-ninski davek na vino, meso, vinski in sadni mošt na deželi ter 10% doklada na vžitainski davek z izvanrednimi dokladami na vino, meso, vinski in sadni mošt v deželnem glavnem mestu Gradec.
Začasen proračun od 1.januarja do 30. junija 1916. »Wiener Ztg.« je objavila 31. decembra 1915 češarki odlok s 30. decembra, ki odreja nadaljne pobiranjev davkov in o pokritju državnih potreb ščin za dobo 1. januarja do 30. junija 1916.
Razpust „Sokolskih društev“ na beškem, Vlada je razpustila zvezo slovanskih sokolskih društev »Zveza Slovanskeho Sokolska« s sedežem v Pragi ter sokolsko župo »Cesky Obec Sokolska« s sede žem v Pragi. Kot vzrok razpusta se navaja, da so bila razpuščena sokolska društva na Češkem v zvezi s severno-ameriškimi sokolskimi društvi, ki so se izkazala v vojski za Avstrijo sovražna.
Grof Tisza o ogrskih narodnostih in o razmerju Ogrske do Avstrije. Na Novega leta dan je ogrska vladna stranka po svojih zastopnikih pozdravna grofa Tiszo. Na pozdravni govor poslanca Berce viči j a je grof Tisza približno sledeče odgovoril: Zmaga je naša, Vprašanje je le, koliko časa in kateri napori so potrebni, da se zagotovi končna zmaga. O ogrskih narodnostih je rekel, da je Ogrska domovina ne samo 10,000.000 Madžarov, ampak tukli 20,000.000 ogrskih državljanov. Ni nobenega dvoma več, da so tudi ti narodi v času težav in izkušenj zvesto stali na braniku domovine. Radi tega bo morala vlada s-krbeti, da ta plemena tesno priklene na Ogrsko, kar posebno velja o Hrvatih. Kar se tiče Avstrije, je treba pač pričakovati, da je vojna uničila vse, kar je nasprotovalo dosedaj obojestranskemu sporazumu in skupnemu delovanju. Ministrski predsednik meni, da gh ni danes avstrijskega domoljuba, ki ne bi videl v ojačenju narodne ogrske države najvažnejše predpogoje za procvitanje monarhije. Avstrijski patriotizem mi vedno dobro razumevamo in simpatiziramo toplo ž njim, kajti za Ogrsko je moönä Avstrija življenjskega interesa. Vsekakor pa- se mora avstrijski patriotizem osvoboditi vseh starih skupnih državnih teženj. Grof Tisza upa, da se bodo Avstrijci tudi nadalje držali dualizma in paritete med Avstrijo in Ogrsko ter bodo spoznali, da se cilji av-
strijskega domoljubja najložje uresničijo s podporo c-grsfcega naroda.
Francoski socialni demokratje proti posebnemu miru. Narodni kongres francoske socialistične stranke je dne 31. decembra sprejel sklepni predlog, ki ugotavlja, da je socialistična stranka v vselej Franciji ob brutalnem napadu stopila v vojno v svrho narodne obrambe izključivši vsak osvojevalni namen: Stranka bo vstrajala v vojni t?ko dolgo, dokler ne bo zasedeno ozemlje osvobojeno in bodo zagotovljeni pogoji za trajen mir. Pri tem misli stranka na obnovitev Belgije, Srbije in zopetno združenje Alzacije in Lotaringije s Francijo. Sklepni predlog se izreka za ustanovitev mednarodnega mirovnega sodišča, za omejitev oboroževanja in za odpravo tajne diplomacije. Odklanja politično in gospodarsko uničenje Nenčije, smatra pa uničenje pruskega militarizma za potrebno. Kongres je naložil socialističnim poslancem, naj z dovoljenjem kreditov zagotovijo sredstva za dosego zmage in naj sodelujejo na narodni obramb?. Izreka se proti separatnemu miru, Glasom »Mitira« je bil ta sklepni predlog sprejet z 2736 glasovi proti 76, dočim sta se 502 vzdržala glasovanja.	WÉ&J'MÉà
Raznoterosti.
. .. .-<232
Narolevaisie samo pcnclefjkove
„Straže''» Kdor hoče imeti „Stražo“' samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči posebej. Za naročanje pondeljkove „Straže“ ge naj rabijo položnice „Našega Borna“, katere smo priložili pred 14 dnevi in ki so |f|||gvne SftIRO ga ßGRdeljkOVO „Straži*. Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov: „Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ROV ali Star naročnik, da ne bodo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20» za pol leta K 1*00; za če'rt leta ©0 vfR.
Novoletna voščila. Mariborska duhovščina se je na dan novega leta poklonila prevzv. g. knezoško-fu clr, Mihaelu Napotnik., Preč, g. stolni prošt je v imenu stolnega kapiteli®, in v imenu duhovščine v prav izbranih besedah izrazil novoletna prisrčna voščila. Prevzv, n a dp a stir se je zelo prijazno zahvalil ter v spodbudnem govoru omenjal s pogledom na pretečeno leto, da imamo klj,ub raznim težavam marsikaj ugodnega in veselega, za kar se naj Bogu zahvalimo. Te Deum laudamus bodi tudi naš program za prihodnje leto. Bog sam nam more podeliti mir, ki si ga vsak želi in ki ga svet dati ne more. Zlasti pogled navzgor naj nas tolaži in spodbuja k marljivemu in neustrašenemu delovanju.
Cerkvene vesti na Koroškem. Na župnijo Sele je prezentiran tamošnji provizor vlč. g. Lojze Vavti, na župnijo Oberhof vlč. g. Ehard Brunner, provizor ravnotam. Župnija St. Jakob ob cesti je podeljena vlč g. Fr. Zemljaku, provizorju v Stebnupri Beljaku, in župnija Ojstrica nad Dravbergom vlč. g. Urhu Hafnerju, župniku v Melvičah v Zilski dolini.
Odlikovani usmiljenki. V Slovenjegraški bolnišnici sta bili odlikovani s srebrno svetinjo »Rudeče ga križa« z vojnim okraskom usmiljenki čaaui sestri Genovefa Mesareč in Floriana Neža Bezjak.
Tudi letnik 1865 1. 1916 pod črnovojniško dolžnostjo. Kakor poroča uradna »Kdkauei Zeitung«, je ministrstvo odredilo, da ostanejo črnovojniki, rojeni 1. 1865, t. j. 51, oziroma 52 letni meški še tudi v I. 1916 pod črnovojniško obveznostjo.
Poseben znak za Inteligentnim krogom pripadajoče črnovojnike letnikov 1865, 1872, oziroma tudi 1873 in 1874. Za Črnovojnike imenovjauih rojstnih letnikov, ki zavzemajo v svojem civilnem poklicu ugledno mesto, pa ne morejo dokazati za enoletne nrosfovoljce predpisane znanstvene sposobnosti, se je ustanovil pfoseben odznak, obstoječ v niavadnem rumenem traku na rokavih, kakor pri enoletnem prostovoljskem znaku, le v polovični širini istega. Oni, ki se jim pripozna ta ugodnost, so oproščeni od o-pratvljanja navadnih del v vojašnicah in taboriščih. Tudi se jim zamore dovoliti stanovanje izven vojašnice, v kolikor temu ne nasprotujejo posebni vojaški razlogi. Vendar s tem ni združeno podaljšanje iz-vežbalne dobe, ali pravica do izvežbanja v posebnih oddelkih, oziroma do dosege posebnih šarž. V splošnem pridejo v poštev pri podelitvi tega odznaka ose-« be, ki se nahajajo na uglddnih, zlasti vodilnih mestih, ali Id sicer zavzemajo v višje kvalifikovanih poklicih zbog svojih osebnih lastnosti kako višjo stopnjo. Tako n. pr.:	ugledni industrijalci in trgovci,
posestniki večjih gospodarskih obratov, višji bančni in hranilnični uradniki, ugledni stavbeniki ali drugi ugledni obrtniki, javni uradniki in iunkcijonarji brez enoletne prostovoljske pravice, poslanci, člani občinskih zastopov večjih mest z lastnim šfotutom, člani trgovskih in obrtnih zbornic itd. Prositi se more za to ugodnost o predložitvi potrebnih izkazil (dekret o nastanitvi, uradna potrdila v svojem poklicu, diplome itd.) le pri raportu pri onem nadomestnem krdelu, kjer nastopi prosilec vojaško službovanje. Odločitev pristoji komandantu, ki ima pravico pomak-njenja v višjo šaržov
Novi davki na Češkem. Za Češko se je zvišala taksa za lovske karte ter so se uvedle davščine od prirastka na vrednosti zemljišč, davščine na zabave, zvišala se je splošna godbena davščina in uvedla deželna naklada na državno užihrno ter samostojna deželna davščina na državnem davku ne pod vržena vina.
Direktni železniški promet med Berolinom in Carigradom. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: D; e 30. decembra 1915. se je po slovesnem blagoslovi; en ju savskega mostu pri Belgradu, ki se je izvršilo v navzočnosti maršala nadvojvode Friderika, vojnega ministra in remškega in avstro-ogrskega načelmka vojnega železništva, otvoril zopet direktni železniški promet Avstrije in Nemčije z Bolgarsko in Turčijo.
Obnovitev nedeljskega počitka v trgovinah. Dne 31. decembra je bila razglašena ministrska naredba z dne 28. decembra o uredbi nedeljskega in prazniškega počitka v trgovinah, S to nared do se vnovič uveljavljajo v zakonu z dne 16. januarja 1895, in v vseh na podli gi tega zakona in danih ministrskih in deželncoblastnih navedbah obsežene določbe o nedeljskem in prazniškem počitku v tr govinah. Glede trgovin z živili je trgovinsko ministrstvo naročilo političnim deželnim oblastvom, naj pregledajo odredbe, ki so bile prid izbruhom vojne v veljavi in če se jim zdi potrebno, izdajo premetene predpise, ki naj zagotove preskrbo občinstva z živili. Opozorjeno pa bodi, da uvaja nova. ministrska naredba nedeljski in prazniški počitek samo za trgovine, ne pa za vse obrte; za druge obrte izvzemši trgovine, ostane pri tem, da zanje prejšnji predpisi o nedeljskem počitku tudi v prihodnje ne veljajo.
Novi predpisi za zmletev žita. Notranje ministrstvo je izdalo glede na zmletev žita vojno-žitno-prometnemu zavodu sledeče nove predpise: Iz pšenice se sme izmleti 3 odstotke pšeničnega zdroba, 15 odstotkov nove vrste pšenične moke za kuho, in sicer štev. 2, 64 odstotkov krušne moke in 15 odstotkov otrobov. Dosedaj je znašal izmletek 78 odstotkov, odslej naprej bo pa znašal 82 odstotkov.
Zasega zvonov. Vsled odredbe c. kr. namestnije v Gradcu morajo vse cerkve dve tretjini svojih zvonov oddati vojaški upravi.
4	odstotna kronska renta. Ogrski uradni list ob javlja razglas finančnega ministrstva, po katerem se kuponi kronske veljave, ki zapadejo dne 1. januarja in 1. julija na OSrskem in Avstrijskem za čas voj-
ske, zamenjajo. Pri izmenjavi je zlat denar izključen. Kurz za izmenjavo znaša do preklica 2 K 58 v za vsak gcldinarski zlatnik.
Dopisi.
-J Maribor. Društvo sv. Vincencija v župniji Ma tere Milosti (III. mariborska skupina) je v svoji seji dne 2. januarja imenovalo vlč g. župnika o. Ka-lista Heric radi njegovih velikih zaslug za društvo za svojega prvega častnega člana.
Maribor. Vs;ed velikega pomanjkanja lekanriškega osobja bo lekarna pri »Angelu varhu« v Tegetthoffovi. ulici v Maribora od 1. januarja 1916* naprej za časi obl. do 2. ure popoldne za rta.
Maribor. Umrl je dne 30. decembra ob pol 11. dopoldne umirovljeni c. kr. zdravstveni nadzornik za Kranjsko g. dr, Stanko Sterger. Pokojnik je bil znan in spoštovan po celi kranjski deželi, saj je službo val kot okrajni zdravnik v raznih krajih in si povsod kot ljudomil zdravnik in pomočnik pridobil, hvaležnost in spoštovanje prebivalstva. Bil je odličen pevec in tako prijeten družabnik, da je biK povsod duša družabnega življenja. Nazadnje je služboval pri deželni vladi v Ljubljani in šel pred več leti v pokoj. Ker se ni mogel loči.i od svoje edine hčerke, soproge gospoda stotnika Maistra, je prebival dolgo časa ž njo v Galiciji in potem v Celju. A srce njegovo je bilo vedno ,tudi na Kranjskem in ni se ustrašil dolgega napornega potovanja, daje prišel obiskat domače kraje. Tudi letos poleti se je delj časa mudil v Ljubljani in je bil vzlic svoji bolehnosti vedno vesel, prijazen in dovtipen. Bil je zlata duša, ki ga ohi arij v najphznejšem spominu Vsak, kdor ga je poznal.	t
Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica Sv Jurij v Slov. goricah bo imela svoj obč, zbor, dne
9.	jan. (prihodnjo nedeljo) po rani službi božji v Krajnčevi gostilni. Med navadnim dnevnim redom bo pobiranje udnine za leto 1. 1916,, naročitev različnih semen, pogovori radi modre galice i.t. d Podružnica bo posredovala tudi pri nakupu različnih kmetijskih strojev, po mogoče najnižjih cenah. K obilni udeležbi vabi odbor.
Hrastnik. Tu je umrla baronica Ema de Seppi, rojena von Gossleth. Bi.’a je dobrotnica raznik cerkva. S cerkvenimi krogi je imela pokojna visoke rveze in pred leti jo je obiskal v njeni hrastnlški vili pokojni papež Pij X.. tedaj še beneški patriarh.
Koledar za slovenske vojake za leto 1910 je letos gotovo najboljši in Sasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika gam sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, M so primemo st» vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah, družin, o penzijab vdov in sirot, o penzdjah invalidov itd. Ob koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi pod por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo iiaed slovenskim vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen vojakom na fronti, H ga enkrat vidijo, M ga gotovo narode in ge, težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnin.©'. 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribora,., Koroška cesta 5.
Velika zaloga df, àmm-nosti, sFBbpniBE Io apfte peči po vsaki gibL
Tudi na obrok«. • ilostr. senik zastonj. - Gramofoni 20—280 K
Niklasta remont-ur* K MO Pristna srebrna ura K T— Original omega ura K 34'— Kuhinjska ura	K	IO-—
Budilka niklasta K S-— Poročni prstani	K	T—
Srebrne verižice K 2”— Večletno jamstvo.
Nasi. Dieihtger
Theod. Felrabach
opap la očaiap MARIBOR, Ruspasi bLZS
Kupnjem zlatnino In arsbro.
B8BS9II
Na Hajvišje dovolilo Njenega ces, in kralj, apostolskega Veličanstva
43. c. kr. državna loterija
za civilno dobrodelne namene y državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel
Ta toteriia % denarjy vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini y skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
Cena srečke 4 krone.
10. feb. 1916.______________________________________________
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vrrdere Zollamts-stiasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega urada, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. géneratno ravnateljstvo m državne loterije
(oddelek za dobrodelne lofetije).