POSTMHA PLAČANA V GOTOVINL N S K I SVET m OŽU LETNIK Vin DECEMBER 1930 •ŠTEV. 12. Ökrat prihranite e CAS iN DENAR ^(HICHTOYO JELEN MILO letnik viii. 1930. 12. številka. Žena čoveku. Ü istom zlatnom kolu igramo ti i ja, ja i ti. U istom zlatnom kolu i po Sreći, i po Bolu igramo zajedno ti i ja ja i ti. Oko nas se svetovi- kreću, al ti i ja $mo, samo svesni. Oko nas je Cistota suugde, al ti i ja smo samo grešni. Pa u tom našem zajedničkom grehu, i Lutanju većnom ti budi moja Svetlost; a ja u tmnini biću tuoja Zvezda. A nadjemo V se kraj istoga gnezda, ne zaboravi da Malima, imamo dati: Krila i Veru. Veru, duboku veru u Let, i Života Smiso, u Dobro, u Svet, al iznad sveta u visoki Let. Da znaju: da čovečanstvo živi i diše, da poleti samo visoko gore^ i uvek više ... više ... i više . Jela Spiridonović-Savićeva. 353 VIDA P.: Spomenik možu. Ob osemdesetletnici Masary-lüovega življenja je izdal Narodni ženski savez CSR p-rekrasna knjigo „Masaryli a ženy". V to zbirko so poleg neikaterih mož priispe-vale najodličmejše zastopnice . češke ženske inteligence, kateri je bil Masaryk duhovni vodja bodisi kot profesor v šoli, ali mož in oče v domu, ali kot učenjak in politik v javnosti. S to knjigo so se češke žene hvaležno poklonile svojemu zaščitniku, sodelavcu in osvoboditeljp. Iz gradiva, zbranega z ljubeznijo' in spoštovanjem, ra®te pred nami čudovitoi enotna in etično TOO^kai osebnost Masaryfcova, ki se baš v svojih nazorih lOi ženi in praktičnem odnosu do nje dviga do vzora. Masaryk je glasnik realističnega svetovnega nazora. V njem pa ni büo nikdar onega dualizma, ki je tako značilen za genije: v svojih delih so veliki, v vsakdanjem življenju mali. Masaryk je tudi živel tako, kakor je v svoji filozofiji spoznal za pravo. Imel je ustaljene nazore o.politiki, lileraturi, narodnosti, veri itd., pa tudi o ženi. Žena, ljubezen, spoštovanje do žene mu je tvorilo važen, bistven del življenskega zmisla. Že kot petošolec je trpel za njeno čast — kot sivolas osvoboditelj domovine ji je z zakonom priznal v državi iste sposobnosti in pravice kakor možu. V peti gimnaziji se je bH zaljubil in je mnogo premišljal, kdaj bo toliko zaslužil, da se bo lahkoi poročil. Starši so seveda hčerki prepovedali govoriti z mladim študentom, zato sta se shajala na ulici. To je zavohal profesor, ga (poklical na zagovor in z umazanimi besedami govoril o njegovi ljubezni. Tom^aža so te besede tako ranile, da je pograbil klešče pri peči in grozil profesorju, češ, da ne dovoli tako obdolževati ne deklice ne sebe. Bil je seveda zato izključen. „To je bila moja prva 354 ljubezen, odslej sem mnogo premišljeval o njej. Reči moram: ljubezen, silna in prava ljubezen, ljubezen inožai in žene, ki sta spolno nepoikvar-jena, je,'kakor poje Visoka pesem, silna kakor smrt — je silnejša od smrti, ker vzdržuje življenje in rodi nova življenja." Zato je po njegovem mnenju brak ebičmo višji od celibata, toda „nilido se ne dotikaj žene brez ljubezni", je rekel v svojem predavanju študentom. Kot visokošolec se je seznanil s konservatoristko' Charlie Garriguovo iz Aimerike. Ko je odpotovala k staršem, je kmalu dobil od njenega očeta poročilo, da je Karla padla ^ voza in se močno ranila. Takoj se je odpravil v Ameriko — reven študent, ki se je preživljal samo z inštruk-cijami — in se ondi poi-očil, potem pa se vmiil in dovršil študije'na Dunaju. Sam pravi, da ise v njegovih .otrocih pretaka kraljevska kri, ker so bih daljni predniki njegove žene potomci stare framooske dinastije: „ker so bili dobri možje, je to dobro; bili bo celo v.si izvrstni ljudje. Za vsakega ima vrednost, če so njegovi predniki kaj pomenili in iso bili odlični; tako mi je nekoć Tolstoj z navdušenjem razldadal, kako so bili nekateri njegovi predniki imenitne osebe; imeti v družini in rodu svetel vzor in tradicijo, je ugodna usoda. Po meni pa imajo, moji otroci slo-vaišbo, kmetsko kri, in te je mnogo." Ko -se spominja dijašike dobe in prvega znanja z ženo, pravi: „Njena poštenost in neloompromisnost je imela name velik vpliv. Po njej sem dobil od protestantizma za isvoje življenje, km- je najboljše: enotoost v nabožnoiSti in življenju, nabožno praktičnost, nabožnost za vsak dan. Vse sva delala skupno, tudi Platona sva čitala skupaj, ves najin zakon je bil sodelovanje... Kaj M vam' govoril o tem! To je bila tako silna zveza ... Med vojno je .obolela, tam v inozemstvu sem to čutil... Američanka je postala Čehinja, moralno in politično; verovala je v genija našega naroda, pomagala mi je v mojih političnih bojih in pri vsem mojem političnem delu. Šele takrat, med vojno, sem moral delati brez nje, a vedel sem, da delam sporazumno z njo. Bili so celo trenotki, ko sem, čeprav tako daleč (v Ameriki), prav čutil, kako se družijo najine misli. Ne rečem, da je bila telepatija, nego sporedno mišljenje in čuvstvovanje ljudi, ki se v vsem strinjajo in gledajo svet enako. Njeno prepričanje je bilo, da žena ne živi samo za moža in mož ne samo za ženo; oba m-orata iskati zakone božje in jih udejstvovati. Po milem slučaju sem odplul (iz Amerike ob prevratu) baš na ženin rojstni dan; slavila sva ga z našo Olgo (hčerko) potiho, z običajno spoštljivostjo, s cveticami in spomini — ne s spomini, kajti misli in čuvstva dveh duš, ki sta si blizu in sta ločeni po prostoru, so nekaj drugega kot spominjanje..." Redki so pri nas možje, ki se upajo priiznati, da ima žena kaj vpliva nanje; Masaryk pa trdi: „Svoje nazore o feminizmu sem si utrdil z živim vzorom svoje žene, kakor je sploli moja žena imela najodločil- 355 nejši in najboljši -vpiliv na moj razvoj in na dozorevanje vseh mojih nazorov dn značaja. Moje predavanje je v bistvu delo moje žene." (V mislih ima svoj znani govor „G moogoženstvu in mnogoimoštvu", s katerim „postavlja nravno čistost za temelj ženđkemu gibanju in ki je najdrar gocenejša sinteza misli, kar jih je, bilo iizgovoirjendh v zgodovini feminizma" [dr. Babäkovä]). Mnogo je pisal in predaval o ženi; tudi v zasebnih pogovorih se je vedno spoštljivo izražal o ženskah. Kadar je povedal kaj posebnega, je rad dostavil: „To je tudi mnenje moje žene, sploh sem pa jaz v tem pogledu samo interpret misli svoje žene." O tem zakonu piše Klioperova: ,3Ioramo verovati v delovanje Vesoljnega Duha, če pomislimo, kako sta se sešla ta dva člo-vekai z nasprotnih koncev sveta, da bi skupno ustvarila kos nesmrtnega dela, katerega bi Masaryk sam ne bil izvršil tako-, kaikor ga danes vidimo. Njun zakon je bil zares sveta enota, ki' je moralni temelj družbe. Da ista si mogla urediti tako krasno bračno zvezo, je pač zato, ker sta si bila nravno' in intelektualno tako blizu, takoirekoč sorodna." Nič posebnega se ni zdelo Masa-ryku, dal je pomagal svoji ženi, kjerkoli je bilo treba. Kot docent je rinil po Pratru otiroški voziček, kot univerzitetni profesor je še pred vojno hodil na letovišču dve uri daleč s torbo po torompir za družino. Previjanje otroka, kuhinjska dela je cenil prav tako kakor socialno delo' ali znanstveno prizadevanje. „Domačnost bodi posvečena in sveta, ali za to je predvsem potrebno, da ne bo žena gospodinjska sužnja. V imenu gospodinjstva oddaljujemo žene od javnega dela, krčimo njihovo obzorje, mrtvičimo njih sile, neglede na njih prirodne vzposobljenosti." Po njegO'vih nazorih je žena dolžna sodelovati v javnem življenju iisto-tako kakor moški. S ponosom je pripovedoval, kako je znameniti slikar, ki je portretiral njegovo ženo, rekel, da je bila ona po zunanjosti največja aristokraitka, kar jih je videl — in vendar je z vsem razumevanjem korakala po ulicah v vrsti z revolucijonarnimi delavci, ko je šlo 356 za pravice zatiranih. V njegovi knjižnici so tudi dela vseli priznainih ženskih pisateljic, domačih in tujih, posebno ameiiškiih in angleških. Maisaryk je visoko uvaže val ženo, ne samoi svojo, nego vsako, tudi služldnjo. Ko je šd nekoć na potovanje in mu je hotela služkinja odnositi prtljago, ji ni pustil: ,J.ahko me spremite, če hočete, ali kovčeg si ibam noisil sam." Vsak mož mora imeti v življenju samo eno ženo in žena samo enega moža, in sicer v bračnem združenju: „Stari zakon pravi, naj bosta mož in žena v enem telesu; danes bi brak formulirali tako, naj bosta tudi v enem duhu. Ne samo brak telesa, ■ nego tudi brak duha, duše. östo zakonsko, življenje je najintimnejše prijateljstvo — asocijacija duš. V braku se začenja novo življenje, napreduje se v nadindividualnem razvoju. Zmota je posebno nazor, da je spolno življenje, ali spolni nagon, kakor pravimo, najailnejä in za človeka najvažnejši, da se mu mora ugoditi, drugače da človek telesno dn duše\'no oslabi — skratka, da vzdržljivost škoduje. To je velika neresnica. Vsak vestni in pravi zdravnik vaim bo povedal, da ni čistost še nikomur škodovala in tudi ne more škoditi. Res je spolni nagon močan, a imamo- tudi raizne druge nagone, pa zahtevamo od njih, da «o pod kontrolo razuma. Čim močnejši je nagon, itemibolj ga moramo obvladati. gakaj delamo svetost samo iz materinstva, zakaj ne prav tako tudi iz očetovstva?" (,JVInogoženstvo in mnogomoštvo".) Masaryk je pogledal še globlje v dušo moža in ga obsodil, ker išče v ženi zgolj telesno ugodje; skrb za deoo, za dom, njena oslabelost radi dela — vse to ga odbija, v njej ne išče drugega nego naslado sebi: „2ena je od prirode določena, da mora biti mati — tako se glasi geslo mnogoženstva in mnogomoštva. To ni resnica, ni nič bolj resnica, kot da mora m-ož po prirodi biti oče. Ime materino ni prav Tiič bolj sveto kot ime očetovo; oba imaita nalogO', bdeti nad dušami svojih -crtrok. Mož pa vali vse rodbinske dolžnosti na ženo. Pomam primer, ko je bila žena utrujena od prečutdh noči pri zibelki bolnega deteta ter od dela v gospodinjstvu in z malimi otroki — pa se je nadihala opojnega strupenega plina, da bi se okrepila za pozdrav možu, ki je imel priti iz urada. Ön je smel biti utrujen od dela, ona ne. Moraila je še moža tolažiti — vedela je, če ne bo vsaj po zunanjosti vesela, da ji grozi — gostilna! O te grozne češke gostilne, ki lupijo može in očete in uničujejo svetost družine. In kakšni so ti češki možje, ki tako hrepene po domačnosti, pa tratijo svoj prosti čas v gostilniškem dimu. in alkoholizmu. Moderno za moža in za ženo je, ne ovirati žene, kadarkoli in kjer-koh bi hotela delati dobro-." 357 Ko je zadnjić hodil Masaryk po sloYaäkih vaseh, ise je nekje pri slavnostnem sprejemu s silo prerinila do mjega stara, sključena ženica, zaplakala je od ginjenotsti, ga objela okoli vratu in mu ipodarila edini in najljubši iSvoj zaklad — starinskiO sveto pismo. „Tatiček" Masaryk jo je dvignil in poljubil na raizorano lice ... Masaryk je edini filozof in .politiii;, kateremu so žene postavile spomenik, spomenik, ki ne stoji samo v knjigi „Masaryk a žeay", ne v zavodih, ki nosijo njegovo ime, nego se dviga tudi v ustnem izročilu češkoslovaških delavk in kmetic. MARIJA P.: Tragika spolov. SreCavajo me oči mladih žen. Preplašeno sramežljive so in boječe zbegane. In če se za hip ustavijo v mojem srcu, me v njih pre-čudno gane vprašanje, ki ga z besedo ne morejo razodoti. Le rahlo trepetaje mi prožijo roko in gredo mimo. A tisto njihovo vprašanje se čudno žalostno razboli v meni: „Kaj je z menoj?" „Kaj je z nama?" Razkošje duš, ki se je opojnoi snovalo -iz hrepenenja mlade ljubezni, je začelo ugašati. Prazniki so se jeli redčiti, zgubili so svoj blesik in svojo globoko simboliko, umaknili so se topemu toku "vsakdanjosti. Ona polna, svetla doživetja, ki so ju spajala v globoko zavestno harmonijo, so jela izostajati. Izraz je postal ohlapen, površen, nepotreben. Dvoje človeških življenj, kd je v razmahu najglobljega spoznanja priznalo neizmerno vrednoto življenja v dveh, je tako čudno onemelo. Ali je ta onemelost izraz notranje smrti? „Kaj je z menoj?" ,Jiaj je z nama?" Zena, ki jo vsalidanje opravilo odteguje svoji lastni notranji tvornosti in jo razbija v nešteto, za njeno intimnoi življenje uničujočih malenkosti, ostro začuti, da se je skupno ustvarjanje in gibanje življenja prestavilo na docela drugo ravnino, kot jo je zasnovala v svojem jasno dočutenem vrodnostnem načrtu. Ta prestavitev se je izvršila brez njenega zavestnega pristanka. Izvršila se je takorekoč mimogrede, potiho-ma, kar čez noč, dolder se ni mahoma zavedla, da stoji na tuji zemlji in ne ve, kje je in ka:m jo vodi pot. Duhovnoi prostorje, v katerem živi, je tako stekleno prozorno, od konca do kraja vidno, v njem z določeno besedo lahko označiš predmet za predmetom, v njem ni več somraka in prečudno svetlih slutenj. Cisto' drugače je. Domotožje po njenem polnem življenju dahne v rahlo boječo tožbo plašen zvok... „ Kaj bi rada?" „Ne bodi sentimentalna!" iPotem je umolluiila. Iz notranje stiske se skuša rešiti v vprašanje: „Morda pa nd le z nama tako? Morda je pa to zakonitost življenja, kateri niiiče ne more ubežati in neizprosno zaseže tudi najbolj osvetljeno življenjsko 358 prostorje dveh duš. Morda..." In ta zakonitost se poraja iz absolutne razlike med možem in ženo ... Mož — žena! Dvoje življensikih principov, dvoje nasprotnih smeri, dvoje polarnih struktur! Skušajmo' jih razumeti: 2ena doživlja k omp 1 ekisn o, mož elementarno. 'Kai-koli in kadarkoli doživlja žena, je pri vsakem doživljaju vsa udeležena. To se pravi, celotna duševnost zvihrira v poedinem doživljaju. Tako je n. pr. mišljenje prepojeno s fcuvstvom, ne more ga izolirati, nujno se ji odzove. V praktičnem življenju odgovarja temu teoretičnemu dejstvu znana resnica, da njeno razsojanje vodi čuvstvo, da je njeno življenje često silno zapleteno', nerazrešljivo, da je nepreračunljiva in se odloča brez razsojanja, da dela -skoke. En doživljaj ji .sproži cel kompleks drugih doživljajev. Mož nasprotno se duševno udejstvuje takorekoć z izseki svoje duševnosti, ne s celoto. Razsojanje mu je istinito razsojanje, ne čuvstvovanje. Zato dela po naörtu, ni skakav, je dosleden, ker vedno ostaja v tisti doživljajski smeri in tistem olvolju,, Id je dotičnemu doživljaju hoimogeno. Zato more biti trezen, hladen v momentih in položajih, v katerih bi žena tega ne zmogla. Znano dejstvo', da je žena „bolj čuvstvena" kot mož, ne odgovarja docela resnici. Tudi mož je sposoben silno intenzivnega čuvstvovanja, le da on lahko čuvstvovanje loči od ostalih duševnih funkcij, dočim žena tega ne -more — baš radi 'kompleksnega značaja svoje duševnosti. 2ena doživlja centralno, to je osebnostnoi. Njeno doživljanje je v brezdistančni zvezi z njenim subjektom. To se pravi, da njen „jaz" intenzivno sega v vsa njena doživljanja, da iz tega jaza takorekoč ne more stopiti, njeni doživljaji so v bistvu usmerjeni in teže nazaj k njenemu subjektu. V ženski duševnosti ima najmočnejši povdarek subjekt radi njega samega. Drugače pri možu: Smer njegovih doživljajev je obrnjena navzven. Isto smer imajo njegovi interesi. Končni smoter njegovega doživljanja je vendar v tem, da postavi nekaj „iz sebe" v svet. Mož je baš iz tega razloga stvai-en, žena nestvarna, on je reprezentant objektivne kulture, žena reprezentant subjektivne kulture. To dejstvo nam postane jasno tudi iz sledečega: Doživljajska plast, ki najbolj jedro-vito in najbolj interno oklepa človeški subjekt — to je rawo čuvstvena plast ali plast človeškega vrednostnega odnosa do pojavov. Ta plast je v neprimerno tesnejši zvezi z bistvom človeške individualnosti kot n. pr. mišljenjska ali intelektualna plast. Čuvstvena plast je pri ženski psihi v stalni vibraciji, v vedni aktivnosti, kar nam tudi osvetljuje tesno zvezo med aktivnim ženskim subjektom in njegovimi doživljaji. V tej zvezi lahko tudi omenim, da ona pasivnost, ki se kot tipična lastnost pripisuje ženski duševnosti, ni neaktivnost sploh, le smer in način aktivnosti je v ženski psihi drugačen kot v moški. Moška akti-sTiost je v vidnih efektih dojemljiva, ženska aktivnost je interna. Naj nam osvetli to trdi- 359 tev dejstvo, kako žena (prenaša bolečino duševno pa tudi telesno („prenašanje" ni nikakor istovetnoi s pasivnostjo), kako sočuvstvuje, kako se zavzame za gotove pojave. Motno notranjo aktivnost nam očitujejo svetniški ženski tipi. Morda ima celo njena tipična „trma" svoj razlog v njeni subjektivno povdarjeni strukturi. Zdi se mi važno, da iz te njene temeljne struitture razložimo njeno rahločutje, občutljivost, njeno globoko ramljivost. Zakaj jo gotovi živ-Ijenski udarci tako lahko razrušijo do popolne propasti? Ne ker je „šibkejša", temveč ker zadenejp njen subjekt.fcot celoto. iZalkaj je n. pr. pri debati kaj kmalu ,^osebno užaljena?" Ker je zveza m'ed njenim subjektom in doživljaji tafco tesna. Ta subjektno strukturirana duševnost nam bo mogla pojasniti neizbežno tragiko v njenem razmerju do moža: Svoj subjekt doživi kot posebno in zanjo najbolj povdarjeno vrednoto, katero mora jačiti, večati ne v smislu egoizma, temveč v smislu neka-liega naanotraj obrnjenega objektivnega ustvarjanja vrednot. — (Seveda se često dogaja, da je poizkus povdarjanja napačen in povzroča motnje v družabnih edinicah — pri površnih in plehkih ženskih naturah.) V njej isami je poprišče, kjer tudi ona imiore ustvarjati vrednote, ki so docela ek\'ivalentne onim, ki jih mož stvariteljsko postavlja „iz sebe" v svet. Zato je kultura lastnega subjekta njena najvišja in zavestno občutena naloga. Občuti jo kot primarno — vse kulturno udejistvovanje smatra za sekundarnjo — dolcler je seveda ostala pristna in oepotvorjena. In če bi hotela s svojo aktivnostjo spremeniti obraz sveta, se ta sprememba vedno končno tiće le izpopolnitve človeških subjektov. Povdarek subjekta v moški strukturi je docela drugačen. Tu ne pride vpoštev toliko samowednost, kot samolastna vrednota, temveč ta povdarek lastnega subjekta in njega podvig ima svoj smoter v družbi v odnoisu do dnigüi subjektov, torej v socijalnih in kulturnih vrednotah. Deloma ima svoje korenine v političnem instinktu, ki ga vede v obvladanje družbe in sveta. Subjekt ima v ženski strukturi torej drugačno vrednostno mesto kot v mošiki. In to je temelj tragike obeh spolov pa tudi temelj ljubezenskega razmerja, ki je v svojem jedru tragično, a zato tudi dinamično in živo. V čem je tragika? Ljubezensko razmerje med možem in ženo' temelji na individualnem vrednostnem bistvu moža in žene, torej na njunih edinstvenih subjektih. V ekstazi ljubezenskega doživetja sta se medsebojno uzrla, najgloblje vrednostno priznala, začutila harmomčno skladje med svojima življenskima likoma. Ljubezen je spojilno -doživetje dveh subjektov, dveh človeških bistev. Dejanski ljubezenski doživljaj pri možu polagoma preide v neko latenčno stanje, ohrani se v njem neka „podzavestna" ljubezen, ne čuti nujnosti po zopetnem eksplicitnem doživetju ljubezenske vrednote in obogatitvi svoje duše\'nosti, Id se poraja 360 iz vsakega globokega dojetja osebnostne vrednjote drugega subjekta. — Zena, ki živi v najtesnejšem stiku sama s seboj, začuti ostro, da mož nima več stika z njo, prav resnično z n j o, z njenim notranjim svetom. To spoznainje je neizrečeno trpko, ima boleče posledice v njunem skupnem življenju, ki postaja stvarno, biološko smotreno, urejeno, statično. Stvori se neka stereotipna življenska oblilka, ki se vsled ponavljanja zmehanizira, moža nekako" „razbremeni" ~ saj se izčrpava v poklicnem in 'kulturnem udejstvovanju in mu je taka razbremenitev dobrodošla. A žena v tem zmehaniziiiranem življenju ugaša v osamelosti in začne čutiti vso grenko nevrednoto njunega skupnega sožitja. Njeno ljubezensko doživetje nima več svojega objekta — saj je zaobjelo moiža v njegovem internem bistvu, katerega mož vsled objektivne usmerjenosti ne vpo-števa več, ga docela zanemarja. Globoko nasprotje se javlja tudi v načinu ljubezenskega doživetja. Dočim je pri možu to alit določenega časovno omejenega momenta in se ne utaplja v celotno njegovo udejstvovanje, pa je ljubezen žene stanje, ki aiktivno izžareva v vse njeno življenje in njeno okolico. Le ljubezen žene ustvarja atmosfero, iker je vedno budna in aktivna in nevezana. Iz tega dejstva izvira morda najgloblja tragika žene, ki pričakuje, da v razmerju do nje mož ne bo nikdair površen, brezvsebinski, praizen, formalen, temveč da bo v vsem njegovem pojavljanju začutila tih stik, ki ga vodi k njej in ga z njo veže v najgloblje in trajno zavestno soglasje. Čimbolj se bo žena kultivirala, tembolj bo tragiko občutila, tembolj se bo notranje osamosvajala in iskala v iapopolnilvi lastnega bistva svoje življensko utešenje. Ali pa ne bo takrat tudi mož stopil k njej z drugimi merili; in z zavestnejšimi dolžnostmi, ki se tičejo njenega samolastnega notranjega življenja? ANGELA VODETOVA: Nekdaj in danes. Se nikdar, odikar se človek zaveda svoje duhovne bitnosti, torej odkar je počel kulturno rast, ni bilo razmerje med možem in ženo v taki krizi, kot je danes. Res, da je imela žena v različnih razvojnih fazah različno stališče, bodisi napa-am zunanjemu svetu, bodisi napram možu. Bili so časi, ko je kot roditeljica uživala velik ugled (matrimonijat), a tudi ko je bila v isti vlogi priznana le kot sredstvo za ohranitev rodu. Saj je bilo pri mnogih narodih celo zailvonito dovoljeno, da je mož lahko zavrgel ženo, ki je bila neplodna. Odkar pa jo jela kultura dvigali človeka in ga osrečevati civilizacija (z vojnimi pokolji in kapitalistično eksploatacijo), je mož gospodar situacije, je on tisti, ki snuje zakone, postavlja norme, ustvarja moralo, da jo jutri zopet ovrže, če mu ne prija. Posebno moralo zase, posebno za ženo. In z vidika dvojne morale in 361 dvojne mere vobče gleda mož in ž njim „javno mnenje", ki je, žal, še danes le mnenje moža na ženo, in presoja njena dejanja in ji odmerja njene pravice. Moški pač ne pomislijo, da je sodba, Id jo izrekaijo o ženi, le njih laistna obsodba, saj se je morala žena, Id so ji do nedavna odrekali celo dušo, nujno prilagoditi možu, od katerega je bila popolnoma odvisna, bodisi direklno v zakonu ali indirektno v javnem življenju. Primorana je bUa instintotivno se prilagoditi njegOrvom željam, nagonsko čutiti in misliti z njim. Zato naj oni, ki še vzvišeno pridružujejo ženo ponižujočim izreko-m bodisi še tako modrih mož (Salomom, Seneca, Strind-berg, Nietzsche), nikdar ne pozabijo, da so ti možje našli v ženah samo produkt lastnega dela. V najboljšem primeru je bila do nedavna po moški in torej splošni sodbi ideal ona žena, ki je bila slironuna in ponižna,, skrbna gospodinja in dobra mati, Lo se pravi, da je smatrala vse ono, kar je ukrenil mož, za najbolje in najbolj pametno, da se ni premaknila z doma ter se ni brigala za nobeno stvar, ki ni spadala v njen najožji delokrog. Še danes se najdejo moški, Id sc jim zdi ženska, ki «e zanima za javna \'pra-^anja, nekak nestvor. V službo hoditi in denar služiti jo- pustijo — saj to je v njih lasitmem interesu; tudi davke sme plačevati in tudi zapro jo, če se pregreši proti zakonu — toda da bi ona soodločala v javnih vprašanjih, to bi bila absurdnost. Vendar pa taki možje postajajo že celo pri nas čimdalje bolj redki in samo še največji plitveži mislijO', da bodo s svojimi kratkovidnimi nazori ustavili tok časa. Saj veimo, da se je v tem pogledu miselnost žc temeljilo izpremoiiila po vsem svetu in da danes tudi vsi resnično naipredni možje uvidevajo potrebo in upravičenost ženske emancipacije. Ce govorimo o ženski emancipaciji, ne misUmo pri tem nič pretiranega, temveč samo ženino gospodarsko osamosvojitev, ki pač ni nikaka kaprica, temveč je nujna posledica razmer. Danes v večini primerov mo.ški ne zasluži toliko, da bi si mogel ustvariti lasten dom in družino, neveste s premoženjem pa postajajo tudi čimdalje bolj redke. Torej je moški primoran iskali si ženoi s poklicem. Dasi izvrševanje poklica pri današnji ureditvi' gospodinjstva obremenjuje ženo — mater, je samostojno udejstvovanjc žene v poklicu z druge strani vendarle pridobitev za ženo in za človeštvo vobče. Žena se duhoTOo razvija, pričenja samostojno misliti, presojati stvari okrog sebe z vidika lastnih interesov in postaja tako zavestna tovarišica možu. Kajti mož danes bolj potrebuje vse razumevajočega to^'ariša na svoji življenjski poti kot kdaj prej. Včasih je bil mož gospod in gospodar, na katerega se je žena lahko naslonila; včasih je bil zakon za ženo res življenjsko pristanišče in če so valovi življenja butali vanj, žena tega skoro ni občutila, saj je stal na krmilu „on". A danes je drugače. Danes je mož večji suženj v borbi za obstanek, kot je bil kdaj prej. Njegov položaji je povečini nestalen, ker je odvisen od ne.šteto momentov. Po vsem svetu sledi ena kriza drugi, ena 362 gospodarska kalaslrofa'drugi, en prevrat drugemu in vse to povzroča življenjsko, gospodarsko nestabilnost tudi posameznika ter posega tudi globoko v življenje družabnih edinic: zakona, naroda. Zato tudi vsi misleči moški uvidevajo, da je treba pojmovanje v sožitju z ženo, bodisi kot zakonsko družico, bodisi kot isočlovekom, postaviti na novo bazo, in najboljši med njimi, ki so resnično napredni, odkrito pozdravljajo njeno duhovno in gospodarsko osamosvojitev. Današnji mož je naravnost primoran, da si išče ženo, ki ga bo razumela, ki se bo zanimala za vse, za kar se on zanima, ki mu bo opora v življenjski borbi ravno v toliki meri kot on njej. Samo obojestransko razumevanje medsebojnih intereso'v, obojestransko poznavanje aktualnih življenjskih vprašanj — ker tudi to je danes nujno potrebno — more biti podlaga za trajno srečo v zakonu. Kajti kljub vsej trdi realnosti današnje dobe biva vendar v vsakem človeku hrepenenje po sreči in zadovoljstvu, in stremljenje vseh plemenitih reformatorjev ima vedno le en smoter: dati svetu in življenju tako obliko, da zadovoljnost in blagostanje ne boista le abstraktna pojma za večino ljudi. Ce torej poznamo vzroke raznih sprememb v razvoju družbe, ki so nujno spremenili tudi miselnost posameznika, razumemo, kako nesmiselno je jadikovanje: ..Včasih je bilo vse drugače, ženske so bile boljše žene in matere in se niso vtikale v stvari, ki jih ne brigajo. — Moiški so bili včasih res možje, značajni, neomajni, zavedali so se s-vojih dolžnosti. Danes pa izdajajo svoje prepiričanje za Judeževe gi^oše, za družino so brez čuta odgovornosti." Obojestranska sodba je nepremišljena, četudi je več ali manj resnice na njej. Ce se žena direktno manj briga za otroke, skrbi zanje tembolj indirektno, saj nosi često trikratno breme. Ce moški nimajo več tako trdnega značaja, kot so ga imeli, če kažejo za družino manjj brige, se moramo zavedati, da so vse to ubile razmere, li^i hočejo iz človeka napraviti stroj, da mora moškega nujno demoralizirati zavest, da ne zasluži toliko, da bi mogel preživljati družino. Zato mora žena dvigniti moža s tem, da mu vcepi sigurnost in zavest, da ni sam, temveč da ima ob svoji strani zvesto sobojevnioo, ki se zaveda, da so pravice enega tudi pravice drugega. Toda to more samo duhovno prebujena žena, ki se povsem zaveda te prevažne naloge v življenju. Imeli bomo zavest, da je vse etično naziranfe, ki daje enem zakoncu v braka in z brakom pravico nad osebnostjo drugega zakonca, surov preostanek iz nizkih kulturnih stopenj; da more biti vse, kar si dajeta mož in žena u skupnem življenju, samo svoboden dar ljubezni in ga nihče izmed njiju ne more nikoli zahtevati kot svojo pravico. Ellen Key. 363 ANDREJA VERA: Na poklicnem poprišču. Fav za prav bi biloi mnogo zaDimiveje slišati iskreno moško izpoved; ne v načelnem moškem stališču nasproti ženski v pridobitnem poklicu, ki je spričo sedanjih razmer enostavno, dano, marveč o najnoti-anjejših mislih in čuvstvih, ki jim narekujejo njihovo osebno ravnanje nasproti ženski poklicni tovarišici. Pa ker ste zaenkrat, goepa urednica, tako odlomili, da naj pride izpoved o odnošajih med moškim in žensko na mejdaiiu pridobitnega poklica od ženske strani, naj podam — na podlagi većdesetletnih lastnih izkušenj in opažanj — prispevek za osvetlitev tega vprašanja, ki sega v življenske interese ženstva. » V mladosti sem poznala — navajam lastni zgled, ker Je tipičen — eno samo veliko željo: postati učiteljica. To je bil zame višek žeaiske usode, najidealnejši cilj ženskega življenja. Ostal mi je žal nedosegljiv. Postala sem zasebna uradnica. Zavedajoć se p'rema|hne šolske izobrazbe, sem se s podvojeno vestnostjo in vnemo oklenila dela in si izpopolnjevala znanje s čitanjeni in učenjem. Tako so' mi kmalu poverili dela, kakor so jih opravjlali uradniki, Id so bili že po več let v službi. Plačo sem pa kljub temu ves čas imela za polovico manjšo. Ko smo o novem letu vsi skupaj prosili za povišanje plač, so dobili mošlvi tovariši po 15 do 25 odstotkov zvišanja, jaz pa le za 5 odstotkov. Takrat smo bile ženske v pisarnah še redke izjeme in moški se še niso hali ženske „konkurcnce". Odnošaji so bili zelo iskreni in tovariški. Tako je bilo mojim pisarniškim tovarišem v resnici zelo' težko, ko me je šef pri plači tako zapostavil, ter so se ponudili, da zame posredujejo. To sem seveda odklonila. Mislila sem si, da šefu pač ni do mojega dela, da me omalovažuje. Ko sem pa kasneje odpovedala službo, mi je šef reikel, da mu je žal, da odhajam, ter mi je izdal tako odlično, pohvalno izpričevalo, da ga še danes z veseljem hranim. Torej me je zapostavljal pri plači enostavno zato, ker sem bila ženska, neglede na moje delo, in krivičnosti tega ravnanja se očividno niti zavedal ni. Število žensk po pisannah in drugih poklicih, ki so bili dotlej pridržani moškim, je čimdalje bolj raslo, ženskam so se odpirale vse šole. Postalo je jasno, da se prejšnje izjeme izpreminjajo v pravilo. Sedaj so moški začutili nevarnoist — in se uprli. Gospodarsko-socialnega in kulturnega razvoja, ki je topot zgrabil v svoj vrtinec tudi ženske, -sicer niso mogli zavreti, zato se je pa njihov odpor izprevrgel v tiho, zarotniško borbo proti posameznicam: moški proti ženski, kjerikoli je naletel nanjo na svojem delovnem poprišču. O kakem tovarištvu nasproti ženski v poklicu ni bilo več govora. Veljala je in še velja le pravica močnejšega 364 nad slabejšim. In ženska je nasproti nniiaškemu v pridobitnem življenju dejansko slabejša, saj jo ovira telesni ustroj ter spone tisoćletne vzgoje in podrejen osti. Naravno in tisočletne krščanske kulture ter modernih socialnih in demoltratskih pojmoT edino vredno bi bilo, da ibi šel moški ženski kot starejši, izkušenejši močnejši brat v boju za obstamek in stremljenju po višjih življenskih vrednotah kolikor mogoče na roko, jo vodil in podpiral. Resnica je, žal, nasprotna, ako ne štejemo izjem. Poraz, omalovaževanje, odrivanje in izrivanje doživlja ženska v svojem poklicnem delu od strani srajih mioških tovarišev. Neverjetno je, do kakšne brutalnosti, do kakšne zlobe se more v boju proti ženski ponižati moški. Neki šolski voidja je rekel ipodrejeni omoženi učiteljici, ki ji je iz golega nasprotovanja onemogočal živeti z družino: „Za vas sem predvsem predstojnik än še-le potem človek." Sama sem doživela v službi od svojih poklicnih to-varišev toliko grenkega in brutalnega, toliko ubijanja in oviranja, da sem vztrajala le iz strahu pred bedo in pa v zavesti, da sem na svojem mestu ravno kot ženska vršila zelo važno nalogo. Po dvajsetih letih službe mi je rekel neposredni višji z neprikrito škodoželjnostjo: „Sedaj imate torej svojo sobo; to je pa tudi vse, kar ste v službi dosegli." — Priznam pa — zaradi resnice — da sem imela med svojimi predstojniki tudi može, ki so me ravno kot ženSko spoštovali in me šćitili pred zlobo tovarišev. Sploh moram reči po svoji izkušnji: čim više stoji moški po svoji izobrazbi, po svoji oseilmosti, tem bolj je pravičen resnemu ženskemu delu in prizadevanju, tem,balj nm je tuj vsak prezir, vsako sovraštvo nasproti ženski v kateremkoli poklicu. Znanje samo pa še ne „naredi človek a", zato so tudi ženske v višjih poklicih izpostavljene podobnim težavam kakor drugod; tudi tu je moški žensiki brezobziren nasprotnik, ki v boju proti njej ne izbira sredstev. Znani so pri nas kričeći slučaji, ki jih pa tu ne navajam, ker namen teh vrstic ni kogarkoli izzivati ali žaliti. — Zanimivo je slednjić dejstvo, da so v praksi nasprotniki ženskega dela izven doma in gospodinjskega poprišča vo'hče — tudi pripadniki političnih veroizpovedanj, ki so kot prva zapisala na svo'j prapor popolno enakopravnost ženstva. Vsega tega ženstvo ne izkuša samo pri nas, marveč je to splošen pojav. Tako tožijo n. pr. ženske vseučiliške slušateljice v Nemčiji, da se čutijo na univerzah tuje in osamljene, to pa zaradi sklenjenega, tihega odpora in prezira, ki ga srečujejo tu od moške strani. Tako so nemške parlamentarke v svojih poročilih o priliki desetletnice nemške ustave skoraj brezizjemno omenjale, kako malo doibrohotne pomoči so našle v svojem pairlainentarnem šolanju pri moških tovariših. Dejstvo je, da se morajo ženske tudi danes še, ko jim je pravica do dela in svobodna volitev poklica naćelno povsodi priznana, boriti za 365 vsako ped tal v poklicih, M jih ismatrajo moški za svojo domeno. Žensko delo se še vedno podcenjuje in ma splošno plaćuje slabše nego moš.fco. Se celo mož, ki sicer rad sprejema ženine prispevke za vzdrževanje družine in jih marsikdaj celo zahteva, omalovažuje in prezira ženimo poklicno delo. Odkod vse to moško nasproistvo proti ženskemu delu izven gospodinjstva? Krušna konkurenca? To je pač le zelo uporabna pretveza, pod katero se večinoma vodi boj proti ženskemu pridoibitnemu delu, pretveza pravim, ker je jasno, da morajo tudi ženske živeti. — Ali skrb za dobrobit družine, kateri se žena — mati s pridobitnim delom, s samostojnim poklicem odteguje? V tem je v resnici problem ženskega pridobilnega dela, ki se pa seveda ne da rešiti z enostavno izkljufiitwjo ženstva ali tudi samo omoženih žensk iz pridobitnih poklicev. Sicer pa družina potrebuje tudi očetove osebne skrbi, nege in vzgoje, njegovega tesnega soižitja z njo, ako naj bo družina dejansko to, kar bi morala biti: idealno občestvo, kulturno ognjišče in nikdar ne odrekajoča opora po krvnih vezeh skupaj spadajočih poedincev. A koliko je očetov, ki bi čas, ki jim preostaja od pridobitnega dela, res posvečali družini?. . . Tudi sikrb za družino se torej ne xdi odkritosrčna. Vse globlje nam je iskati vir moškega odpora proti ženski umski in gospodarski samostojnosti. Moški se boje za svoje prvenstvo, za svoje gospodstvo na svetu. To je. V spolnem življenju je moški pač večni suženj ženske — še izza Adama. Intelektualno in gospodarsko pa jo je v teku dob piodjarmil m na njenem podložništvu zgradil svojo svetovno nadvlado. Tako si je zagotovil njeno odvisnost od sebe in njeno pokornost ter se ji obenem maščeval za svoje suženjstvo v nagonskem življenju. Ženski, ki ga spolno draži — moderno se to pra\'i sex appelle — je moški vedno pripravljen položiti k nogam slavo in imetje, mnogokrat najsvetejše dolžnosti in osebno čast, poljubljati prah njeinih nog; za vse ostalo ženstvo — ne izvzemši lastno ženo in mater isvojih otrok — pozna le aristokratski prezir in milost, ki sta oba enako žaljiva. Žensko pa, ki stopa predenj na intelektualnem in gospodarskem poprišču z zahtevo po enakoprav-. nosti, svobodništvu — sovraži. Marsikdaj se tega sovraštva sam niti prav ne zaveda, toda ravna pa piod njegovim vplivam. V „Ukročeni trmoglavtki" (Župančičev prevod) označuje Shakespeare razmerje žene nasproti možu tako-le: „Tvoj mož je tvoj gospod, rednik, hranitelj, glava in tvoj vladar; zate skrbi, za žitek tvoj; telo posveča delu napornemu na suhem in na morju, ponoči v vihrah bdi, podnevu v mrazu, 366 ko ti doma na gonkem varno spiš; . in noče drugega iz tvojih rok, samo ljubezen, le pogled in slušnost, — premalo iplače za tak velik dolg. Takšno udanost, kot podložnik -knezu, je dolžna ženska svojemu soprogu; če pa je -- nepokorna njega častni volji, kaj drugega je, teot brezdušen puntar, grd izdajavec milemu gospodu? —" To je miselnost, iz katere tudi daaies še izvira moško nasprotstvo proti ženskemu poklicnemu delu, dasi predpostav za imoško gospodstvo — iztljučno pridobivanje eksistenčnih sredstev — že dolgo več ni. Brez pridržka je treba priznati, da ženski določa in tudi omejuje njeno pot in cilje njena naravna naloga: materinstvo in dalekosežne dolžnosti, ki so z njim v zvezi. Vendar materinstvo nikdar ne sme služiti kot pretveza za zasužnjenje ženske. Zakon in telesno materinstvo nista vsaki ženski zapisana niti breizpogojno zaželjena. Razen tega danes ne moreta več docela izpolniti ženskega življenja in hotenja; v dobi tolikega razmaha resničnih in navideznih kulturnih in gospodarskih potreb ženska ne more ostati iz\'en splošnega razvoja. 2enistvo si pravice do svobodne volitve poklica, do popolne samostojnosti izven zakona in enakopravnosti v zakonu ne bo dalo več vzeti,, odnosno bo nadaljevalo boj zanje. Ženskega dekelstva je konec, kakor je suženjstva konec; iz svobodne volje bo ženska služila družini. Od moških je odvisno, v koliki meri ise bo to zgodilo. Ako hočejo pridobiti za to službo najboljše izmed žena — in tako zahteva korist splošnosti — potem se morajo odreči tako svojemu suženjstvu ženski kakor gospodstvu nad njo in postati enostavno njen iskreni, pošteni drug, ki bo delil z njo ves blagor, pa tudi vse gorje družinskega življenja in ne bo imel drugih žena poleg svoje: Ljubezen za ljubezen^ žrtev za žrtev. MARJANA ŽELJEZNOVA — KOKALJ: li m jaz. „Božiča, moja si rožica!" ji je dejal in udarjal s prsti po oknu. ,JKaj sem?" je viprašala in položila knjigo ni mizo. „Vedno tičiš v knjigah in nikoli ne slišiš, kaj ti rečem! Ce sem jaz tu, ne smeš čitati!" „Govoriti ne ismem po kosilu, sedaj pa še čitati nel Za božjo voljo vendar, kaj naj počne-m!" „Sedi in čakaj?" — „Na kaj?" 367 „Da te kaj viprašami" — „Milan, .saj vendar nisem šolarica!" „Klepetulja si, kakor so vse ženske!" — „Ti si..." „Le poizkusi me kritizirati!" mislim ravno, ampak reči ti maram, da ne boš delal tafeo z menoj! Naveličala sem se že tvoje oblastnosti..." .jkaj? 'Kaj? Ti si vendar moja žena in. .- ,Jn tvoja tovairišica!" „Kaj naij pomeni tvoja nepričakovana hrabrost?" „Da sva si tovariša, ti in jaz. Obadva zasluživa ter imava zato obadva iste pravice in dolžnosti!" „Ha, ta je pa dobra! Motiš se, draga. Ti in jaz — noč in dan!" „Ne bodi no tako starokapiten!" „Kaj ti pride na misel! Mari ti ne dovoMm velikodušno, da izvršuješ svoj ljubljeni poklic. Kaj ni dovolj?" — „Ti si tako čuden! Ne raizumeš mel „Vedno lepše! Kaj pa še hočeš? Izvršuješ svoj poldic, dmaš moža, ješ in piješ, doibro stanovanje imaš... in še nisi zadovoljna!" „Nisem!" — „Kaj si upaš! Res si predrzna!" — „Zaikaj? Kdo pa si ti?" „.laiz? Tvoj mož in tvoj gospodar!" „Motiš se... Ti in jaz sva enaka! Le ti ne maraš uvideti resnice!" „Ne maram, ne maram, ker je to neumnost, ženska muhavost!" „Milan!" ,JV[orda bi imela rada hišnega prijiatelja, ker je to moderno!" „Ne, ne... Na kaj taikega še sploh nisem mislila!" „Morda hočeš kakšno moderno obleko, klobük?" — „Ne." ,31iorda bi hodila rada v kavarno, v ženske Idube, ali pa celo v ■dancing?" — „Ne žali me!" ko ste pa ženske kar nore za tistim, kar je pod firmo moderno!" „Kako si ironičen! Daj si vendar dopovedaiti, da me vedno- napačno raizumeš. Ne želim si drugega kakor tvojega prijateljstva!" „Zdravo! Prismodica! Mari naj ti pripovedujem o svoji notranjosti in poiem verno poslušam, kaj md boš ti povedala o svoji? Stiskala naj bi se za roko in skupaj zdihovala... Taki ipogovori menda niso za stara zakonca, kvečjemu za zaljublj;ence iz nižje gimnazije ..." „Ne norčuj se! 'Pogovoriva se kalkor dva moža iz oči v oči..." „Kaj pa? Saj si vendar nimava kaj reči!" „Nimava? Živiva kakor dve točki, ki se sporedno premikata v brez-končiiost in ki se nikoli ne sestaneta, četudi sta si tako blizu. . ." „Blaznost! Ne vera, kaj ho'češ pravzaprav!" — „Tebe!" „Saj me imaš!" — „Da, da... telo in nič več!" „Boža, na živce mi greš s svojim koledovanjem!" „Hočem se ti približati, pa me vedno^ podiš, suješ od sebe..." ,JF'iksna ideja te preganja.. . Poslati te bom moral na opazovalnico ... Sit sem tvojih sitnarjenj..." — „Najraje imam, če molčiš! S svojimi čenčami me ispravljaš kar v slabo voljo ..." 368 „Poslušaj me! Ne morem več prenašati tvojega zaničevanja! Tvoja žena sem ti pred ljudmi, tebi pa hočem postati tovardž ..." „O, kako si nasilna, dolgočasna in .otročja! Predobro se ti godi. Skrbi nimaš..— „In otrok!" „Vraga, samo tega se še manjka!" „Ce si jih pa želim!" „Neumne želje pa res imaš!" — „Ne, ne... Potem si bo^a bližja..." „Moderna žena je pa še večji vrag kakor nekdanja, predvojna Ksan-tipa! Vse hoče. Prijateljstvo, enakoipravnost, poklic in otroke! Vrag vas razumi!" Zaloputnil je vi-ala za Lseboj. „Tak je. To je sreča, življenje... Zaiaj je tak? gakaj se ne mara pogovorili. Morda bi me potem razumel in vse bi bilo drugače. Odtuju-jcva se vsako uro ... Tako je oiMasten in prazen... Zakaj ne pusti, da bi prenesla nekoliko svojega duševnega bogastva v njegovo notranjo praznino? Česa se boji?" ' , Crez pol ure je vstopil. „Božiča, me jezi se! Nisem mislil tako hudo! Veš, tvoje čenče me vedno razburjajo. Pridi sem, poljubil te bom.. Poljubil jo je, vzel klobuk, rekoč: „Na svidenje, Božica, moja rožica!" in odšel v kavarno. Božica je sedela in stirmela v rože na preprogi. „Da, da, mislil je, da je s tem vse popravil... Ko bi le slutil, kako je v meni... Misli, da sem jaz le lutka in nič več ... Ni hudoben, le prazen, prazen in to boli... Milan, prav imaš! Ti in jaz... dva pojma, ki se popolnoma izključujeta ..." MANICA KOM.ANOVA: Spoznanje. Oče Piškur, štiridesetpetleten možakar, visoike postave in koščen v obraz, je pravkar pospravil svetonočno večerjo, solato in ohlajene kuhane hruške, ko je stopila predenj njegova zakonsJca družica, mala in suhotna ženica, in ga vpražala nekako boječe: „Ali je bilo dobro? Veš, nocoj ti nisem smela postreči z gorko večerjo, ker je božični večer." „M-he-hm," je zahreščal Piškur in bolj z mahljajem roke nego z glasom dal vedeti, da je zadovoljen. Nato' je vstal, poiskal suknjič in klobuk, se mimogrede ozrl v kot, kjer so njegovi trije otročiči pripravljali jaslice, in se podal iz hiše. Žeaidca je urno smuknila za njim in ga zaustavila v veži: „I, kam pa greš?" Mož jo je pogledal začuden: „Kam — saj veš kam,. Na četrtinfco, pravzaprav na pomenek." „Pa nocoj? Rajši bi ostal doma, pri meni, pri otrocih. „No, no! Do polnoči je še tri ure. Kaj naj bi počel doma? Otroci se kratkočaisijo z jaslicami, ti imaš svoja opravila, čisto lahko me pogrešite. Sicer bom pa itak kmalu nazaj." 369 „Narobe je res" je bolestno vzdihnila žena. .JMenda le-ti lahko pogrešiš mas vse, otrolce in mene." Ta očitek, četudi izrečen s tihim, plahim glaisom, je zadel moža v živo. Razkoračil se je na široko in zamahnil z roko ipo zraku. Trdo, osorno mu je bruhnilo iz ust: „Zena, kakšna si nocoj? Ne razumem te. Kaj pa še hočeš od mene! Ali ne garam iz dneva v dan, iz leta v leto kakor živina! In ne samo' zase nego za vas vse. Kar je moje, je vedno tudi tvoje, in še nidsoli te nisem •vprašal, kam in tako si obrnila krajcar. Ce smo kdaj zmogli kaj boljšega za prigrizek, jedli ismo vsi, če je bil pa v skledi samo močnik in krompir, sem ga z vami vred natepal tudi jaiz. Nikdar nisem godrnjal in zahteval kakega priboljška. Ne popivam, kakor delaljo to mnogi drugi, če pa stopim tualitam v gostilno, grem, kakor rečeno', več zaradi pomenita kakor pa zairadi tistih kapljic vina. Zdaj pa naenkrat tako očitanje." Žena je uvidela, da mož go^vori resnico. Pogled jd je šinil na njegovo, od Skrbi nagubano čelo in se ustavil na moževih koščenih in žuljavih rokah. Zasmilil se ji je v srce. Skesano in s solznimi očmi ga je zapnosila: „Janez, nisem mislila tako. Ne bodi hud! Veš, želela sem, tako vroče -sem želela, da bi bili nocoj vsi skupaj. iZdi se mi, da bi bilo to nekaj nebeškega, nekaj — pa saj ne morem, ne znam ti povedati, kakor bi i-ada. Očitati ti pa res nimam kaj, zato mi ne zameri za tiste besede! Le pojdi v gostilno, le pojdi! Samo hud ne bodi name! Jeli, da nisi!" Piškur je bil, kakor večina priprostih ljudi, na zunaj trd in grčav, sicer pa dober in mehak človek. Ko je videl pred seboj svojo ženo, vso revno, iskrušeno in topečo se v solzah, se mu je namah začelo tajati okrog srca. V gostilno bi zdaj ne bil šel za noben denar. Bil je čudno poražen. A sram ga je bilo svojih srčnih čutil in da bi se ne izdal, je kolovratil v hlev in se precej časa mudil tam. Piškurjev! otroci so ravno prav glasno prepevali tisto: „Sveta noč, blažena noč..." ko je stopil v hišo oče. Naenkrat je utihnilo vse. Sicer se ne more trditi, da bi bil Piškur s svojo deoo ravnal prestrogo ali celo surovo, vendar so imeli otroci radi njegove redkobesednosti in mrkosti nekak strah pred njim. Zato so bili v njegovi prisotnosti vedno zelo molčeči. „Cemu ste se ustavili sredi pesmi? Zapojte dalje, do konca, alo!" Otroci BO se oizrli v očeta in zazijali od začudenja. Da bi bil očka kdaj tako vedrega lica in da bi jim velel peti — naka, tega še ni bilo. „Nu, kaj zijate? Dajmo, zapojmo, no!" Sedaj šele se je deca ojunačila in zapela oanovo. A čudo, prečudo, z njimi je pel tudi oče. Ko so odpeli, se je oče usedel na stolec, vzel najmlajšega na kolena, ga ujčkal in se šalil z njim. 370 ^ Ostala dva, enajstletni Janezek in leto mlajša Minka, si nisia posebno belila glavic, odkod ta dizprememba pri roditelju. Vedela sta le, da je očka noooj ves drugačen, in to jima je bilo dovolj. Približala sta se mu zaupno in kakor da bi hotela nadomestiti za vse zamujeno, sta ga začela božati, cukati in izpraševati o vsem mogočem. Očka pa se je smejal, odgovarjal, pripovedoval o svoji mladosti ter jim povedal več lepih pravljic. Mamica pa, ki je imela tisti večer pred otroki mir kakor še niknli, se je topila v blaženosti. Plaho in kakor v bojazni, da ne bi skalila prazničnega razpoloženja, je prijela moža za ramo : „Janez, ali naj pošljem po čotrtinko vina?" „Ni treba, saj imamo hrnševko" je odgovoril mož in, kot bi se še vedno nekoliko sramoval pred ženo. je urno zgrabil peüetnega Jožka in ga dvignil visoko v zrak. A bil je zadovoljen in zelo srečen. Saj m^u je ta večer prišlo spoznanje, da je kljub svoji brigi za družino vendar le veliko grešil. Res, trpel, delal je in se trudil vse življenje. Za ženo in otroke je daJ vso svojo m0č,' svojo energijo, svojo kri. Vse, vse jim je dal, le nekaj jim ni zmal nuditi, svoje d uš e in s vo j eg a s r c a. In to je bilo tisto, ki je kaJior nekaj tujega ležalo med njim in družino. Ta večer pa je začutil, da je tisto tuje izginilo, se razblinilo, in zdelo se mu je, da se je prerodil v čisto drugo novo življenje. Srečni, kakor še nikoli prej, so Piškurjevi obhajali tisto božično noč... LJUBA PRENNERJEVA: Preljubi fantič moj. Na tršiki sodniji je bil uradni dan za vse stranke. Ko je prišel Janez po stopnicah navzgor, je že videl skozi steklena vrata njo, ki je stala s hrbtom obrnjenim proti vratom pri velikem oknu. Srd, ki se je nabiral v njem že vse te tedne, odkar je vedel, da je oče njenemu otroku, mu je ob pogledu nanjo vroče planil v glavo. Trmasto je potegnil klobuk na oči in prijel za kljuko. Videl je znance, ki so posedali tu na hodniku in se pogovarjali v gručah. Vstopil je, ne da bi pozdravil, in parkrat prestopil. Kam bi? Tam pri oknu je slonela ona, tu ob zidu sta sedela soseda, ki ga gledata — gotovo si mežikata, in oh vratih stoji Karuški Jaka, iki bo še danes raztrobil po. vsej vasi, kako je hilo na sodniji. Ob koncu se je nekaj premaknilo in Janez se je obrnil proti vratom. Moral je pokimati Jald, ki je zijal škodoželjno naravnost vanj. Janez je stisnil pesti v hlačnih žepih in se zagledal pod klop v kotu. Ničesar ni bilo videti tam, temno je bilo in umazano, a Janez je le gledal in tudi Lenka je gledala skozi loikno na pusto sodnijisko dvorišče, kjer 371 razven umazanih tal in starega vodnjaJia tudi ai bilo nič gledanja vrednega. „Janez Benlco — Helena Pola'šnik." Osupel je snel fant klobuk in zastrmel v pisarja, ki je pomolel glavo skozi pisarniška vrata in poklical vnovič, še ostreje in nejevoljueje: „Janez Benko — Pokršnik Helena — no!" „Tukaj" je izjavil Janez naglo, ko je slišal za seboj od okna sem plašne, neenakomerne korake. Vstopila sta in-vrata so se zaprla za njiiMa. Vse, kar je bilo nekdaj, ko je dehtela seč v zapeljivi pomladanski noči in ko se je med sencami dreves poigravala mlada mesečina, je ostalo zunaj teh vrat. Na kmetih si mladi ljudje ne govorijo o luni, zvezdicah, rožicah in hrepenečih slavčevih pesmih. Vroča sapa življenja razklene cvetje na mladem drevesu, da se razbohoti in drhteče čaka dzpiolnitve zaslutenih obljub. In ko se izpolnjuje življenja sveta obljuba, ki jo je bilo drhteče hrepenenje pričakovalo kakor samo odprto nebo, ginevajo cveti in iz nekdanje cvetne čaše se ižoMikuje kelih bridkosti. Za. vsak drobec sladkosti poln napoj pelina tihe in javne sramote in trdih, zaničljivih besed odtod, od koder je Ml obljubljen popreje sam raj. In vendar je še vedno skoro vsak petek dosti istega opravila za vrati št. 4. na trški sodniji. Za temi vrati je prisegla Lenčika pri Bogu, vsemogoćnem iii vsove-dočem, da je Benkov. Janez oče njenega otroka. Janez je bil pustil zunaj vrat vso svojo ljubeznivo prijaznost, vse dopadajenje do svoje ljubice, še usmiljenje in sram je pustil tam zunaj. Girde besede je metal vanjo, sveto je zatrjeval sodniku, da se je njegovo dekle pečalo še z bog ve katerimi drugimi, da laže, da je ni nič kaj prida — o kaj vse ji je še natvezil in natovoril zato, ker mu je rodila toliko zaželjena ljubezen nezaželjeno živo bitje, za katerega bo moral plačevati dolgih štirinajst let celih 75 dinarjev mesečno, Ko so ise vrata spet zaprla za njima — a to pot nazaj med svet, je bil Janez, zakonito zavezani nezakonski oče, rdeč ko kvihan rak. Trdo za nJim je stopala Lenčika in dežnik je krce\ä'to tiščala k sebi. Tu pred njo, s lirivci na klobuku, z rokami v žepih bahatih mestno ukrojenih hlač, je stopal on, ki jo je tako ogoljufal za vso brezskrbno, čislano mladost, ta široki, mogočni mladenič, ta utelešena moška baha-vost in nizkotnost. „Crek —" je dejala marela parkrat zaporedoma in Janez je odska-kovaje sikal: „Pusti ^ miruj — ti presneta babnica —" 372 Ko je ponoči umirila Lenčika svojega drobnega otrofiička in se sklonila nadenj, da vidi, če je že zaspal, je priplavala do priprtega okenca pesem doli s polja, kjer so hodili fantje — vasovalci —: „Moje lam dekle, čaka še na me. k njej le žene vedno me «rce ..." * * * V nebesih sedi na zlatem prestolu Bog očka in gleda na svet pod seboj, vidi vrvež življenja, vedno se iprerajajočega in iz večnosti v večnost krožečega, vidi fante, kako so zanikarni, sebični in ničvredni — a on se smehlja, ker ve, da ne bo konca vezi med možem in ženo, dokler sc bo rodil človeški rod iz žene... in da je prav tako. „O j, deldice so rahel cvet..." je zapel pesnik, njegov glasnik. A kaj praviš ti, oj fantič moj?' ZOFKA KVEDROVA: Iz knjige „Misterij žene". n in ona. On je bil truden in glava ga je bolela. Roke je upiral o-b mizo in molčal je. Ona je prišla k njemu in se ga hotela okleniti: — Ti zlati, dobri... On pa jo je odrinil: ^ Pusti me, meni se ne ljubi...! Mož... O Ona in on. Ona je bila bolna. Vsaka beseda jo je bolela, vsaka krebija, vsaka misel... V temi, v tišini, v miru ji je bilo dobra. Prišel je on. Potegnil je zavese raiz oken, da je velik, mučen dan preplavil sobo. In potem je stopil k. njej in ji pogladil lase. — Ti zlati, dobri...! Zena... Dve ljubezni... # On je bil eden onih stotisočerih ... Idealisit je bil- Brez prestanka je fantaziral o svoji mladi, krasni ljubici. — Vidite, ona je za me tako- visoka, tailso sveta... Ni ena nespoštljiva misel do nje se ni rodila v moji duši!... Jaz sem ga poslušala in se nasmehnila: — Kak idealist ti je, — isem- mislila in bilo mi je nekako dobro — lepo v srcu. 373 Zadnjič je mnogo govoril o sebi-. Vse je povedaJ. Eoliikio denarja je že zabil v zloglasnih hišah... — Za Boga in Vi ste zaljubljeni idealno?! — — No, da, to je povsem nekaj drugega. — Vi ste zaljubljeni in še zahajate tja?! — No, da, kaj potem! Vsi delamo tako. In končno, kaji pa naj delamo?! V onem našem primorskem gnezdu ni nič družbe, nič zabave, torej ... To je čisto naravno, — je dejal z neprimerljivo ravnodušnost jo. Videlo se mu je na obrazu, kako je miren... — A Vaša draga?!... — Ona je za me taibo visoka, tako sveta.. .1 — Bil je ves razvnet in navdušen. V srcu me je bolelo. Kaj .smo me žene takim stotisočerim moškim? — Angelj ali zver. — Le človek n c. VIDA P.: -v Oton Zupančič. Umetnik — oče. Maisaryik je napisal pred leti uničujočo študijo o Faustu — nadčloveku. Goethejevi umetnosti odreka etiko, ker pesnik „v vseh svojih delih nima otrok — in vendar toliko besed o ljubezni. Kako je mogoče ljubiti in ne ljubiti otročičkov?" Ce gledamo duševni profil umetnika z Masarykovega vidika, moramo vsekafco postaviti Župančiča nad Goetheja. Kateri veliki pesnik je napisal toliko pristno prisrčnih pesmic za mlade dušice! „Belokranjsko balado" je mogel napisati samo človek, ki čuti, čeprav šele 19 let star, najintimnejšo očetovsko ljubezen in nežnost. Ko nese oče po zasneženi poti zdravilo za bolnega sinčka in sluti njegovo smrt, se mu stori pri srcu tako milo, da čutimo solzo', ki je v njegovi bolestni očetovski nežnosti. Ce fantek umre, „Kdo bo nosil čizmice, čemer novi k maši, kdo bo sviiral muzike zvonke si na paši?" Otrok v novi obleki k maši v nedeljo^, pa z orglicami na-paši — ah, višek očetovega ponosa in otrokove sreče! In premnoge druge pesmi, ki jih je povedal naši in svoji deci od „Pesmi nagajivke" v študentovsldh letih, preko Cicibaoovega cikla do prelwasne „Velikono'čne epistole sinu". Zupančičeve pesmi božajo otroku dušo, vzbujajo v njej otroško bistvo samo in ga postavljajo tja, kamor spada po svoji čisti naravi — v 374 prirodo. Zupančičeva pesem ne odbija z vsiljivim moraliziranjem, vendar je v vsaiki zlato zmo', vzeto, iz prirode in presajeno v nežno ali hudomušno kitico ter zalito s sokom dečje im božje prirode: Giciban, ki se neče umiti, dokler ga ptičica ne opomni; deklica, ki pravočasno prinese braitcu zdravilo kljub vsem zapeljiivostim; zima, ki nagajivo vzpodbuja dečka k učenju; soinčni žarek, ki se posmehuje zaspanoku itd. Ce je res, da besede govore, česar polno je srce, tedaj moramo ob Zupančičevih pesmih me žene in matere s spoštovanjem pomisliti na velikega pesnika, ki je s tako toplimi besedami razodel svojo dušo, v kateri živo tlita oni dve iskri moževe osebnosti, ki sta cilj in hrepenenje vsake žene; uvaževanje njenega čuvstvovanja zanj in ljubezen do dece. Umetnik — mož. Eo je Zupančič izdal; „Samogovore", mu je bilo 30 let. Doba, ki človeku osamosvaja iduha, da se ne manifestira več kot odmev prekipevajočih, še neustaljienih fizičnih sil, nego si že neodvisno' utira jasno in samozavestno pot. V „Samogovorih" je pesnik pogledal globoko vase, v notranjost dozorelega moža, in si jasno opredelil odnos do sveta in življenja. Zato je povsem in edino naravno., da je pri tem izpovedanju zapisal tudi globofco in jasno pesem „Umetnik in ženska". Cudo'vito točno je razo.del slutnjo in bolest, ki muči dušo ume.tnikove žene, ljubeče in ljubljene: „Ti si kot daljiniih carstev sin. In ker me ljubiš ti, in ker si moj, tuj in teman; vem: sam se naskrivaj bojiš, fco od plamenov čarnih vžgan da svojih dalj ne izgrešiš, je tvojega očesa žar, in da ostaneš sam z menoj o.d mene, preko mene hrepeni — brez svojih daljnih, tajnih zvezd, zato, glej, vedno se bojim, in da ti dolgčas bo .po njih da te v daljavi ne zgubim, pri meni, in tv.o.j duh bo tih. glej, ker ne morem za teboj... iPovej, ni tvoja to bolest?" Na to razumevanje njegove tajne boli in bojazni ji umetnik odgovarja: „Za to besedo ves sem tvoj — ■ adaj vidim — čutiš za menoj." Je-li našel Zupančič tako ženo, 'kakor j.o je gledalo, njegovo duhovno o.k.o takrat, ko je stopal kot dozorel mož v življenje? L. 1913. se je poročil. Kmalu so mu sedli na kolena trije otročički. Med svet'o'vno vojno je pesnikov duh snoval „V zarje Vidove". Kaj mu je takrat bila žena? Je-li bila naslednica Albertine, Julijane in drugih mladostnih ljubic, katerim je kot 19 leten mladenič napil s „Cašo opojnosti": 375 „Daj, napolni vnoviC čašo, da se peni, da iskri se — vriskajoča duša moja pije jo na dušek ves." Prelepe so pesmi, posvečene ženam, ki so raznežile mlado pesnikovo dušo, da je tako čudovito zapela pomladne glase. Zakaj? Ker takrat: „Jaz sem liropcnel po tebi, kakor hrepeni cvetlica po hladilu tihe rose." Talio je čutil pesnik v razmahu mladosti. In kot mož? Globolt odmev njegovega duhovnega odmosa do' žene, „nevestice mlade", čutimo že v pesmih, zajetih iz „večnega čuda" prirode: „Jezero", Slap" in „Pričakovanj e". Tu ni njegova pesem več čaša opojnosti, kajti „najine misli prepletene v božjem počivajo naročji." L. 1920. je izšla njegova zbirka „V zarje Vidove". Ogledalo bridkih solz, ki jih je izplakal narod pod vojnim mečem in v socijalni bedi, jih pesnili prelil skozi prizmo svojega duhovnega doživljanja in jih strnil v bodrilni akord o zarjah Vidovih. Snoval je te pesmi „v leilih strahote in trpljenja". Ko je imel pred seboj zibrane najlepše odmeve svoje bogate duše, ne več mlade in hrepeneče po hladilni rosi, temveč izmučene in prekovane, tedaj se mu jie zganilo v duši kakor sinteza bolesti in vere, vzel je pero in napisal ma prvo stran „V zarje Vidove": „Ta knjiga je posvečena moji ženi Ani." Oton Župančič v rodbinskem Isrogu. 376 UREDNIŠTVO; „O svojem možu, umetniku.. v marsikaterem dekletu se je že vzbudila tajna želja, imeti umetnika za moža. Pa naj bo to književnik, slikar, virtuoz, gledališki umetnik ali filmski igralec. Pa tudi učenjak. ,Kako lepo bi bilo, če bi st moje ime .wetilo v blesku njegove slave! In da bi bila deležna tistih lepih razgibanj njegove duše, ki jih vliva v svoja dela. Morda bi bilo treba tudi žrtev — pa teh bi si celo želela, da bi bila potem še bolj njegova žena!' Y' zakonih z umetniki pa je toliko tragike... in tako malo sladkosti ... - - Prbd ženo ne stoji mož umetnik, nego mož — človek. Človek s slabostmi vsakega drugega moža. Če more žena po tem spoznanju iti preko deluzij in more udušiti v sebi premjioge zahteve svoje ženske nravi, tedaj šele lahko postane žena umetniku. Ako mu je duhovno dorasla in je njen odnos prepojen s tistim nedognanim skrivnostnim soglasjem, ki združi v življenju dve tuji osebnosti z močjo, ki je silnejša kot vez rodne krvi, tedaj more doživeti pri njem svetle momente, kakor jih more dati samo umetnik, in so — čeprav redki — vreden ekvivalent za pfemnoge njene žrtve. Kaj takega pa ji lahko da samo umetnik, ki je zmožen biti — mož. Med temi ljudmi namreč lahko ločimo dva tipa: umetnike, ki nekako podzavestno odsevajo svojo etično višino iz carstva umetnosti v vsakdanje življenje ter je zato tudi njih razmerje do žene in družine poglobljeno in oplemeniteno; drugi tip so ljudje z dualistično nravjo, umetnik in človek sta v njih dva ločena pojma. Pri takih značajih so potem obče človeške slabosti še potencirane, in dejstvo, da si te vrste možje trdovratno zapirajo oči pred trpljenjem in potrebami svoje žene, pretvarja zakonsko življenje v mučilnico. Kakšni so naši umetniki do svoje žene in decel Nič ni čudnega, če nas zanima pri človeku, čigar dela so že postala kultui-na last naroda, tudi ona stran njegove osebnosti, ki se razodeva med štirimi domačimi stenami. Naša sotrudnica je posetila nekatere žene umetnikov z namenom, da zabeleži njih odgovore v tem. zvezku. Različne so bile izpovedi — največ so povedale one, ki so molčale... Sledeče vrste pa nam odpirajo pogled v štiri tople domove naših velikih mož. * Jako zanimivo in iskreno je odgovarjala žena priznanega našega knfiševnika. „Moj Bog, gospa, kje naj začnem in kje končam, kaj naj zamolčim in kaj povem"? Kako nerodna in delikatna zadeva in vznemirljiva kakor izpoved. Posebno v našem mestu. Pravite, da bo ta številka „Ženskega sveta" posvečena možu. Torej hočete hirrtfio. Jaz pa hočem resnico, ki je mnogo lepša. Če je tako nežen v družinskem življenju kakor v svojih delih? Saj ni samo nežen v svojih delih. Bog nas varuj takšne poezije! To je že tudi moj odgovor. Kakšen vpliv imam na njegovo delo? Nobenega ne. Ste razočarani, kajneda? Se celo važno se mi zdi, da je žena v tem oziru pasivna. Naj je zvesta svoji naturi, svojemu poklicu in si ohrani lastno osebnost. Samo 377 taka utegne biti prava, živa in zanimiva. Če njeno čustvovanje, njena miselnost ali njene značilnosti odjeknejo v umetniku ali ne, to ni več njena briga. Da-li vem, s čim se pečal Pa ie kako. Da mu vsega tega ne pripravim, bi ležalo po tleh ali pa nagromadeno do stropa; po lastni izjavi „trpi v papirjih nered". — Kar pa nosi v glavi in v srcu — tjakaj pa ne vidim in vem, da je vsak pravi umetnik sramežljiv. Kar dozori, odpade in se ga že ne tiče več. Je - li težko biti umetnikova žena? Odgovor je odvisen od umetnikove osebnosti. Vsekakor pa živi po svoji fasoni kot krepkejša individualnost, bohem in moški. Če je vesel, imamo pač še enega otroka pri hiši; če je bolan, je betežen starček; kadar je doma, je bežen gost; kadar se vrača s potovanja, pravi, da ne pojde' nikdar nikamor več sam. Če govoriš o brigah tega sveta (na katerem vendarle živimo), so mu nadležne kakor roj čebel. Zato jih brž preženil „Sedaj" živi, preteklosti ni, prihodnjost? Kar bo, pa bo. Kakšno stališče imam v javnosti? Povsod in vselej sem „soproga takega in takega gospoda Xy". Topla in odkrita beseda, ki pa je namenjena brezpomembni gospe Z., mi je edino draga. Bi ga imela vseeno rada, da ni umetnik? — Zanimala sem se zanj, ker je bil umetnik. Danes ne ločim več umetnika in človeka, zakaj oboje skupaj je ena osebnost. Če ga razumem^? Ga, ker se mi večkrat zasmili, da ni čisto svoboden. Spoznanje in ravnanje po tem je vedno prepozno. Če sem zadovoljna? Življenje, ki ga živiš, ni nikdar izpolnitev. Res je; vendar so te besede predrzne in veljajo le dotlej, dokler so moji ljudje živi in zdravi. „O svojem soprogu naj Vam pripovedujem, — je odgovarjala gospa Jakopičeva —o umetniku s čistim srcem in veliko dušo, ki objema vso naravo, in vse življenje s hrepenečo ljubeznijo, in v katerega delih ne najdete nobene poteze čopiča, ki bi je ne bil prečatil, preživi in pretrpel. Ali bi bilo mogoče, da bi njegovo človečanstvo ne segalo do njegove umetnosti, ko je oboje eno in isto! Da, on je ravno tako silen, ravno tako nežen, ravno tako velik, kakor ga vidite v njegovem delu. Morda Se silnejši, še večji in še finejši, kajti svojega poslednjega še ni dal. Ali bo sploh kedaj dal? Vem, da živi v globini njegove duše in čaka. Le malo solnca je treba, le malo solnca. On, ki je kot majhen deček pritiskal domačega psa na svoje srce, ki je ogreval martinčke na svojih prsih in ki je klečal pred cvetočimi lilijami, kakšno življenje bi pač hotel pripraviti onim, ki jih najbolj ljubi. — Ko je nekoč bogat naročnik povabil znanega nemškega slikarja Liebermanna na ogled svoje vile, da bi prilagodil naročeno sliko tamošnjim prostorom, mu je umetnik odgovoril: „Zidajte si vilo, ki se bo prilagodila moji sliki." — Kaj pa če postane kralj dninarUn če mora vlačiti svoj kraljevi plašč po cestnem prahu...?! Od najinega osenmajstega leta živiva moj soprog in jaz v najtesnejši duševni skupnosti. On mi je dal mnogo, v.so veličino in vso lepoto, ob koji je moja duša rastla in zorela. Tudi jaz mu dajem, dajem mu vse, kar imam. Ali je njegovo? Ali je moje? Kdo bi mogel to povedati? Nikoli se nisem zavedla, da gleda svet name z drugačnimi očmi kakor na druge žene, le to vem, da sem družica svojega soproga in da ga 378 smem spremljati na njegovem življenjskem potu: v obširne vrtove, kjer dehte rdeče rože m kjer žari njegova kraljevska krona v tajnem svitu po kamenitih potih, ki žulijo najine noge, skozi trnje in osat, ki naju ram do krvi, k svetim studencem, v morja, polna grenkobe. _ Takšno je moje življenje, tako težko pa tako sijajno. Srečno ie, kajti največja sreča je, če postaneta dva eno." * Veliko ve povedati gospa Visoška o svojem soprogu kot možu in človeku. Obraz se ji zjasni, ko se napelje pogovor nanj, na njegova dela m njegovo življenje. Rđda govori o njem, ki je bil ne le kot umetnik ampak tudi kot človek poln razumßvanja, sočutja in dobrote. Včasi se je zjutraj zbudil in jo je poklical: „Franja, ali spišT' Ko se je odzvala, je dejal, da mu je po noči šinila v glavo prav lepa misel, ki bi utegnila postati prav čedna novela. In ji je pripovedoval... Ko je na Visokem pisal „Viso.iko kroniko'', je rekel, da se mu zdi, kalcor bi prihajali iz vseh kotov ljudje iz njegove povesti. Roman „Izza kongresa" je pisal za vsako številko „Zvona" sproti, in sicer je bil ta čas na Dunaju v parlamentu kot državni poslanec Koliko skrbi je imela takrat njegova žena'? Urednik in tiskarna sta pritiskala nanjo, naj mu piše, naj urgira. In pisala je, prosila, prigovarjala. „Zvon" je tedaj večkrat izšel z občutno zamudo. Nekoč je zamenjal v nadaljevanju celo imena, ker ni imel prejšnjega gradiva pri sebi. Visoška gospa se je vedno veselila del svojega soproga, bala se je le, ko se je po dolgih letih zopet lotil literarnega dela, in sicer „Cvetja v jeseni". Podžgalo ga je, ko je slišal, da je rekel nekdo, nanašajoč se nanj, . da mož, ki je star nad petdeset let, ne more spisati nobene stvari, ki bi bila še kaj pomembna in dobra. A Visoški gospod je dokazal, da to ni res, in je napisal eno najlepših ali se moraili tega zavedati in prvi prenehati z neslanimi dovtipi .o ženah. Mož, ki je imel doma pravo vzgojo, ki je videl, kako je njegov oče spoštoval svojo ženo — njegovo mater, ki ni slišal nikoli nizkotnih in trivijalnih razgovorov o ženi, in ni slišal v krogu svoje rodbine zmerjanja s kurjimi možgani, bo vedno napram ženaim fin, brez hinavščine. Tak mož prenese na svojo ženo vse spoštovanje in uvaževanje, katero je imel do svoje matere. Moža brez dobi-e in pravilne doinače vzgoje bi ne mogla prikleniti na dom niti najinteligentnejža, najboljša in najbolj vzorna žena, mati in 391 gospodinja. Človek, M je kot mladenič presedel ves svoj pnosti čas po gostilnah in kavarnah, morda ker ni imel doma in je živel pri tujih ljudeh, tak čWek se tudi 'kot mož ne more privaditi ne družine, ne domaćega ognjišča; je in ostane svojim domačim le kakor gospod, ki je na stanovanju, katerega rodbina ne vidi drugače nego saimo oh času kosila in večerje, a še tedaj goto^'o s precejšnjo zamudo. Tudi pravilna vzgoja dečkov bo imela včasi kako žalostno ižjemo^ a to iSo le izjeme; -v -oibče bodo dobro vzgojeni sinovi tudi dobri možje iti očetje. Matere, vzgajajte svoje sinove tako, da bodo spoštovali vas in vaše hčerke, njih sestre. Posebno ve, matere, ki ste imele s svojimi možmi bridke izkušnje radi njihove napačne vzgoje, vzgajajte svoje sinove s pametno a ne slepo ljubeznijo, da preprečite nadaljno tragiko žen! NORA ROYEVA: Sodobnemu možu. Možat naj bo, energičen in samostojen. Borben v življenju, borben v ljubezni. Ko sd jo pribori, naj jo osvaja sproti, da ga vedno znova navduši in nasladi njegovega življenja čaša. Osredotočen, izoblikovan maj bo njegov um; stremi naj ii izpopolnjevanju, da bo za-miogel dvigati moža nad sebične razvade, nad telesno in duševno tromost. Seveda mora imeti mož okus, celo več, recimo invencijo za zunanjo in notranjo lepoto. 'Posveti naj estetiki dofcaj pažnje, poglobi naj se v njena načela in jih študira, dokler se ne 'Stmejo v eno celoto z njegovo osebnostjo, dokler ne spravi v ravnovesje vsega, kar ga vleče k tlom. Toda v gizdalinstvo ne sme zaiti, ker bi spačilo vse resnične estetske pridobitve in okrnilo možatost. Ljubezniv tovariš, goreč mož, vedno siguren v svojih željah in zahtevah, katere zna tudi uveljaviti, naj privlači svojo družico z iskreno ljubeznijo. Cutoo stran zakonskega življenja naj preveva harmonična erotika. Mož naj spaja sproti zakonAo vez, katera je vznikla iz globin medsebojnega zaupanja. Težišče njegovega življenja naj bo v skupnosti zanimanj in teženj. Skupno hotenje, delovanje, trpljenje in veselje tvorijo zakon, edino pravo šolo altruizma. Mož naj se zaveda, da je moralna in intelektualna zapuščeno.st, v katero ostavlja Ženo, hiteč za novimi, sebičnimi užitki, ravno tako mučna zanjo kot njegovo nasilje in despoitizem. Afco ne smatra svojih čutnih potreb, ki se izcimijo v dolgočasne navade, za svoje prve pravice, marveč jih postavi v ozadje svojega zakonskega reda, bo njegovo življenje polno doživetja, veselja in zadovoljnosti. Razumevati mora pomen in važnost izobrazbe, vzgoje, športov in se zanimati za vse. Za to pa mora biti vsestransko izurjen, živahen, razborit, svest si svojih ciljev in nalog, kratko — borben in možat. 392 AL. NOVAK: Deška ročna dela. Marsikateri čitateljici te revije se bo zdelo čudno, da bo Ženski Svet otvoril prihodnje leto novo rubriko o deških ročnih delih — saj je list namenjen največ ženskam. Do zadnjih časov se pri nas sploh ni mislilo na deško ročno delo in so bile deldice tiste, ki so morale delati in so se učile ročnih del. Dečki ,so pa pasli lenobo, se dolgočasili in nagajali — ne iz hudobije ampak iz dolgočasja. Zato pa imamo toliko mladeničev in odraslih mož, ki si ne znajo prav nič pomagati sami. Medtem, ko si mnogi moški ne znajo prišiti gumba, zabiti žeblja, ne presekati ali prežagati polena, da ne omenjam raznih ročnih del, o katerih marsikateri možakar niti pojma nima — so postale ženske prave umetnice v raznih ročnostih. Seveda niso dosegle tega viška kar čez noč, ampak po dolgi in dolgotrajni vaji. Brez laskanja moramo pripoznati, da so nas na tem polju ženske pustile daleč za seboj. Skoro nerazumljivo je, zakaj bi se ravno mož, ki slučajno .ni rokodelec, ne smel baviti s primernim ročnim delom, ki naj bi mu bilo istotako v razvedrilo in korist, kakor so ženska ročna dela ženski. Zakaj bi bilo ravno moškega sram ročnega dela? Če delo časti žensko — zakaj bi ne častilo tudi moža? Razveseljivo je dejstvo, da se manjša število pre-napetežev, ki se boje oziroma sramujejo ročnega dela, češ, da to ni njihovemu stanu primerno. Veliko je v to pripomogla svetovna vojna, saj je sprevidel vsak vojak, da so bili vsi brez izjeme prisiljeni opravljati tudi taka dela, ki niso spadala v njih resor. Vsi so spoznali, da se je tisti lažje preril skozi takratno bedo, ki je bil bolj izvežban v tej ali oni ročnosti. Ujetniki, posebno Rusi, so si rešili z izdelovanjem igrač in drugih primitivnih predmetov, skoro bi rekel življenje — ker bi bili drugače vsi pomrli od lakote. Kadar berem, kako se preživlja ta ali oni nekdanji ruski velikaš v emigraciji z lažjim ali težjim delom, mi pride na misel odgovor dalekovidnoga Leva Tolstega neki velikašinji, ki ga je vprašala za svet glede vzgoje svojega sina. Tolstoj ji je svetoval: „Naučite svojega sina, da si bo sam postregel, sam pripravil posteljo, sam pospravil svojo sobo ter sam očistil obleko in čevlje. Ko bo znal vse to, je napravil velik korak, naprej. Zakaj, če hočemo iz tega tenkolasega, brezzobega, bledičastega in življenja sitega pokolenja zopet napraviti prave ljudi, moramo začeti z rokami." Vsak otrok brez razlike spola mora znati najprimitivnejša dela, ki so običajna v hiši. Fantek se enako zanima za šivanje in druge take stvari kakor punčka, zato ni treba nasilno delati prepada med njima. Vseh teh del naj se otrok nauči igraje; nikar ga siliti in prigovarjati.k temu ali onemu, zakaj potem se mu delo pristudi in le prerad se ga izogne. Ko pa otrok sam izreče željo, da bi rad to ali ono poizkusil, mu pa pokažimo, kako se dela — seveda, če je delo primerno zanj, to se pravi, če ni pretežko ali prenevarno. Izbirajmo pa namenoma taka dela, ki vežbajo otroku roko, vid in druge čute ter ga opozarjajmo na nepravilnosti in nevarnost raznega orodja. Če dela otrok s šivanko, ga opozorimo na ostro konico, ki mu laliko rani prstek. Mal vbodljaj pa tudi ni nesreča, zakaj ta izkušnja mu bo le v pouk, da bode prihodnjič bolj pazil. „Če bi otrok nikdar ne padel — bi se tudi vstati ne naučil," pravi slavni pedagog Rousseau. Ko damo otroku v roke škarje ali nož, ga opozorimo, kako mora ravnati ž njimi. Otrok se le tako nauči ravnati z orodjem ter postane pri vsakem delu do skrajnosti previđen in oprezen. 393 Ko otrok dorašča, niu odločamo laka dela, ki ga vesele in so primerna zanj. Zato bi bilo napačno, če bi silili dečke k pomivanju posode, deklice bi pa morale pripravljati, sekati in žagati drva. Prav je, če tudi deček (deklica) poizkusi po lastnem nagibu taka dela, ki so bolj primerna deklici (dečku). Dečku nič ne škoduje, če zna prišiti gunib, za silo zaki-pati obleko ter če zna skuhati pai- navadnili jedi. Pomislite, da naša mladina goji turistiko in da je v gorah in na potovanju vsak turist zelo navezan nase. Razen Lega ludi otroka taki opravki nauče sltrbnosli in skromnosti. Poleg zaposlitve pri hišnih delih je pa še vse polno' raznih priineriiih del, ki ugodno vplivajo na doraščajočega dečka. Poizkusil bom v tem skromnem prosloru navesti v vsaki številki nekaj zanimivih ročnih del, postopoma od lažjih do težjih, od katerih si bo izbral vsak pač tisto, kar mu bo bolj všeč in kar bo primerno njegovi stopnji in izvežbano&ti. Kancem sestavka bomo prinašali v vsaki številki navodila o takih delih, ki so potrebna v gospodinjstvu. ING. HERMAN HUS: Soba za gospoda. Vsak gospod, ki hoče po svojem dnevnem opravilu doma količkaj duševno delali, bi moral imeti v ta namen poseben prostor — „sobo za gospođa". Ta je lahko ipo obsegu majhna, toda ločiti se mora dati povsem od drugih stanovanjskih prostorov. V njej mora mož dobiti možnost, da nemoteno zbira svoje misli. Zato naj njegova soba ne leži poleg kuhinje ali otroške sobe. Morda zveni ta zahteva vpričo sedanjih nezdravih stanovanjskih prilik malo pretirano. Vsaka uvidevna žena bo razumela, da možu ni mogoče delati uspešno, če ga moti družina. V sobi za gospoda, najsibo pisarna, atelje, delavnica, knjižnica ali študijska soba, sta bistvena dela miza in stol. Vse drugo — police za knjige, omare za zbirke, kadilna miza, udobni naslanjači in otomana za odpočitelc le dopopolnjujejo sobo. Uradnik potrebuje drugače opremljeno sobo nego profesor, učitelj, novinar, glasbenik itd. Tu bodi povda-rjeno, da je oprava le pripoanoček k delu, kateremu mora brezpogojno ustrezati. Je ikakor okvir življenju, nema šlužinčad, ki ne sme siliti nikdar v ospredje. Zato naj bo tudi oblika oprave enostavna in korisitna. Vsak predal, vsaka polica imej dano nalogo, nič naj ne bo napravljenega radi lepšega. Ni bolj nesmotrenega än zopernega nego velika knjižna omara, v kateri leži komaj par knjig in nekaj zvezkom' revij; diplomatska pisalna miza, za katero ne poseda nihče. Raje manj oprave, toda kajr je je, bodi prisrčna in iskrena ter resnično potrebna. Soba za gospoda naj bo po moižnosti obrnjena v zapadno smer ter mora biti svetla in zračna. Stene in strop so pobarvane gladko brez ornamentov in drugega lepotičja v toplih malo težjih barvah. Rumena, toplo zelena oranžasta in rdeča barva so primerne za steno. Strop je 394 lahko istobarvem, vendar nekoliko lažji. Bel strop učinkuje mrzlo in ga napravimo le, če soba drugače ni svetla. Mejo. med stensko in stropno barvo tvori temna ravna črta, ki je laihko nekoliko globlje na steni ali pa je potegnjena na stropu; v tem primeru napravlja soba, prijeten zaključen vtis. Pisalna miza je tako- prirejena, da stoji lahko sredi sobe. Zgoraj je raivna in ima nastavne police, morda ob kraju, toda le čc je potreba. Mnogo predalov pride prav, toda ne smejo- biti globoki. Ce 's tem ni izpolnjena cela širina mize, se napravijo na sprednji strani mize police za knjige. To Je pripravno, ker stoje v bližini stoli ali otomana. Obenem je sprednja plat mize dekorativna zaključena. Sploh je dobro, če leži miza vsa na tleh in je spredaj popolnoma zaprta, da ne piha pod noge. Kot gradivo prihajajo v prvi vrsti vpoštev vsi dobri domači lesovi. V leščenem stanju so izredno lepi. Njih nabavni stroški pa daleč niso tako visoki kakor pri uvoženem lesu. Izbran domač les ni nič manj vreden, saj ga izvažajo, v Ameriko za fina mizarskai dela. V celoti ni toliko odvisno od lesa nego od oblike oprave, njene natančne izdelave in namestitve v prostoru. Danes se dela mnogo iz vezanega lesa, katerega dodelajo' v brušenem laku. Prednost leži v veliki enakomiernosti barve ter izredno la.hkem čiščenju oprave. Kot obloga na mize in police se često vporablja steklo in linolej. Suknena prevlaka je pri vporabi sicer prijetna, toda zamajže se hitro in nje čiščenje je težavno. Dobro je .obložiti vse pritalne dele oprave z medeninasto pločevino, da jo obvarujemo udarcev s čevlji in -omelom. K mizi spada delovni stol v priprosti oblild, ki se dobro prilega telesu, da pisca ne ovira pri delu. Omara za knjige je lahko -odprta ali zaprta. V vsakem slučaju naj bo majhna in raje tako :prirejena, da se jd lahko pristavi ali nastavi druga omarica, če se pozneje knjižnica razširi. Tudi pri selitvah so velike omare nerodne. Take, ki se dajo razložiti, so vsled komplicirane konstrukcije navadno zelo drage. Tudi je minul čas reprezentativne oprave, danes se diuša rešiti to vprašanje z več toda manjšimi kosi, Id se dado lepo sestaviti in -prilagoditi vsakemu prostoru. Enostavne 395 police, zadaj zapažene, spredaj odprte aii zaprte s šipami, postavljene na male omarice, kjer se -spravljajo revije in druge stvari, učinkujejo lepo in so se izkazale za zelo praktične. In na vse zadnje ni pozabiti, da je taka oprava poceni, ker se lahfco nabavlja fcos za kosom. Naislasnjači pri kadilni mizici naj bodo nizki in široki, da se v njih bolj leži nego sedi. V taki legi se da dobro kramljiaiti, ko telo popolnoma počiva. Prijetne so obstranske opore za roke, katerih pa ni potrebno prevleči z blazinami. Blago za ■ taipeciranje naslanjaičev naj ne bo gladke barve, ker mnogo trpd in se lahko kmalu udere. iKadilna mizica naj bo precej ■ velika in zelo nizka, tako ustreza najbolje. Ce je polica pod ploščo, je prikladno, ne sme pa ovirati nog gospodov, feo sede v naslanjačih. Tudi ne sme dajati prilike, da bi kdo naslanjal nanjo čevlje. Otomana v sobi gospoda je poglavje zase, praktična je in gospod je me bo raid pogrešal. V opoldamskem iodmoru je za odpočitek, in tudi zvečer je pripravna, osobito za čitanje. Dobro je, če je prirejena tako, da ise da po potrebi spremeniti v udobno posteljo. Izvršena je lahko na več načinov. Ogrodje, ki leži na tleh, ima vzmetno mrežO' ali posteljno vzmetno žimnico. Na to se položi vrhna zimnica in vse skupaj pokrije s preprogoi. Žimnica je lahko večdelna in prevlečena s primernim tapetniškim blagom — tedaj odpade pregrinjalo. Na otomano spada par blazin iz vzorčastega blaga. Finega ročnega dela je v ta namen škoda, ker gospodje na blazine ne pazijo dosti. Da soba ne napravlja nu-zlega vtisa, jo je treba opremiti s preprogami. Vedeti je treba, da služi preproga kot slab prevodnik toplote, po katerem se hodi. Zato ne karže polagati po tleh dragocenih preprog. Bile bi bolj deliorativnega pomena in bi ne ustrezale, ker bi se nihče ne upal hoditi po njih. V orijentu hodijo po sobi brez obuval, in imajo tako preproge po tleh res svoj pomen. Pri nas naj se dragocena preproga raje obesi na steno, za pisalno mizo ali otomano bo tvorila lepo ozadje. Tudi zavese na oknih imajo isvojo svrho. 2 njimi se okno zastira in na ta način uravnava svetloba v sobi. Nikakoa- pa niso zaitov da bi se na- 396 biral po njih prah. Žal prevladuje pri nas mnenje, da so zavese nekaj zgolj dekorativnega, ikar daje oknu nekak okvir. Visäko okno naj imia po možnosti dve zavesi, eno iz tankega, prozornega Maga, drugo težko, neprozornoi. Obe morata viseti tako na palici, da se dasta z vrvico premikati od kraja proti OTedi in obratno. Popolnoma zadostuje, če sega zavesa le nekaj pod okensiko polico. — Vzoroi na zastorih so lahko različni., primerna je rumena in wetlo-zelena barva, ki dasta vstopajoči svetliohi mehfcobo in toplotO'. Lestenci naj ne bodo razčlenjeni in naj ne posnermajo oblik, ki so bile svoj čas piotrebne pri razsvetljavi s svečami. Obstoje naj iz ene velike svetle ifcrogle ali iz nekaj svetlobnih cevi. Nekaj dekorativnih efektov pa vendar potrebuje tudi siotoa za gospoda. iDosežemo jih ® kako dobro originalno sliko, najsibo z oljnato, z akvarelom ali radiranko — tudi dobra reprodukcija kake resnično znamenite slike je na mestu. Plastika poživi isobo prav odlično. Nekaj umetne obrti — brušeno steklo, tolčena kovina, fina vezenina — se poda lepo na mizici ali polici. Pri izbiri naj pa velja temeljno načelo: raje manj, toda tisto dobro in plemenito. Gospodje, ki ljubijo rastline, jih morejo imeti v svoji sobi, postavljene na niziko, široko mizico pred oknom. Celoten \'tis, ki ga napravlja soba za gospođa, mora biti resen, toda iskren. Z dobro izbrano in poislavljeno opravo ter velikim redom, ki mora tu vladati, to ne bo težko doseči. Soba za gospoda, razstavljena na letošnjem, ljubljanskem velesejmu, katero je prvovrstno izdelala tovarna za pohištvo: Alfred Amann v Tržiču. 397 dinjstvo Mož pri domačem delu. Pogostoma slišimo sodbo, da je moški kot vdovec ali samec večji revež kakor ženska, ki je v istem položaju,^ Ženska si pač skuha, počedi in zašije. Ženska ima sto poti in pomočkov, da pride preko občutka samote, ki podi moškega v gostilno in kavarno. V drobnem gospodinjskem delu tiči vir tolažbe, samovzgoje in zdravja. Uradnica, bodisi da je samska ali poročena, ima polno dela, ko pride domov. Uradnik pride domov, žena mu postreže. Ce je zanemarjen, je kriva žena, in če ima ona še toliko dela z domom in poleg doma še s službo, z obrtjo. Koliko je mož, ki si ne znajo prišiti gumba. Taka nevednost v gospodinjskem delu dela moškega odvisnega od ženske in je vir težav, kadar ostane moški sam ali kadar oboli žena. Kriv pa ni moški sam, kriva je neumestna vzgoja dečkov, ki ni več primerna za naš čas. Zdaj ko hodi žena v službo in ima dvojen poklic, bi se moral mož prilagoditi novim razmeram in pomagati tudi z delom v gospodinjstvu. Dečki so zelo spretni pri vseh vrstah hišnega dela. Kaj ni bolje, da jih navaja umna mati v kuhanju, pranju in drugem delu, kakor da postajajo in se pretepajo po ulicah. Kako samostojen je zakonski mož, ki zna kuhati — recimo če stavkata žena ali kuharica: gre, pa si zakuri in skuha sam. Samca, ki zna kaj, ne bo strašila oblastna kuharica, ni odvisen od gostilne. Ni mu dolg čas. Lovci, vojaki, železničarji, vseh vrst popotniki in raziskovalci si znajo pomagati sami pri kuhi, postiljanju, pomivanju in drugih gospodinjskih umetnostih. Kako pa bi mogel po svetu moški, ki ne zna tega? Vobče so moški imenitni pri takem delu, naredijo vse natančno in vestno. V boljših hišah in hotelih imajo samo kuharje, slavni pisatelji so znali pripraviti tudi dober obed. Po hotelih in moških samostanih cedijo samo moški, krojači so bili vedno bolj na glasu kakor krojačice — sploh se oprime moški lahko vsakega dela in ni skoro dela, ki bi bilo edino ženski primerno. Naš čas izenačuje moško in žensko. Po uradih isto delo in pravica, po obleid bi kmalu ne razločil Matije od Metke, tudi v domu naj vlada samostojnost. Z razumevanjem in znanjem drobnega hišnega dela bo vzljubil in cenil moški še bolj svojo mater, svojo ženo in žensko vobče. Kadar ne bo več tistega preziranja dela, ki naj bo žensko, tedaj bo mož svoji ženi res podpora in tolažba, zakonskih kriz in prepirov ne bo več toliko, ker bo držalo delo moža doma. Razbremenjena žena si bo očuvala zdravje in mladost, duševno svežost. Zato možje na pomoč ženam in sebi! Samostojen je samo tisti, ki si zna pomagati sam. Mož pazi sam na svoio obleko. Vsak večer si obesi suknjič na naramnik (obešalo), poravna rokave in ovratnik; hlače naravna po zgibi in jih dene v klešče. Tako ostane obleka dolgo kakor nova. Zjutraj jo preglej," če ima kak madež in ga izperi s kropom ali z vročo črno kavo. Kakor ie pač madež in blago. Pri hlačah pazi, da ni rob razce-iedran, gumbe si pritrdi, predno odlete. Ce so čevlji preveč namazani in slabo zdrgnjeni, se umaže in trga rob pri hlačah, pa tudi usnje popoka. Blatne čevlje obriši zvečer in jih natakni na kalup, mokre nabaši z mehkim papirjem. Mož kuhar. Caj, kavo, to zna pripraviti skoraj vsak mož; da vre mleko, kadar se vzdiguje, to je tudi že vsakeirm jasno. Jajca skuhati in očvreti znajo že majhni dečki, še boli pa peči krompir. Težje so pač druge skrivnosti kuhe, kakor zamesitev in peka ■kruha; pa dober mož si zapomni, kako pripravlja žena jedi. Prcžganka, zdrob na mleku, krompir, goljaš z žličniki ah z žganci, makaroni, jajca, klobase, jetra, mesni žličniki i. dr. so jedi. ki ne dajo dosti dela in ne zahtevajo posebnega znanja. Prežgan-k a : za vsako osebo y> ■ I vode in žličko moke ter žličko masti. Razbeli mast, vmešaj vanjo moko, mešaj, dokler se lepo ne zarumeni, zalij malo z mrzln vodo in vlij v krop. Zažvrkljaj še jajce in nareži kruha. 398 Ne pozabi, da vržeš prej v krop malo kumine in rnajarona ter soli. Z dro b za otroke. Na K litra mleka dve žličici pše-ničnega zdroba. Ko vre mleko, ga prav malo posoli, umešaj vanj zdrob in kuhaj dobre četrt ure. Ponve ne smeš pustiti na ognju,, da se ne prismodi. Močnik pšeničen; 6 žlic suhe moke, 1 jajce in za oreh masla. Naredi v moki jamico, ubij vanjo jajce, zre-ži maslo in stepi jajce z maslom; potem razmešaj moko z vilicami, da se narede drobni svaljki. Nekatera kuharica presvaljka močnik še z rokami. Kuhar bi si moral prej dobro umiti roke, da ne bodo dišale po tobaku. Laliko se dene tudi več moke, pa je potem močnik bolj gost. Svaljkan močnik se zakuha na vreli juhi, na mleku ali na kropu. Prav dober močnik na kropu dobiš, če zarumeniš polovico svaljkov v debeli žlici vrele masti, in ga zaliieš, ko prevre, pride-neš surovi ostanek in kuhaš dalje v kropu. Kuhaj dobrih deset minut. Takle močnik je prav okusen, če kuhaš prej v kropu par kislih jabolk. G o 1 j a š. H lepega stegna za dve osebi. Razreži meso na kocke, razbeli žlico masti, vrzi vanjo zrezane čebule in ko se je pokuhala čebula, še meso. Posoli in praži počasi. Ko se zarumeni, potrosi s sladko papriko. Najboljši goljaš je, če je mesa toliko, da da samo iz sebe toliko soka. Drugače je treba malo zaliti z juho ali z vodo. Nekateri posuj ej o dušeno meso z moko, pa goljaš ni več tako dober. H gol jašu skuhaš krompir v ' kosih ali ž 1 i č n i k e : ,S žlic moke, 1 jajce, za oreh masla, dve desetinki litra mleka ali vode. Naredi v moki jamico, utepizžlico maslo in jajce, primešaj mleko in utepaj, da bo gladko testo. Pomakaj čisto žlico v slani krop, jemlji poševno malo testa na žlico in spuščaj v krop. Ti žličniki morajo biti rahli. Ko so kuhani, jih jemlji ven s penarlco in zabeli. Na zabeli zarumeni malo kruhovih drobtin. Žličniki se narede tudi s kruhom, -krompirjem, s klobaso ali šunko, s sirom in drugim, pa to spada že v višjo kuharsko umetnost. Jedi za moške. Lovska pečenka. Primeren kos govejega mesa dobro potolči, popopraj, osoli in na-reži. V vsako zarezo daj dobro zrezane kapre, čebulo in masti; vse to peci v pečici na masti ter zalivaj počasi.' Omaka naj bo redka. Rostboef na angleški način. Vzemi goveje meso od šimbasa (ledvične pečenke), očisti ga masti navrhu in odstrani kosti. Nato nasoli, odrgni meso s čebulo in česnom, popopraj, z gorčico ga namaži in polij nanj malo olja. Zelo okusno je, ako stoji meso dva dni v tem, seveda to je mogoče le po zimi ali v ledenici. Deni peč v razgreto mast v pečico ter polivaj večkrat z mastjo, v kateri se peče. V sredi naj bo še krvavo. (Če hočeš, ga speci popolnoma). Potrosi malo z moko ter zalij z vodo. File. Nareži iz lepega kosa od križa zrezke, katere pretakni s suho slanino. Obenem pa dobro sesekljaj slanino s čebulo, timjan, lavor, peteršil, sardino. Speci v masti z moko potresene fileje, (zrezke) in zarumeni gori navedene dišave ter zalij vse z juho; omaka naj bode redka. Zeljni zavitek. Zamesi testo z mlačno vodo in osoli 'kot za štruklje. Razvleci ga, ko se odpočije, in potrosi z nadevom; liste zeljne glave očisti, popari in praži na masti; ko se to ohladi, primešaj kisle smetane in popopraj, potrosi na testo, zavij in peci v pečici. JMozaikov kruh. Na 40 dkg dobro premeša-nega surovega masla vmešaj 9 sardel sesekljanih, 30 dkg kurjega mesa ali pečene (mrzle) teletine, 30 dkg šunke, 30 dkg jezika, 3 dkg pistačev, kisle kumare ali gobe, trdo kuhana jajca. Vse zreži na kocke. To zmes dobro premešaj in daj v izdolbene sendvičeve štručige. Ta količina nadeva je za tri štruce. Nadevana jajca kot garniranje ali samostojna jed. Skuhaj jajce v trdo, razpolovi ga, izloči rumenjak in ga zmešaj s surovim maslom, dodaj sesekljane kisle kumare ali gobe, šunke ali jezika, dodaj popra ali gorčice in sardele. S to zmesjo napolni izdolbene beljake ter okrasi z malo vejico peteršilja. Divji zajec z vinsko omako. Mlađega zajca nasoh in pretakni s slanino. Polij ga z vročo mastjo in duši z zelenjavami (peter-šilj, korenje, zelena, lavorjev listič, timijan). Ko je zelenjava malo zarumenela, ga polij z dobrim K 1 belega vina; ko se to malo pokuha, potresi s žlico moke in čez nekaj časa dodaj nekoliko juhe. Precedi omako na razrezanega zajca. Carska torta. Ubij v meden kotliček 6 celih jajc, prideni 26 dkg sladkorja ter vte-paj na zmernem ognju četrt ure. Pazi, da se ti ne prime in zato mešaj neprestano, najbolje s šibico za sneg. Ko se je dovolj ogrelo, deni kotliček na mrzlo ter tolci še četrt ure, da se zmes ohladi in narase. Nazadnje primešaj rahlo 20 dkg presejane moke. Zmes deni v dobro namazan obod ter jo peci približno pol ure. Naredi jo dan pred uporabo. Naslednji dan jo prereži ter pomaži z marmelado. Na marmelado nakopiči še spenjene smetanie s čokoladnim okusom. Isto deni tudi na vrh torte. Pripravi jo tako-le: Dobremu četrt litru stolčene sladke smetane prideni 5 dkg sladkorja, kateremu si primešala kavno žličko kakava. Torta je izborna in ima to prednost, da je z njo malo opraviti. Makaronova pašteta. Kolikor zahtevajo moke 3 cela jajca, pa dva koščka sladkorja, 399 5 dkg masla in soli. Naredi testo, razvaliaj ga in razreži na itrpe. Vsak mlinec vrzi posamezno v vrelo slano vodo. Ko se krpa vzdigne, io vzemi ven in položi zravnano na ploh. Istočasno praži na ko.^čke zrezano teletino ali svinjino ali kuretino in malo čebule. Skuhaj v slani vodi dobre makarone, odcedi jih, polij še enkrat z mrzlo vodo. Suhe daj v skledo, zabeli jih, stresi praženo meso vmes in dodaj dobro osminko kisle smetane. Primerno posodo namazi z mastjo, obloži jo s krpami, druga poleg druge, v to stresi makarone ter jih pokrij zopet z mlinci, ki so ostali ali ki vise čez posodo. Vse to lepo rumeno speci, kar je kmalu. Dobro bi bilo, da bi zakonske žene dovršile primerni učni tečaj, pripraven za prvo pomoč, katero bi potem lahko preudarno nudile možu in otrokom. ioeena ZDRAVSTVENI NASVETI. Če se mož prehladi, ima nahod ali influenco, mu skuhaj >4 1 prsnega ali lipovega čaja, kateremu dodaš ^ grama aspirina; poleg tega je dobro mazati hrbet in prsa a kafrnim mazilom. Ce ga boli glava in ga trga, mu daj ii grama pyraraidona na žlici vode; to tudi, če ga boli zob, ako ni zob globoko nagnit. Ako si mož pokvari želodec, najprej natančno poizvedite, če je od jedi, kakšne in kdaj. Prepričajte ga o neob-hodnosti dijete; vžije naj primerno čistilno sredstvo (karlsbadsko sol, 1 kavino žličko na kozarec mlačne vode, ali Franc Jožeiovo grenčico). Kadar je črevesje v neredu, je dobro dati 1 veliko žlico ricinovega olja. Pri Italijanih je v navadi, če se v družini spro, da jim stara mati ali stari oče vsem nalije po 1 frakelj ricinovega olja. S tem empiričnim prijemom odrinejo marsikatero neprijetnost ali celo nesrečo ter dosežejo, da se razburjeni živci pomirijo. Pri (akutnih) ostrih za-strupljenjih je treba nemudoma poklicati zdravnika ali odpraviti bolnika v bolnico. Ravno tako je postopati pri poškodbah in nalezljivih boleznih. Pri lahkih poškodbah, n. pr. pri nategnjenju kit ali mišic, pri zunanjih kontuziiah je potrebno le masažno postopanje. Zato je dobro, da se kdo pri hiši razume na masažo. V Ženskem Svetu je bilo letos dovoli podrobnih navodil o tem. Pri boleznih raznih organov, v očeh, ušesih, nosu, v grlu, koži, v trebušni in prsni votlini itd. si poiščite zdravniško pomoč. Mazanje, izpiranje, masažno postopanje, ovoji in obkladki naj se izvršujejo po posebnih navodilih. RIN^TVO Deset zapovedi za — očetovstvo: 1. Ohrani si že kot mladenič čisto telo in čisto dušo, da se boš lahko zdrav in s spoštljivostjo približal oni, ki naj bo mati tvoje dece. 2. izberi si nevesto, ki je sama zdrava in je iz krvno in duševno zdrave družine. 3. Ne vzbujaj k življenju novega bitja, kadar si utrujen ti ali žena, zlasti pa ne, če si vinjen. 4. Spoštuj ženo, ko postaja mati; iz ljubezni do nje in do svojega potomca kroti v sebi sile, ki bi mogle raniti njeno fizično ali čuvstveno razpoloženje. 5- Pomisli, da ni žena nikoli potrebna tolike nežnosti in obzirnosti kakor takrat, ko je njeno telo posvečeno vstvarjanju novega življenja. 6. Nikdar ne zahtevaj od žene nič takega, kar bi jo ponižalo do sužnje. Išči užitek le v tem, kar ti lahko da iz svobodne ljubezni. 7. Vedi, da ni dovolj, če vseješ dobro seme v dobro zemljo. Ko' vzklije, ga moraš razsodno zalivati in ogrevati ter skrbno pleti. Isto je z otrokom. 8. Spoštuj ženo, da bodo otroci spoštovali tebe. 9. Otroci naj ne bodo nikdar priča nesoglasja med teboj in ženo. 10. Pomni, da je surovo in kulturnega človeka nevredno, ako iz objestnosti smešiš med prijatelji po gostilnah navade svoje žene in intimnost svojega doma. S tem mažeš to, kar ti je v resnici najbližje, in ponižuješ tudi samega sebe. LISTNICA UREDNIŠTVA: Radi enotnosti te številke je izostala „Gospa Marina", ki se bo pa nadaljevala še par mesecev. 400