SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS DELOVNI DOGOVORI Osnutek sindikalne liste Tl že v javni razpravi — Takoj valorizirati osebne dohodke učiteljev na osnovnih šolah — Začetek razprave o dolgoročnem razreševanju problematike železniškega gospodarstva — »Za« novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju KLAVSKA ENOTNOST * 16. 10. 1976 - ST. 41 - L. XXXV - CENA 3 DIN GlAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: V0JKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN Predsedstvo RS ZSS je na seji v sredo najprej obravnavalo osnutek sindikalne liste za leto 1977 in analizo o uresničevanju tega dokumenta v letu 1975. Po daljši razpravi je predsedstvo sprejelo osnutek sindikalne liste in sklenilo, naj se o njem takoj začne javna razprava. O nekaterih bistvenih značilnostih osnutka sindikalne liste za naslednje leto pišemo na 3. strani današnje DE, v celoti pa ga bomo objavili v naslednji številki našega časnika. V nadaljevanju seje so člani predsedstva prisluhnili informaciji o materialnem položaju v vzgojnoizobraževalni dejavnosti in o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. Predsedstvo se je zavzelo za takojšnjo valorizacijo osebnih dohodkov učiteljev na osnovnih šolah. Predsedstvo RS ZSS se je na tej seji seznanilo tudi s stališči in predlogi RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, ki zadevajo razreševanje problematike železniškega gospo- darstva, ni pa se o njih izreklo. Čeprav namreč sindikati dajejo vso politično podporo prizadevanjem, da bi vprašanje izpada transportnih dohodkov na železnici in sploh problematiko železniškega gospodarstva razrešili po samoupravni poti in v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet, je vendarle menilo, da se moramo še podrobneje dogovoriti o enotnem pristopu vseh družbenih dejavnikov k dolgoročnemu razreševanju tovrstnih vprašanj, ki še zdaleč ne težijo samo železničarjev, ampak gre za problem celotnega gospodarstva. Zato bo problematika železniškega gospodarstva predmet temeljitejše obravnave na eni naslednjih sej predsedstva ali morda tudi republiškega sveta ZSS. Potem ko je predsedstvo sprejelo operativni načrt nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih razmer, se je izrekld še o vsebini osnutka zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katerega 116. člen ni skladen z ustavo. Predsedstvo je podprlo predloženo novelo zakona, ki na eni strani zagotavlja pravno varnost zavarovancev, obenem pa omogoča uveljavljanje nadzorstvene pravice v zvezi z vsemi tistimi sklepi ali odločbami, s katerimi so bili do 31. 12. 1972. leta že priznani nekateri pogoji za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninske dobe. Z noveliranim zakonom bo torej zagotovljena taka nadzorstvena pravica, ki bo onemogočala očitne kršitve zakonskih predpisov, pri čemer pa je uporaba te nadzorstvene pravice omejena do konca leta 1977. Dotlej pa bi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije lahko preverila vse sporne odločbe, ki zaradi najrazličnejših vzrokov ali pomot v pokojninsko dobo štejejo tudi zaposlitev pred 15. letom starosti, kadrovski rok, zaposlitev med okupacijo in še nekatere zavarovalne oziroma pokojninske dobe. M. G. SLOVENSKA DELEGACIJA V BREMNU LJUBLJANA, 11. OKTOBRA - Danes je na povabilo Delavske zbornice Bremen odpotovala v ZR Nemčijo delegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo vodi njen predsednik Janez Barborič. Pokrajino Bremen v Zvezni republiki Nemčiji vežejo z našo republiko številni gospodarski, sindikalni in drugi politični stiki, ki jih bo obisk te naše delegacije še poglobil. Po predvidevanjih se bo Janez Barborič s člani delegacije sestal z najuglednejšimi sindikalnimi in drugimi političnimi osebnostmi te pokrajine, obiskal pa bo tudi nekaj tovarn. Letošnje drugo republiško delovno ekmovanje varilcev Slovenije je bilo Pted dnevi v Lendavi. Organizirali so ga sindikata delavcev kovinske indu-shije, društva za varilno tehniko SRS in ^eze organizacij za tehnično kulturo, izvedbo tekmovanja pa je prevzel Var-stroj-Gorenje v Lendavi. Tekmovanja se je udeležilo 65 varil-vse Slovenije, ki so tekmovali v .‘jfih načinih varjenja. Najbolje so se kazali varilci železarne Jesenice, ki so v°s®Rli kar tri najboljša mesta. Tekmo-,anJe je bilo odlično organizirano, za .ar gre predvsem zasluga Varstroju, ki st**3* na volj° var>lne aparate, in šol-Ketnu centru v Lendavi, kjer je tekmo-anje potekalo. Poleg strokovnega dela siroma praktičnega varjenja so se ®kinovalci pomerili tudi v teoretičnem nanju in v poznavanju ustave in sa-°upravnih aktov V svojih delovnih or-»anizacijah. Kot smo že dejali, so se najbolje Plezali varilci iz Jesenic. Tako je v var-Riju s CCh dosegel prvo mesto JER- NEJ MARKEŽ, v plamenskem varjenju DUŠAN ŠKERJANC in v elek-troobločnem ročnem varjenju ANGEL ŽNIDARŠIČ, vsi člani delovnega kolektiva Železarne Jesenice. V TIK varjenju pa je prvo mesto dosegel domačin ANTON HORVAT iz INE Lendava. Tekmovanju je prisostvoval sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije Srečko ivilinarič, ki je ob otvoritvi še posebej poudaril, da ne smemo zanemariti pomena proizvodnih tekmovanj, ki lahko spodbudno in pozitivno vplivajo na povečanje produktivnosti, izmenjavo izkušenj in povezovanje delavcev znotraj panoge. Tako tudi varilci s svojim tekmovanjem prispevajo boljšemu gospodarjenju in razvoju odnosov v naši samoupravni družbi. Najboljših 22 slovenskih varilcev se je 14. t.m. udeležilo zveznega tekmovanja kovinarjev-varilcev, ki ga je otvo-ril predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak v Novem Sadu. Tekst in foto: A. AGNIČ KRITIČEN MATERIALNI POLOŽAJ VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TERJA TAKOJŠNJE UKREPE _____________________' ni opravičila Valoriziranje osebnih dohodkov učiteljev na osnovnih šolah bi pomenilo le dosledno spoštovanje sprejetih dogovorov in ne bi predstavljalo nobene dodatne obremenitve _____________________________________________ O kritičnem materialnem položaju vzgojnoizobraževalne dejavnosti, posebej še osnovnega šolstva, smo v DE pisali že večkrat, nazadnje prejšnji teden, ko smo objavili informacijo RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije in njegov predlog, naj o problematiki v najkrajšem možnem času razpravlja predsedstvo RS ZSS. Najbolj na kratko povedano, gre za to, da so osebni dohodki delavcev vzgojnoizobraževalne dejavnosti daleč pod poprečji v gospodarstvu, v osnovnem šolstvu pa globoko pod po- PRIPRAVE NA DRUGI Silili; 1 SAMOPRISPEVEK V LJUBLJANI Zalet za drugi skok STRAN 8, 9 Pogovor Delavske enotnosti na temo ljubljanskih samoprispevkov je potekal mesec dni pred referendumom za drugi samoprispevek. Ljubljančani se bodo v novembru spet odločali o gradnji novih šol, vrtcev, objektov osnovnega zdravstvenega carstva in domov za starejše občane. Na naša vprašanja sta odgovarjala France Dimeč, sekretar operativnega štaba za pripravo drugega samoprispevka pri skupščini mesta Ljubljane ter predsednik mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljana Vinko Verbec. ' Stran 8—9 prečjem drugih družbenih dejavnosti. Če pri tem vemo, da v osnovnih šolah za materialne izdatke ob že tako skopo odmerjenih sredstvih ostaja le 4 % denarja, takšno stanje pač ne ogroža zgolj kvalitete dela, pač pa tudi osnovno dejavnost, ki jo šole glede na sprejete programe morajo opravljati. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je o teh vprašanjih že spregovorilo Via seji, ki je bila v sredo v Ljubljani. Člani predsedstva so omenjeno informacijo vzeli na znanje kot resno opozorilo o dejansko kritičnih mat erialnih razmerah v šolstvu nasploh, posebej pa še v osnovnem šolstvu. Strinjali so se tudi z KAKŠNA BO SINDIKALNA LISTA 1977? Pravice po rezultatih dela STRAN 3 zahtevo, da je treba — skladno z določili resolucije o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije in družbenim dogovorom o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke v letu 1976 — zagotoviti sredstva za valorizacijo osebmh dohodkov učiteljev na osnovnih šolah. Trenutni položaj pa opozarja, da velja v razgovorih o temeljih plana za naslednje leto s politično aktivnostjo zagotoviti take samoupravne in politične razmere, da se bodo v TOZD in v občinah lahko vsestransko in temeljito odločali o programih dejavnosti, jih materialno ovrednotili in nato odločali o združevanju sredstev za potrebe vseh družbenih dejavnosti. Poudariti velja, da valorizacija osebnih dohodkov učiteljev na osnovnih šolah ne bi terjala dodatne obremenitve gospodarstva. Ne gre torej za zahtevo po povečanju prispevne stopnje, pač pa naj bi sprostili del že zbranih sredstev. Znano je, da se na račune občinskih izobraževalnih skupnosti zaradi rasti osebnih dohodkov priteka celo več sredstev, kot smo programirali, vendar pa je uporaba limitirana. Vprašanje seveda lahko zastavimo tudi drugače: ali je res potrebno posebej pozivati k spoštovanju sprejetih dogovorov, če pa že takšni, kot so, zagotavljajo polno možnost ukrepanja? M. G. DE 7 dni v sindikatih 16. oktobra 1976 stran 2 KAJ SMO STORILI... Strnjene sile Ko smo pred osmimi leti konstituirali republiško skupnost otroškega varstva, smo želeli v največji možni meri poudariti vzajemnost in solidarnost občanov in delavcev v skrbi za otroka in družino. Skupna prizadevanja skupnosti, v veliki meri pa tudi osrednjega vodstva slovenskih sindikatov za hitrejši napredek na tem področju so bila pomembna spodbuda za začetek načrtne akcije za pospeševanje družbeno organiziranega varstva in vzgoje predšolske populacije. Zato danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da so ne samo po zaslugi samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, ampak tudi organizacij združenega dela, ki so finančno podprle akcije, bili cilji srednjeročnih programov varstva in vzgoje v celoti uresničeni. Doseženi uspehi so potemtakem v marsičem otipljiv rezultat družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Za razvoj samoupravnih odnosov na področju otroškega varstva so imele velik pomen pobude krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter občanom, da bi z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in s samoprispevki povečali sredstva in tako omogočili hitrejši razvoj na področju družbene skrbi za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Tako danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da so bili po jasno opredeljenih skupnih akcijskih programih skupnosti otroškega varstva, sindikatov in drugih v vseh slovenskih občinah sklenjeni dogovori in sporazumi o dodatnih obveznostih za širjenje varstva in vzgoje otrok njihovih delavcev. Na drugi strani imamo po zaslugi skupnih prizadevanj SIS otroškega varstva in občinskih vodstev ZSS v vsaki občini vrtec —jedro, ki se vse bolj odpira in povezuje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. Tako kot doslej naj bi tudi poslej potekale iz sleherne delovne organizacije in krajevne skupnosti akcije za širše sodelovanje in povezovanje z vrtci kot strokovnimi, specializiranimi organizacijami združenega dela za vzgojo in izobraževanje. Tako bodo v bodoče napori vseh, tako SIS otroškega varstva, sindikatov in drugih bolj vidni pri snovanju programskih izhodišč, pri združevanju sredstev in zadovoljevanju interesov neposrednih proizvajalcev. Njihovo skupno sodelovanje je najboljša in najbolj zanesljiva perspektiva vrtcev, ki naj bi postali z leti centri za predšolsko vzgojo najmlajših v krajevnih skupnostih. Glavni cilj srednjeročnega razvojnega programa otroškega varstva do 1980. leta —-vključiti v organizirano varstvo najmanj 35% vseh predšolskih otrok — je več kot zahteven, uresničili pa ga bomo le po poti skupnega dogovarjanja in sporazumevanja. In ni mogoče dvomiti, da bodo interesne skupnosti otroškega varstva ob sodelovanju sindikatov in s sredstvi temeljnih in drugih organizacij združenega deta uresničile zastavljene naloge. IVO VIRNIK Kaj pa počitnice! Da naša šola ni najbolj idealna, to vemo. In na njen račun je pravzaprav veliko pripomb. Tu so prenatrpani učni programi, v številnih primerih pretirano spominsko obremenjevanje kakršno imamo, in si v največji meri prizadevati, da bi ublažili pomanjkljivosti in napake današnjega sistema. Zal pa se v praksi poleg že znanih pomanjkljivosti pojavlja- Komunistza DE tako ob začetku šolskega leta začela s popravljanjem šolskih učilnic. Pouk sicer je, toda skupine so se zaradi pomanjkanja prostora občutno povečale in da je pouk v takšnih razmerah manj uspešen, skoraj ni potrebno govoriti. učencev, pa neracionalne in ekstenzivne metode in oblike pouka in še kaj. Pomanjkanje učiteljskega kadra, prezasedene učilnice in njihova nezadostna opremljenost pa v mnogih primerih vplivajo, da učnovzgojni proces nima potrebne kontinuitete, da ni popoln itd. In ker z današnjo šolo v resnici ne moremo biti zadovoljni, smo se s kongresnimi dokumenti zavezali, da bomo našo šolo reformirali tako, da bo v kar največji meri ustrezala potrebam naše družbe, kakor tudi zahtevam dobrega in učinkovitega pouka. Toda ker nas do nove reformirane šole (celodnevna šola tei usmerjeno izobraževanje) vendarle loči še nekaj časa, se moramo zadovoljiti s takšno šolo. jo tudi takšne, ki izhajajo iz slabe organiziranosti, včasih pa tudi neodgovornosti in burijo duha ter zagodovanja tako med učenci in starši kot tudi med prosvetnimi delavci. Tako smo v zadnjem času, prav ob začetku šolskega leta, ko bi moralo delo v šolah dobro steči, priča, kako začenjajo teči seminarji za učitelje različnih profilov. Ker so seminarji bolj ali manj obvezni, je jasno, da dela učiteljskega zbora ni. Ob tem pa so jasne tudi posledice; ure bolj ali manj uspešnega nadomeščanja, ure brezdelja - nasploh pa moten in nepopoln učnovzgojni proces. Ali pa primer ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, ko je prav Ne gre za to, da bi iskali vzroke, zakaj tako, lahko so celo objektivni, radi pa bi opozorili na nekaj drugega. Če že prihaja do spodrsljajev med šolskim letom, potem bi te laže spregledali kot na začetku šolskega leta. To tembolj, ker vemo, da čas, ko se zaprejo šolska vrata, do ponovnega začetka, ni in ne more biti le čas počitnic, čas oddiha. Ker le-ta tudi pri prosvetnih delavcih ni daljši od 30 dni, bi morali preostali čas pravilno in koristno uporabiti, med drugim tudi kot pripravo na novo šolsko leto. Čas počitnic tako nikakor ne bi smel vplivati na kontinuiteto dela v šolah, nasprotno, moral bi biti temeljita priprava za kar najuspešnejši vzgojnoizobraže-valni proces. MARJETA DEMŠAR GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE V dogovorjene okvire! Do konca leta morajo vsi kolektivi prometa in zvez uskladiti gibanja zaslužkov z rezultati dela in določili sprejetih družbenih in samoupravnih dokumentov Negativna gibanja v delitvi osebnih dohodkov v prometu in zvezah v naši republiki se glede na gibanje produktivnosti in še ZBOR PRIMORSKIH ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU ZGOLJ POROČANJE - VELIKO PREMALO! Glasila organizacij združenega dela morajo delavce spodbujati k aktivni udeležbi v spreminjanju razmer, ne pa predvsem poročati o tistem, kar se je že zgodilo posebej na dogovore in sporazume nadaljuje. Osebni dohodki torej niso dovolj tesno povezani z gospodarskimi rezultati, produktivnostjo in še manj z gibanjem ustvarjenega dohodka. Tako je pred dnevi ugotovila komisija za razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, kjer so predsedniki skupnih ko-’misij in predstavniki sindikalnih organizacij temeljito analizirali gibanja in tudi sprejeli nekatere ukrepe, kako gibanja uskladiti z resolucijo in samoupravnimi sporazumi. Ne glede na to pa vsak tak „primer“ zelo nespodbudno vpliva na vedenje drugih. Tako je nekdo od razpravljavcev ugotavljal: ,.Delavci nas sprašujejo, ali je sploh pametno držati se dogovorjenih meril v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in v resoluciji, kb vendar kršilci dobivajo le opomine? !“ Na Mašunu pri Pivki je bilo strokovno posvetovanje urednikov glasil in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki ga je pripravila komisija za im formiranje in tisk pri kraško--obalnem svetu Zveze sindika- tov, kot gostja pa se ga je udeležila članica sveta federacije Lidija Šen tj ure. Potem, ko so go stitelji letošnjega srečanja, de-lavci Gozdnega gospodarstva Postojna, goste seznanili s svojo organizacijo združenega dela. Priznanja delavcem SOZD Elektrogospodarstva Slovenije Republiški odbor delavcev energetike in premogovništva Slovenije, je na zadnji seji obravnaval tudi solidarnostno pomoč prizadetemu Posočju. Lgotovil je, da so se delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela elektrogospodarstva in premogovništva takoj po katastrofi vključili v solidarnostne akcije. Tako so poleg enodnevnega osebnega dohodka pomagali tudi s prikolicami, šotori in ostalimi akcijami. Posebno priznanje je pa republiški odbor dal delavcem elektrogospodarstva, ki so namesto letnih športnih iger, organizirali delovno akcijo na izgradnji 12 km dolgega 10KW daljnovoda Kobarid—Breginj. To priznanje še posebno velja tistim delavcem, ki so se delovne akcije udeležili in kljub slabemu vremenu v rekordnem času opravili zelo zahtevno in nevarno delo. JOŽE LESKOVAR posebej TOZD Knežak, o informiranju, političnem delu in poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, so udeleženci posvetovanja kritično ovrednotili in ocenili svojo vlogo in opravljeno delo med javno razpravo o osnutku zakona. Lfeotovili so, da glasila organizacij združenega dela še vedno prepogosto poročajo o stvareh, ki so se že zgodile, namesto da bi delavce vnaprej in sproti obveščalo o vsem. kar je pomembno za uresničevanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje še dosledneje in bolj angažirano poročali o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter se zavze- --mali za bolj poglobljeno obveščanje v združenem delu. S posebno pozornostjo so udeleženci posvetovanja na Mašunu prisluhnili tovarišici Lidiji Šentjurc, ki je urednike v zdim ženem delu spomnila, da prihodnje leto praznujemo 40-let-nico ustanovitve Komunistične partije Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo partije. Njene besede so sprejeli kot dragoceno napotilo za svoje nadaljuje delo pri organizaciji obveščanja v združenem delu. y Ob tej oceni seveda ne moremo mimo dobre tretjine temeljnih organizacij združenega dela, ki so v delitvi sredstev za osebne dohodke presegle družbeno dogovorjena merila in tudi marsikje nenormalno — upoštevaje minulo leto ali pa v primerjavah letošnjega prvega polletja z lanskim — povečevale sklad za delitev osebnih dohodkov. Poleg dogovora in sklepa skupne komisije, da morajo do konca leta vsi uskladiti gibanje in izplačila sredstev za osebne dohodke, z resolucijo in samoupravnimi sporazumi, velja tudi opozoriti na sklep, za katerega se zavzema komisija, da namreč morajo vse podatke, ki jih finančne in računovodske službe dajejo SDK in drugim, oceniti skupne komisije za delitev dohodka in osebnih dohodkov, saj so sedanji podatki marsikje nepopolni in zato lahko vodijo k napačnim zaključkom. M. IDRVAT Bržčas bi lahko iskali tudi objektivne razloge za takšno ravnanje. Pogosto je v tej panogi tudi 70 9? letne realizacije dosežene v drugem polletju. Tudi zakon o upniško-dolžni-ških odnosih, pogojuje marsikateri kritični primer. In še bi lahko naštevali, vseeno pa ni nihče odgovoril na vprašanje, zakaj so v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela v železniškem prometu presegli dogovorjena merila tudi za 20 ali še več odstotkov. Bržčas člani komisije tudi niso bili zadovoljni z odgovorom, da so se osebni dohodki v delovni skupnosti republiške cestne skupnosti le statistično povečali za 54 odstotkov v letošnjem prvem polletju glede na lansko prvo polletje, dejansko zvišanje pa je' veliko nižje. NAJ OSTANE MED NAMI A naliza 16 glasil organizacij združenega dela >’ gradbeništvu Slovenije je med drugim pokazala, da 5,6 % objavljenih sestavkov pomenijo šale, humoreske in druge ,,vedre" teme. le 2.8% prispevkov - polovica manj! pa obravnava dejavnost sindikatov. Naj to pomeni, da je v gradbeništvu toliko problemov, ki jih je močno reševati le na humorističen način in da je v tej panogi tako malo čutiti sindikat, da še v njihove časopise ne pride.. .?! IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Na seji komisije za splošni ljudski odpor so se dogovorili o nalogah sindikata pri podružbljanju splošne ljudske obrambe. SINDIKAT DELAVCEV V KME TIJSTVU, ŽIVILSK IN TOBAČNI INDUSTRIJ* SLOVENIJE: Izvršni odbor je analiziral gibanja osebnih dohodkov v tej dejavnosti-razpravljal o osnutku sindikalne liste za 1977. leto ter še posebej spregovoril o prt' pravah na sejo CK ZKS, kjer bodo obravnavali razmere kmetijstvu. Predsednik* skupnih komisij v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji so za sejo pripravili P°' drobne informacije o giha' njih osebnih dohodkov in 0 njihovem usklajevanju z rili, ki so zapisana v resolucij* o družbenoekonomskem razvoju naše republike in v samoupravnih sporazumih. • SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJA-SLOVENIJE: Pripravljajo ^ na problemsko konferenco ..Gospodarjenje s sredstvi fli*" nulega dela in vrednotenja tega dela.“ V četrtek je h*1 delovni dogovor, na katerem so obravnavali delovno g*3' divo za to razpravo. SINDIKAT DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Na seji komisije za samoupravno sporazumevanje 0 merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov so sprejeli poročilo predsednika komisije o delovanju samoupravnih sporazumov v tej panogi, potočilo republiške komisije ter 31 se še posebej pogovorili p,ji, uveljavljanju določil osnutka zakona o združenem delu VT praksi. W -S* SINDIKAT DELAVCEV f STANOVANJSKE IN KO-s MUNALNE DEJAVNOSTI, SLOVENIJE: Na razširjeni seji RO sindikata so delegati ocenili polletne rezultate gospodarjenja v stanovanjskih in komunalnih organizacijah ■ združenega dela in pregledal* uresničevanje določil santo' o de- upravnega sporazuma litvi dohodka isredstev za osebne dohodke v tej dejavnosti. Analizirali so tudi doslej opravljene naloge RO i*1 se dogovorili za akcijski Pr°" gram delovanja 10 in RO v zadnjem tromesečju letos. SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE industrije SLOVENIJE: Prihodnji ‘e; den bo razgovor v Cinkarn* Celje, kjer se bodo predstavniki RO z vodstvom sindikalne organizacije pogovarjali 0 gospodarjenju, odnosih in 86 posebej o uveljavljanju določil osnutka zakona o združenem delu v tej delovni °r‘ ganizaciji. • SINDIKAT DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽt' . VANJA SLOVENIJE: Kako dograjevati vsebino samoupravnega sporazuma za osnovne šole in v čem uskladiti stališča glede posameznih določil tega sporazuma, to je bila vsebina pogovora na sestanku, ki ga je minuh petek organiziral republiški odbor. SINDIKAT GRADBENIH DK1AVCEV SLOVENIJE-Komisija RO za izvajanje in vesticijskih del v tujini Pr* pravlja posvetovanje, na ka torom bodo poskušali P°' iskati odgovor na vprašanje-kako zaustaviti stagnacijo tovistnih del in kaj vse velja storiti za izboljšanje socia nih in samoupravnih razmet ter sindikalne oiganiziranos * gradbenih delavcev, zapos‘e nih pri izvajanju del v tujin*- ki U\ ve si le St, k o< di dt sc k be k Ul Mq H Pc 0*1 Pr U h« Jkj oč, Pr, Fr. Ki EMIL ŠUŠTAR, V. D. PREDSEDNIKA RO ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O OSNUTKU SINDIKALNE LISTE 1977 Pravice po rezultatih dela temeljne spremembe: vgrajene osnove sistema delitve in nagraje-vanja po delu; regres za letni dopust nič več linearen; terenski dodatki v resnici samo nadomestilo za povečane materialne stroške delavcev " Javno razpravo moramo povezati z razpravo o uresničevanju do-loČil zakona o združenem delu Si Javni razpravi je osnutek let , ne l'ste 23 prihodnje SD0’> na svoji zadnji seji gaje jelo predsedstvo republiške-jjj. SVeta Zveze sindikatov Slove-Je- Javna razprava naj bi ga dru n0t’'a 'n izoblikovala še žetP Precil0ge> in sicer do za-, a decembra; tako bi lahko Radikalno listo za prihodnje din sPrejeli najkasneje do sre-l ne dec vgradile v svoje akte ko V,ecembra. s tem Pa hi lah- dol ^ovne organizacije njena ^očila vgradile v svoje akte Pan V sarnouPravne sporazume 0rn°g in družbene dogovore dari*°^ij hkrati s pogoji gospo- ki so jih nakazali že d Pa jih tedaj še ni bilo mož-L Uresničiti. Lista ostaja torej k naPrej ogledalo stališč sindi-j, ?v do vprašanj, ki jih lista .13. Seveda še vedno velja, da favn Sama P° še ne zago-Ce ‘Ja nikakršnih pravic delav-kij.’Pah pa si jih morajo prido-j 1 le na podlagi rezultatov svo-lae ^e'a m gospodarjenja. Pred-gane spremembe in dopol-bsm ^ slndikalno listo še bolj tiee e^a^0 na P°ta samouprav-Pn h ?P°razumevanja in delitve itavi-6 U’ tem se kajpak za-0a J3 vPrašanje, ali je sindikal-> nsta sploh še potrebna, saj k °n o združenem delu uve-L Ja Pravice delavcev, da odlo-J° o razporejanju in delitvi Ljfarjeneg3 dohodka, torej 01 prejemkov ob delu, s samo-PirI?Vn'rn* sporazumi in družbeni 1 dogovori. S poglabljanjem j Pravic delavcev bo seveda [T?en sindikalne liste bledel, ria. ‘®r sploh ne bo več potreb-Ved aanes P3 je nedvomno še . n° pomemben in potreben | aPevek sindikatov pri uveljav-Ju in izenačevanju pravic de- Tri spremembe ^ Bistvgog spremembe v osnut-Uv sindikalne liste so tri: v Ve .nem delu so vgrajene osno-sistema delitve in nagraje vanja po delu in na podlagi minulega dela; po novem naj bi regres za letni dopust ne delili vsem zaposlenim enako, pač pa po socialnih merilih; dodatki za terensko delo pa naj bi tudi v resnici postali nadomestilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec na terenu. O razlogih, ki so napotili sindikate, da so v osnutek „nove“ liste vnesli spremembe, smo se pogovarjali z Emilom Šuštarjem, v. d. predsednika republn škega odbora za samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. DE: „Zneski prejemkov v osnutku liste niso navedeni, ker kajpak niso znana dokončna gibanja osebnih dohodkov in materialnih izdatkov v letošnjem letu. Vendar kakšno je načelo sindikatov, ali se bodo spremenili vsi prejemki, navedeni v sindikalni listi? E. ŠUŠTAR: ,,Eb, v skladu z gibanjem materialnih izdatkov in osebnih dohodkov. Predlagamo pa, da ostanejo tudi v prihodnjem letu na letošnji ravni dodatek za deljen delovni čas, kilometrine in nagrade ob delovnih jubilejih. Analiza uresničevanja sindikalne liste iz minulega leta je namreč pokazala, da skoraj polovica temeljnih organizacij ni uspela realizirati omenjenega dodatka in nagrad v predlagani višini. Kilometrina ostaja nespremenjena, saj se ni povečala cena bencina. Pri jubilejnih nagradah pa predlagamo, naj bi poslej delavec imel pravico do njih ne glede na to, da je delovni jubilej dosegel z delom v več podjetjih." Osnove za delitev po delu DE: „Člani predsedstva so bili - čeprav so navsezadnje določilo v osnutku pustili — deljenega mnenja, ali naj osnove za oblikovanje sistema delitve po delu in rezultatih dela lista vsebuje ali ne. Kakšni razlogi so prepričali ustvarjalce delovnega osnutka, da so dosedanjo listo v tem pogledu dopolnili? “ E. ŠUŠTAR:„Tisti, ki so sodili, da ta dopolnitev listi ni potrebna, so imeli v marsičem prav; sam zakon o združenem delu to poglavje obravnava bolj podrobno in natačnčno. Vendar je tudi razprava na predsedstvu pokazala, da gre vendarle za stališča sindikatov do tega vprašanja. Sindikalna lista bi kajpak veliko pridobila, če bi lahko vanjo vnesli že konkretne rešitve, kako oceniti delavčev prispevek po delu in rezultatih njegovega dela, vendar pa to nikakor ni naloga samo sindikatov, pač pa predvsem udeležencev samoupravnih sporazumov dejavnosti. Ostala pa je točka, ki govori o vrednotenju delovne dobe; predlagamo, da ta še ostane, saj še nimamo izdelanih meril, kako vrednotiti minulo delo." DE: „Spremembe predlagate tudi v členu, ki govori o najnižjem osebnem dohodku. Zlasti pomemben je dodatek o tem, da v najnižji osebni dohodek niso všteti dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo na nedelje in zvezne ter republiške praznike, za deljen delovni čas in za nadpoprečno težje delovne razmere." E. ŠUŠTAR: ,.Spremembe in dopolnitve so nastale predvsem zavoljo^ boljšega razumevanja tega člena. Pri tem, kaj je najnižji osebni dohodek, pa je pogosto prihajalo do napačnih razlag, pri čemer so bili oškodovani tisti delavci, ki delajo ponoči ali v deljenem delovnem času." DE: ..Predlagate tudi, naj bi izpustili dodatek za omejevanje fluktuacije v listi za prihodnje leto. Zavoljo te spremembe bržčas marsikje delavci ne bodo zadovoljni; kako je lahko pojasnite? “ E. ŠUŠTAR: ,,Opustitev tega dodatka predlagamo zavoljo tega, ker ustava že sama določa delitev po delu. Ta dodatek pa ni dodatek za posebne ali težke delovne razmere in prav tako ni rezultat udeležbe delavca v osebnem dohodku po vloženem živem ali minulem delu." Ne kot osebni dohodek DE: „Ena najpomembnejših sprememb v osnutku je v določilu, ki obravnava terenske dodatke .. “ ŠUŠTAR: ,,Spremenjeno besedilo natančno opredeljuje, pod kakšnimi pogoji in kateri delavci imajo pravico do terenskega dodatka, pri čemer je bistveni poudarek na značaju terenskega dodatka. Ta je nedvomno samo povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec, ko mora svoje delo opravljati na terenu. Dodatka ni možno uvrstiti med sestavine osebnih dohodkov. Takšna praksa je bila doslej marsikje v navadi, ker je to za podjetje ceneje, delavci pa so bolj oškodovani pri daljših boleznih ali pri odhodu v pokoj. Po novem naj bi terenskega dodatka ne dobili delavci, ki se vsak dan vozijo na teren in se nato vračajo domov. Vendar se jim zavoljo tega osebni dohodki ne bi smeli zmanjšati, pač pa bi v delovnih organizacijah morali tako delo ovrednotiti kot težje delovne razmere in temu primerno spremeniti sistemizacijo takšnega delovnega mesta." DE: ..Republiški odbori naj bi v bodoče ne bili več dolžni dajati soglasja za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov? “ E. ŠUŠTAR: ..Sodimo, da so se pri urejanju prehrane med delom lani in letos izoblikovala enotna merila za dajanje vrednostnih bonov. Tako sodimo, da bi ..vmešavanje" republiških odborov samo podaljševalo postopek dejanja soglasij. Soglasja bodo namreč delovne organizacije še morale dobivati od občinskih sindikalnih svetov." Socialnoekonomska merila DE: ..Največje spremembe je kot kaže, doživelo določilo, kdo je upravičen do regresa za letni dopust. Zakaj in v čem so bistvene spremembe? “ E. ŠUŠTAR: ..Predlagano besedilo je nastalo na osnovi sklepov plenarne seje RS ZSS, ki je bila v maju letos. Najpomembnejše pa je določilo, ki izrecno ne dovoljuje deliti regresa za dopust vsem delavcem v enakih zneskih, pač pa glede na ekonomske, socialne, delovne in zdravstvene razmere delavcev. Regres naj bi dobili predvsem tisti delavci, ki sami, brez solidarnostno združenih' sredstev, ne morejo kriti stroškov za aktiven dopust. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo kolektivi morali izoblikovati merila za dodeljevanje regresa, pri čemer bodo prikrajšani delavci z visokimi osebnimi prejemki na družinskega člana. Javna razprava bo pokazala, ali delavci takšen predlog, ki je nedvomno za marsikoga sporen podobno kot nov način oblikovanja terenskih dodatkov, ali ukinitev dodatka za zniževanje fluktacije, sprejemajo ali ne? “ DE: ,,Kaj sindikati pričakujete od javne razprave? “ E. ŠUŠTAR. ..Predvsem celovit pristop in ovrednotenje tako naših stališč kot navedenih predlaganih sprememb in dopolnitev in da bo potrdila usmeritev sindikalne liste po duhu zakona o združenem delu, ki dosledno zagovarja delitev šele po rezultatih živega in minulega dela. Zavoljo tega bi morali javno razpravo o sindikalni listi povezati ? razpravo o uresničevanju sklepov konference sindikatov Slovenije, na kateri smo se dogovorili o osnovnih nalogah pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Gmovne sindikalne organizacije pa bi morale proučiti sistem delitve po delu v svoji temeljni organizaciji in se dogovoriti, kako čimprej uresničiti tista načela iz zakona o združenem delu, ki govore o delitvi po delu." B. RUGELJ Združevanje F? Frolih sodi med mlajše profe-\etih f16 sindikalne delavce. Ne samo po Sajj’e udi P° letih profesionalnega dela, jel ^ dobrima dvema letoma spre-°dhor relflrsl<0 funkcijo v republiškem (lustfi' Sindikata delavcev kemične in-iornf6, Slovenije. Prej je bil zaposlen v sodei*em Heliosu, kjer je aktivno in v delu sindikalne organizacije »Sine °rganizacije ZK. se8aj0začetki mojega druž-kQstu,0 lt‘čfle8a dela v srednjo šolo ter Hk0 Jg v štadentsko organizacijo. Ve-^njenj1 Podobu s tem svojim udejstvo-analp- pri spoznavanju problemov, PoSehlranJl‘ ‘n ocenjevanju razmer. Še Gladin i°bra je bila šola v tovarni. Tudi Primer 6 delovne brigade so več kot l ljud*a oblika za to, da se naučiš delati na 0 l’ da jih znaš poslušati in se šele juje£ r°w različnih informacij opredel-očml eveda pa moraš imeti stalno pred Pril‘lmdjni družbeni cilj in vse drugo Ta^' ,entu.« FrdiiL !}arn je pripovedoval Franci Rljuh’ cePrav o sebi nerad govori, ‘rnladosti« je odločen in trdo zna nastopiti proti tistim, ki niso načelni, ki izigravajo dogovorjene akcije. Sam pravi: » V slovenski kemični industriji smo Že zdavnaj spoznali, da se moramo drugače organizirati, če hočemo doseči -takšno stopnjo razvoja te industrije, kot je predvideno v načrtu o družbenem razvoju naše republike. Pred nami je naloga, da povežemo na dohodkovnih odnosih bazično in predelovalno kemično industrijo in nato obe z drugimi panogami. Za kemijo je to še posebej pomembno, saj s svojimi izdelki oskrbuje tudi druge industrijske panoge. Tako smo se dogovorili in vsi smo rekli—od direktorjev do delavcev —da je le v tem in v združevanju znanja, dela in sredstev osnova za hitrejše napredovanje kemične industrije. Gre za tehnološki napredek, boljšo organizacijo dela in boljše izkoriščanje zmogljivosti. Toda! Vse preveč je še podjetniške miselnosti, zaustavljanja na obrobnih vprašanjih... Nekatera vodstva tovarn se preprosto nočejo dogovoriti o delitvi proizvodnih programov, o skupnih na- nujnost razvoja panoge iz albuma sindikalnih delavcev tožbah in včasih se celo primeri, da neradi skupaj nastopajo na tujih trgih. Čeprav po svoje razumem takšno vedenje, saj miselnosti človeka ne moreš spremeniti čez noč, pa ne morem sprejeti prikritega lokalističnega in zaplotniškega ravnanja. S tem samo zavlačujemo akcije in prizadevanja v naši družbi. Morda kaže ob tem še posebej omeniti, da moramo v slovenski kemični industriji in ne le v njej —zelo hitro nadomestiti izgubljeno v razvoju. Smo mlada družba in kemija je sorazmerno mlada panoga, tako da moramo v resnici v petnajstih letih nadomestiti tisto, kar so naredili na področju tehnologije in sodobnih postopkov v kemiji v drugih državah. « Kje torej iskati rešitve za obvladovanje sedanjega položaja v slovenski kemični industriji? »Sindikat in druge družbenopolitične organizacije«, pravi Franci Frolih, »moramo vztrajati, da odpravimo za-, preke v povezovanju. Takšna, kot je slovenska kemična industrija, ni sposobna slediti vsem družbenim hotenjem in po- trebam, saj vsi vemo, da v razvitih deželah tej panogi posvečajo zelo mnogo skrbi. Osnova za ureditev vseh vprašanj v naši industriji in prav gotovo tudi v vsem gospodarstvu pa je uveljavitev dohodkovnih odnosov in tudi vseh drugih določil, ki so zapisane v osnutku zakona o združenem delu. To ni lahka niti enostavna naloga in prav zato se bomo morali tudi v sindikatu drugače vesti. Zaostriti bomo morali odgovornost pri izvajanju dogovorov in sklepov in skrbeti za to, da bodo za sindikalne funkcionarje izbrani res pravi ljudje.« Tako pravi Franci Frolih. Ko sem ga obiskal, se jc hudoval nad nekaterimi odgovori iz vprašalnika o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v kemični industriji, ki niso natančni ali pa premalo ponazarjajo prizadevanja osnovnih organizacij sindikata pri urejanju delovnih in življenjskih razmer delavcev v tej industriji. Huduje se večkrat in tudi piker zna biti, če kdo poenostavlja probleme ali pa nalašč spreminja dogovorjena Stališča. OSEBNI DOHODKI IN SAMOUPRAVNI SPORAZUMI DEJAVNOSTI 0 RAZPOREJANJU DOHODKA IN DELITVI OSEBNIH DOHODKOV KDO KRŠI SPORAZUME? Samoupravni sporazumi dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke so zadnjem času deležni še posebne pozornosti. Njihovi udeleženci iščejo v njih predvsem oporo za usmeritev delitve dohodka v TOZD. Družbeni dejavniki sporazumevanja pa vidijo v njih instrument za uresničevanje dogovorjenih resolucij-skih odnosov v delitvi dohodka. Upoštevaje tudi ta cilja sporazumevanja, je očitno in razumljivo, zakaj je potrebno vztrajati pri doslednem kaznovanju kršiteljev samoupravnih sporazumov. Glede na to, da je v različnih razpravah in obravnavah označena kot kršitelj samoupravnega sporazuma tudi tista organizacija združenega dela, ki razporeditve dohodka ni opravila dosledno po resolucijskem razmerju povečevanja razporejenih osebnih dohodkov glede na povečanje dohodka, so nujna nekatera pojasnila: Pogosto slišimo, da samoupravni sporazum »daje« več sredstev za osebne dohodke kot letna resolucija. Predvsem moramo razčistiti in doumeti, da samoupravni sporazum ne daje ne več in ne manj oziroma da ni dvojnih meril za razporejanje dohodka. Samoupravni sporazumi dejavnosti so namreč enoviti in celoviti dokumenti, v katerih je med drugim določilo, da bodo udeleženci tako naravnali model razporejanja dohodka, da bo le v poprečju dejavnosti omogočal doseganje in spoštovanje s tekočo ekonomsko politiko opredeljenih dohodkovnih odnosov. Tudi iz republiškega družbenega dogovora o razporejanju dohodka je razvidno, da se predvideno povečanje dohodka in od tega odvisno povečanje osebnih dohodkov uresničuje na ravni dejavnosti udeležencev samoupravnega sporazuma, ne pa avtomatično pri vsakem udeležencu posebej in dosledno. Nekoliko drugače in poenostavljeno povedano: razporejati dohodek po samoupravnem spo-razumu in resoluciji pomeni, da se razporeditev dohodka in izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke opravi na podlagi ustreznih navodil, ki naj bi jih izdelale skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazume. S tem pa smo pri jedru problema. Doslej smo bili navajeni, da nam družbeno sprejet samoupravni sporazum reže kruh in nam z neko obliko valorizacije osebnih dohodkov omogoči še nekoliko debelejšo rezino. Tega sistema ni več. Škarje in platno so v rokah udeležencev samoupravnih sporazumov, tri tem vse priznanje tistim udeležencem samoupravnih sporazumov in njihovim skupnim komisijam, ki so ovrgli lažno solidarnost in upoštevaje ekonomski položaj posameznih udeležencev, dosežene rezultate gospodarjenja in doseženo raven osebnih dohodkov usmerjevalno vplivajo na delitev dohodka. Resnost dela udeležencev samoupravnih sporazumov in med njimi še zlasti skupnih komisij se kaže, denimo, tudi v obsegu dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po merilih samoupravnega sporazuma. Tako ni logično, da je model sa-rtioupravnega sporazuma tak, da omogoča hitrejše povečanje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke, kot znaša povečanje dohodka. Med 35 samoupravnimi sporazumi gospodarstva je bilo po podatkih polletnih periodičnih obračunov 20 samoupravnih sporazumov, kjer je indeks dogovorjenih sredstev za osebne dohodke višji od indeksa dohodka. Če naj samoupravni sporazumi zagotavljajo v poprečju dejavnosti uresničevanje ekonomske resolucije, bi morala dogovorjena sredstva za osebne dohodke v poprečju samoupravnega sporazuma počasneje naraščati kot dohodek. Kjer temu ni tako, bi morali udeleženci samoupravnih sporazumov spremeniti model samoupravnega sporazuma. Bolj verjetno pa je, da ni potrebno spreminjati modelov, temveč iz izračuna dogovorjenih sredstev za osebne dohodke izločiti marsikje še vedno odločilen vpliv indeksa življenjskih stroškov, premočan vpliv dogovorjenih višin'osebnih dohodkov (osebni dohodek na pogojno uro, na pogojnega delavca itd.). Le v primeru, da bodo dogovorjena sredstva za osebne dohodke v poprečju dejavnosti udeležencev samoupravnih sporazumov usklajena z uspehi gospodarjenja oziroma z dohodkom, je možno realno opredeliti kršitelje samoupravnih sporazumov. Po zakonu o samoupravnem sporazumevanju namreč lahko za kršitelje samoupravnega sporazuma smatramo le tistega udeleženca, ki je z razporejenimi osebnimi dohodki presegel dogovorjeni obseg osebnih dohodkov in je skupna komisija ugotovila, da se preseganje šteje za kršitev. Ta kršitev je zakonsko sankcionirana z davkom na presežena sredstva. Če torej samoupravni sporazumi omogočajo previsoka dogovorjena sredstva za osebne dohodke, kršiteljev samoupravnih sporazumov skoraj ni. To je značilno za leto 1975 in podatki za letošnje prvo polletje kažejo skorajda še slabšo sliko. Čeprav je bilo delovanje samoupravnih sporazumov lani pod vplivom izredno visokih življenjskih stroškov in čeprav nam letos pričakovani dohodek »kvari« spremenjen način obračuna celotnega dohodka, je nujno, da udeleženci samoupravnih sporazumov zagotovijo čist ekonomski odnos med dogovorjenimi sredstvi za\osefbne dohodke in dohodkom. Za ugotavljanje kršiteljev samoupravnih sporazumov med udeleženci, ki so presegli dogovorjena sredstva za osebne dohodke, je zaradi objektivnosti in enotnega pristopa nujno, da se udeleženci dogovorijo za dodatne kriterije in merila. Ni namreč vseeno, v kakšnem eko-nomsko-finančnem položaju je udeleženec, ki presega dogovorjena sredstva za osebne dohodke. Med drugim je, denimo, poleg velikosti dohodka treba upoštevati še povečanje nominalnih in realnih osebnih dohodkov, fizično produktivnost dela, doseženo raven osebnih dohodkov in te rezultate primerjati s poprečjem dejavnosti, v kateri je udeleženec, in s poprečjem gospodarstva. Šele na osnovi take primerjave po več kriterijih je mogoče objektivno imenovati kršitelje samoupravnih sporazumov in vztrajati, da so kaznovani. MAJDA BUDA V prostorih kluba delegatov v Ljubljani je bil 8. oktobra svečan podpis pogodb štipendistov Titovega sklada. Kot smo že poročali, je med letošnjimi dobitniki štipendije Titovega sklada tudi 23 mladih, delavcev: 7 iz Maribora, 3 iz Ljubljane, po 2 iz Šmarja pri Jelšah, Kočevja in Vrhnike, po 1 iz Krškega, Brežic, Škofje Loke, Ptuja, Radovljice, Kopra in Kamnika. Ob svečanem podpisu pogodb je zbrane nagovoril v imenu samoupravnih organov Titovega sklada v SR Sloveniji tovariš Edo Gaspari. Med drugin1 je dejal, da moramo v naši republiki, kjer lahko sleherni učenec in študent glede na svoj socialno ekonomski položaj pride do družbene pomoči za študij, gledati na mesto in vlogo Titovega sklada s posebnimi očmi. Kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev prejema že več kot 30.000 učencev in študentov, Titovih štipendistov pa imamo kakih 200. Zato je Titov sklad tisti, ki v kadrovskem in razred-no-delavskem smislu intervenira, da pod nekoliko ugodnejšimi pogoji omogočimo študij in strokovno izpopolnjevanje najbolj sposobnim in družbeno aktivnim delavcem in otrokom delavcev. Na sliki: Mladi delavci ob podpisa štipendijske pogodbe Titovega sklada: ki je zanje posebno priznanje. Ob začetku novega šolskega leta ponovno z vso ostrino postavljamo na dnevni red mnoga vprašanja štipendijske politike v naši republiki. Po začasnih ukrepih, ki jih je na junijski seji sprejela skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma, smo sicer nekoliko zaustavili in delno znižali zahtevke po sredstvih za štipendije — ostale pa so še naprej mnoge slabosti in problemi, ki spremljajo izvajanje dogovorjene štipendijske politike. O ugotovljenih slabostih, žal, še vedno govorimo dokaj posplošeno in v isti sapi, ko ugotavljamo nedoslednosti pri izvajanju diružbenega dogovora, že zahtevamo, da bi morali bistveno spremeniti sedanji štipendijski sistem. Pri tem pa vse preradi pozabljamo, da noben, še tako dobro izdelan in precizen sistem sam po sebi ne zagotavlja doslednega uresničevanja v praksi. Potrebna je čvrsta disc.plina in odgovornost vseh udeležencev dogovarjanja pri uresničevanju z družbenim dogovorom sprejetih norm in obveznosti. Do kod smo prišli pri uresničevanju družbenega dogovora o štipendijski politiki in kje se še vedno zatika? Dosegli smo bistveno povečanje števila štipendistov: v maju je v Sloveniji prejamalo po nepopolnih podatkih — štipendijo 32.407 učencev in študentov, kar predstavlja več kot tretjino vse mladine, ki se uči. S sistemom solidarnosti in z enotnimi kriteriji pri podeljevanju štipendij smo izenačili možnosti za pridobivanje štipendij ne glede na ekonomsko moč občin oziroma organizacij združenega dela. Ugotavljamo, da se več mladih iz delavskih in kmečkih družin vključuje v nadaljnje izobraževanje na srednjih in visokih šolah. Absolutno povečanje števila štipendistov pa spremlja tudi več slabosti, ki resno ogrožajo sistem. Predvsem ugotavljamo sorazmerno počasnejšo rast števila kadrovskih štipendij: komaj dobra po- lovica vseh štipendistov ali 17.860 prejema štipendije organizacij združenega dela oziroma samoupravnih interesnih skupnosti. Stalno se povečuje pritisk na štipendije iz združenih sredstev. Skupnosti za zaposlovanje so vsem skupnim komisijam posredovale pregled neposeljenih kadrovskih štipendij, vendar so v letu 1976 iz združenih sredstev preusmerili na kadrovsko štipendiranje le nekaj več kot 400 štipendistov, še vedno pa ni podeljenih skoraj 2.000 kadrovskih štipendij. Kje so vzroki za to? V nepoznavanju možnosti, v neustrezni poklicni usmeritvi mladih ali pa v nedoslednem izvajanju 10. člena družbenega dogovora, po katerem štipendisti izgube pravico do štipendije iz združenih sredstev, če odklonijo kadrovsko štipendijo. Sodeč po podatkih, je osnovni vzrok prav v slednjem. Skupne komisije so doslej vse premalo storile za to, da bi štipendiste usmerile na razpise za štipendije v organizacijah združenega dela, in to ne le v občini, kjer je posebno v nerazvitih območjih res težko ustvariti širše možnosti za te štipendije, kasneje pa tudi za zaposlitev. Očitek, da organizacije združenega dela nerade sprejemajo štipendiste iz združenih sredstev, ker jih baje poiščejo same, tudi ne drži v celoti, saj je po nepopolnih podatkih republiške komisije med štipendisti, ki dobivajo kadrovske štipendije, manj kot petina (3.281 od 17.860) takih, ki ne dobivajo razlike do višine življenjskih stroškov iz združenih sredstev. Po poklicnih usmeritvah pa dobivajo šripendije iz združenih sredstev učenci in študenti iz vseh smeri študija (tehničnih, pedagoških, zdravstvenih itd.) in ne le družboslovnih in splošnih smeri. Torej bi bilo ob večjih prizadevanjih skupnih komisij in njihovih stro-kovnih služb ter doslednejšem upoštevanju sankcij možno mnogo več mladih usmeriti na kadrovske štipendije. Drug, morda še težji problem pa je dokaj visok materialni cenzus in premalo zaostreno preverjanje upravičenosti do pridobitve štipendije iz združenih sredstev. Zato so vse pogostejši očitki, da štipendije prejemajo tudi taki, ki do nje niso najbolj upravičeni. Sistem solidarnosti, ki smo ga doslej uveljavljali v štipendijski politiki, pa je prav zaradi širokogrudnosti nekaterih skupnih komisij, ki so često tudi iz kratkovidnih lokalnih interesov prikazali večje potrebe zato, da bodo dobili čimveč sredstev iz solidarnosti oziroma dajali čimmanj za solidarnost, zašel v resno zagato. Sredstva, zbrana po stopnji 0,5 %, ne zadostujejo za tako hiter porast izkazanih potreb. Zato bodo nujni hitri in učinkovitejši ukrepi, ki jih bodo morale skupne komisije uveljaviti pri podeljevanju novih štipendij in pri reviziji dosedanjih, kajti nikakor ne smemo dopustiti, da bi zaradi slabosti in nediscipline nekaterih v minulem letu letos*ostali brez štipendij tisti, kijih najbolj potrebujejo. Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma na ravni republike se sicer še ni izrekla o ukrepih, ki jih bodo morale dosledno upoštevati vse občinske komisije. Na zadnji seji izvršnega odbora pa so bile že nakazane nekatere rešitve. Naj omenimo le najpomembnejše. Nujno je k potrebno znižati materialni cenzus ^ bolj dosledno in vsestransko prevefl upravičenost do prejemanja štipendij W le pri novih prosilcih, temveč tudi p!! vseh dosedanjih. Dosledno moraCb spremljati izvajanje študijskih in ui^ uspehov pri štipendistih in vsem, ki svojjl’ obveznosti ne izpolnjujejo, štipendije UK niti ter zahtevati, naj jih vrnejo. Soli^f nostno prelivanje sredstev za štipendij nje moramo urediti tako, da bodo vse ol>' činske komisije prisiljene in stimulir®^ za racionalno in smotrno gospodarjenj6' sredstvi. Načrtno in stalno moramo usmeO2 štipendiste na kadrovske štipendij6 organizacijah združenega dela in v sanj1? upravnih interesnih skupnostih. Do%' ne bodo oddane vse kadrovske štipendij naj bi praviloma ne podeljevali štip®11^ I iz združenih sredstev. Organi delavk, kontrole v organizacijah združenega d6 , in pri samoupravnih interesnih skup11® stili pa naj pregledajo, kako pri njih izP° sp0" njujejo določila samoupravnega -razuma o štipendiranju (prednost tist ’ ki imajo slabši materialni položaj in bbJ učni uspeh). _ Še posebej pa bi se morali tudi sin kati zavzeti za to, da bodo občin5 skupne komisije podpisnic samoup1' nega sporazuma bolj dosledno izpoM vale svoje naloge ter zagotovile odgov no in nemoteno delo strokovnih služb-TILKA BLA^ ČGP DELO TOZD Delavska enotnost objavlja prosto delovno mesto - UREDNIKA V ZALOŽBI za nedoločen čas. I POGOJ: - visoka izobrazba naslednjih smeri slovenska književnost in slovensKj jezik ali primerjalna književnost o umetnostna zgodovina, - poskusno delo tri mesece. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj svoje vloge v 8 dnej} po objavi pošljejo na naslov: DELO, TOZD Delavska enotnost, izvršilni odbor, Dalmatinova 4, 6100 LJUBLJANA J ///// socializmu za ene višja, za druge pa nižja. Bežna slika opisanih razmer 'ne bi bila popolna, če ne bi omenili, da je v letu 1975 in 1976 pri nas prodrlo, pravzaprav se začelo uveljavljati spoznanje, da tudi rekreacija, letovanje in množična kultura zaslužijo več pozornosti. Pri tem so bili sindikati in SZDL glavni pobudniki za razreševanje problemov, ki nedvomno ne sodijo na »stranski tir«. | letovanje in rekreacijo rečemo, da sta bila pred-11161 obravnave številnih doku-entov in sklepov organiziranih Objektivnih sil v naši družbi. Še Posebej pa je področje sesta-..lovanja osnovnih orgqni-J sindikata v temeljnih orga- ■ ^ac'jah združenega dela pa tudi drugih ravneh. Omenjeno istvo pa ;ce ne p0menj; da je 0 obravnavano področje tudi • strezno ovrednoteno. Leto-nJe in rekreacija sta pomenili e neizogiben člen v verigi tistih glavnikov, ki dvigujejo delav- ČC’ _ bilo teh Produktivnost, hkrati pa je kompleksno obravnavanje Problemov bolj na dnu sez-^ania nalog sindikata pa tudi ugih organizacij v okviru so-t a'ne politike. Menim, da ni po-n° posebej dokazovati neu-reZnosti in kratkovidnosti ta-. e8apočetja. Misel o rekreiranju a etoVanju j(0t izključni funkciji lsje družbene in individualne Pr°duktivnosti je potegnjena iz nala reševanja problemov v st'b družbah, ki še vedno te-Qelje na izkoriščanju človeka ^lroma na izkoriščanju rezulta-“^ajegovega dela. d graditvi naše socialistične ■ °e je lahko omenjeni aspekt ^rilerneben, toda še zdaleč ni ^ ni kriterij, zavoljo katerega se ^amo za rekreiranje in le-anje. Ker je humanizem ena kemeljnih vrediiot naše družbe in j.61 humanizacija življenjskih er eden od kazalcev stopnje Sitosti socialističnih odnosov, Vajenih socialnega skrbstva. Prav področja družbenega standarda (šolstvo, znanost, kultura, zdravstvo) — sem sodi tudi rekreacija, so tista, kjer se razlike med ljudmi pojavljajo na najbolj ma-nifestativen način in imajo negativne posledice za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. Egalitarizem pri družbenem standardu je tudi za našo družbo sprejemljiv in celo zaželen; ali drugače povedano, ni v neskladju s sprejetim načelom delitve dohodka po delu. Uravnilovka pri delitvi osebnih dohodkov bi pomenila korak nazaj v doseganju višje produktivnosti, večje gospodarnosti, rentabilnosti itd. Toda družbeni standard je področje, ki mora biti dosegljivo vsem enako. Raven družbenega standarda namreč ne more biti v 6SJ*$ delavci v neposredni proizvodnji v največji meri prežive dopust doma ob delu ali pa počivajo doma. Prav tako ti delavci najmanj izkoriščajo kapacitete počitniških domov v svoji ali drugi delovni organizaciji in ni pogrebno posebej omenjati, da tudi v najmanjši meri izkoriščajo hotelske objekte. Skratka, delavci iz neposredne proizvodnje najmanj ustrezno letujejo. »Pravi« dopust le poleti Iz raziskave nedvomno sledi, da je dopust oziroma letovanje pri nas vezano le na poletje. Naša domneva, da večina delovnih ljudi izkoristi večino svojega dopusta v poletnih mesecih in še to predvsem v juliju in avgustu, se je uresničila. Že sam^ v tem skromnem, toda preverjenem podatku (ki velja sicer za leto 1975) je možno najti veliko rezerv za razreševanje problemov. Razporeditev dopustov tudi na druge mesece bi bržkone zagotovila tudi boljšo izkoriščenost počitniških zmogljivosti, zagotovljene bi bile tudi nižje penzionske cene, predvsem pa bi tak dopust enako služil človekovi psihični in fizični spočitosti kot v poletnih mesecih. V raziskavi nas je zanimalo, kako so delovni ljudje v gospodarstvu izkoristili dopust. Skoraj polovica vseh zapo slenih je odgovorila, da izkoristijo svoj dopust za rekreacijo ob delu doma ali kje drugje. Vsekakor ti delavci ne izkoriščajo dopusta za namene, za katere naj bi prvenstveno služil. Sprememba okolja, bivališča, srečanja z novimi ljudmi, navadami in šegami, so med mnogimi drugimi dejavniki tisti, ki v veliki meri prispevajo k človekovi polni rekreaciji in psihofizični spočitosti. Vsi seveda niso enako preživeli dopusta. Izkazalo se je, da Zakaj dopust ni namenjen oddihu? Iz prikazanih rezultatov lahko zaključimo, da prevladuje mnenje o predragem letovanju kot glavni oviri za množičnejše letovanje in rekreiranje. Primerjalni rezultati v nekaterih dejavnostih opozarjajo, da je to mnenje v zadnji raziskavi celo bolj razširjeno, kot je bilo v letih 1967 in 1968. To tudi opozarja, da je področje letovanja in rekreacije bolj ali manj prepuščeno pristojnosti delovnih organizacij, ki pač v skladu s svojimi materialnimi možnostmi rešujejo probleme. Pa še na nekaj bi veljalo opozoriti: na širšem družbenem področju je izkoriščanje in organiziranje dopustov prešlo v pristojnost različnih (in predvsem številnih) turističnih organizacij in agencij. Te so se v želji za čim boljšim dohodkom najprej »obrnile« na delavce z visokimi dohodki, ki so si lahko privoščili letovanja v hotelih A in B kategorije. Pri takem organiziranju letovanja so bili torej »odrinjeni« tisti z nizkimi in srednjimi dohodki, saj letovanje v hotelih zanje ni dosegljivo. Regresi za dopust so premajhno nadomestilo za te »dohodkovne« kategorije ljudi. Ob tem, ko se je uveljavljalo čisto tržno turistično poslovanje na podrojču rekrei-ranja in letovanja, pa smo zanemarili počitniške domove, predvsem pa nismo združevali počitniških zmogljivosti. )u % ‘bdi na samoupravljanju, , ? \ iifV ni0> da ima obravnavano . ročie mnogo širše razsežno-v ‘ ^n°žična rekreacija, leto-, je’ dopusti so konkretne te n’žje ali višje oblike razvi-8a samoupravljanja oziroma ^atanizacije delovnih razmer, v _aterih delovni ljudje delajo in 'Jo. Obenem pa je s tem impli-r 110 ,udi zavrnjena teza, da sta reacija in letovanje področji '•s£r "-‘V Ift 'ID/ / ' W BOLJŠE KOSILO Letovanje v počitniških domovih Na osnovi nekaterih navidez protislovnih rezultatov bi lahko zaključili, da delovne organizacije skrbe za letovanje v počitniških domovih, vendar pa pogrešamo organizirane akcije za razvijanje zmogljivosti počitniških domov in za njihovo združevanje. Iz rezultatov bi lahko sklepali, da ima več kot polovica vseh delovnih organizacij svoje počitniške domove, ali pa jih ima skupaj z drugo delovno organizacijo. Zmogljivosti torej so in pri tem kar v 66 % plačujejo zaposleni znižano ceno letovanja, v 42,5 % primerov so te ugodnosti deležni tudi svojci. Ob vsem tem prevladuje mnenje, da je letovanje predrago. Tega protislovja ni mogoče razložiti drugače, kot z možnostjo, da počitniški domovi niso racionalno izkoriščeni; časovno neusklajeno izkoriščanje povzroča nezadovoljstvo, predvsem pa so domovi, zelo verjetno, pretežen del leta neizkoriščeni oziroma zaprti. Ne smemo zavreči tudi možnosti, da so počitniški domovi dostopni le nekaterim, saj po rezultatih ankete le petina zaposlenih preživlja dopust v počitniških domovih svoje ali druge delovne organizacije. Kaj je enak regres? * v Regresiranje dopustov je ena bistvenih in najbolj konkretno izraženih oblik pomoči delovnim ljudem za ustrezno letovanje. Pravimo pomoči, ker je izražena v bolj ali manj določenem znesku denarja in pomeni zato neke vrste socialni korektiv za odpravljanje razlik, ki nastajajo med ljudmi tudi po načinu, možnostih in oblikah letovanja. Vsaj takšen je zunanji videz. Toda ali je to res? Regres za dopust se je po sindikalni listi 1975 oblikoval v višini od 900 do 1100 din. Vendar je lahko bil regres za izrabo letnega dopusta za posameznega delavca višji ali nižji od zneskov, po katerih so se oblikovala sredstva za regres. Osnove in merila za določanje višine regresa posameznim delavcem namreč določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti s svojim samoupravnim splošnim aktom , pri čemer upoštevajo tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev. Te določbe v sindikalni listi o rekreaciji in letovanju si marsikje napačno razlagajo. Organizacije združenega dela namreč praviloma izplačujejo vsem delavcem enak znesek, kot je v sindikalni listi tudi najprej poudarjeno. Poudarjeno pa je tudi, da »morajo pri določanju konkretne višine regresa na delavca udeleženci upoštevati socialni in zdravstveni položaj delavca po vnaprej določenih merilih in kriterijih«. Sindikalna lista za leto 1976 govori le o »upoštevanju tudi socialnih in zdravstvenih razmer delavcev«, kar je že v normativnem smislu korak nazaj. Iz teh določil sledi, da se pravi- loma regres za dopust oblikuje za vse delavce v enaki višini — in tako so to določilo razumeli tudi v organizacijah ždruženega dela. To pa ne pomeni nič drugega kot ohranjanje neurejenih razmer na obravnavanem področju. V čem so slabosti? — regres prejema le zaposleni delavec v organizaciji združenega dela, pri tem pa ni upoštevana številčnost njegove družine; — regres je določen praviloma za vse enako ne glede na višino osebnega dohodka, zdravstveno stanje, socialne razmere. Regres zato pomeni le denarni dodatek za tiste z nizkimi osebnimi dohodki in ga ljudje tudi uporabljajo predvsem za druge namene zavoljo preprostega razloga, ker je premalo denarja za dopust. Za druge z višjim dohodkom pa pomeni regres le dodatek k že organiziranemu in plačanemu letovanju. Regres torej ni za vse enak. Edini izhod je bržčas diferencirano regresiranje glede na različne pogoje. Vendar pa lahko pomeni regres le prehodno obliko pri urejanju razmer na področju letovanja. V sindikalni listi za naslednje leto bo bržkone potrebno take in podobne zadeve ustrezneje opredeliti. A vrnimo se k rezultatom naše ankete. Zastavili smo vprašanje: »Ali se zavzemate, da bi bila višina počitniškega regresa enaka za vse zaposlene v delovni organizaciji, ali pa naj se razlikuje glede na različne pogoje?« Ugotavljamo, da se v veliki meri vsi delavci zavzemajo za enak regres. Ti odgovori ne kažejo prav nič drugega kot težnjo po izenačevanju pogojev in možnosti pri rekreiranju in letovanju. Bržčas pa gre tudi za premajhno osveščenost, predvsem delavcev v neposredni proizvodnji, ki v ustreznejšem načinu regresiranja ne vidijo možnosti za ustreznejše letovanje njih samih. Med skupinami ljudi, ki zavzemajo različen položaj v proizvodnji, se ocene razlikujejo. Neposredni proizvajalci imajo o tej problematiki najmanj izoblikovano mnenje, ki bi podpiralo naše razmišljanje v tem poglavju. Kljub temu pa opazimo, da se kot temeljni kriterij pri razporejanju višine regresa za letovanje le pojavljajo elementi kot število nepreskrbljenih družinskih članov, zdravstveno stanje, višina osebnega dohodka in delovne razmere. Za konec pa naj strnemo nekatere osnovne ugotovitve: — Še vedno skoraj polovica vseh zaposlenih (in s tem tudi verjetno njihove družine) preživlja dopust doma ob delu oziroma doma počivajo. — Glavni razlog za take razmere je predrago letovanje. Prav finančni razlogi so glavna ovira za letovanje zunaj kraja stalnega bivališča. — Dopusti se pretežno koristijo v poletnih mesecih (predvsem julij in avgust). Bržčas bi bilo ob primernejši prerazporeditvi dopustov tudi letovanje cenejše. — Združevanje počitniških zmogljivosti še ni razvito, čeprav ne gre zanikati pozitivnih premikov v razmišljanju. Omeniti velja, da najbrž ne bo dovolj samo združevanje počitniških zmogljivosti, temveč tudi združevanje sredstev OZD s turističnimi zmogljivostmi. — Kot oblika pomoči za letovanje regres v zdajšnji obliki ne ustreza. Diferenciran regres bo najbrž v prvi fazi nujna, čeprav začasna rešitev. ILIJA GLOBAČNIK ekonomska propaganda Med gramofoni so obiskovalci sejma opazili tri sodobne izdelke: ISKRAFON 1005 MONO, ISKRAFON 2008 STEREO in ISKRAFON 2006 STEREO. I Od kakovosti sestavnih delov je odvisna uspešnost celotnega stroja. iNovi kondenzatorji za pralne stroje, ki jih je razstavila Iskra, pomenijo ; jnovo kvalitetno pridobitev. Iv:vXvX*XvX‘XvX*:*>x*m*x*Mv:*Xv:*:* Pred triindvajsetimi leti je Iskra že nastopila na ljubljanskem sejmu, ki je potlej prerasel v velik in ugleden mednarodni sejem elektronike. Kot so bili skromni začetki sejma, je bila skromna tudi proizvodnja tedanje Iskre. Letos, po tridesetih letih' dela, se je Iskra povsem enakovredno postavila ob bok vsem velikim in znanim svetovnim proizvajalcem elektronskih sestavnih delov in materialov za elektronske sestavne dele. Letos se je Iskra na ljubljanskem mednarodnem sejmu predstavila kot proizvajalec elementov, aparatov, naprav in sistemov za avtomatizacijo v kovinski in lesnopredelovalni industriji, v industriji predelave plastičnih mas in gum, v industriji papirja, v tekstilni industriji, prehrambeni industriji, v industriji gradbenega materiala in še na drugih področjih. Iskra sodeluje povsod, kjer gre za avtomatizacijo strojev in proizvodnih naprav, pa naj gre za še tako raznovrstne ali še tako zahtevne delovne operacije. Vse to zahteva sodobno elek-troopremo, saj le-ta zagotavlja avtomatizaeijo. Proizvodnja avtomatike pa je možna le, če proizvajalec naprav in sistemov lahko vgrajuje določene elemente. Naprave za programiranje In vse to Iskra ima. Poleg klasičnih relejev in kontaktnih naprav izdeluje Iskra zelo zanimiv sistem elektronskih elementov— Simatic, ki so namenjeni za izdelavo industrijskih naprav za programiranje in jih Iskra izdeluje v tesni povezavi s Siemensom. Izdelani so iz posebnih integriranih vezij, ki se obnesejo tudi v robustni industrijski vsakdanjosti. Poleg tega se uporabljajo za povezovanje kompleksnih elektronskih sistemov, denimo procesnih računalnikov, s stroji in proizvodnimi napravami. Ta sistem elementov je še dopolnjen s funkcionalnimi enotami, ki so izdelane v diskretni tehniki ali z integriranim vezjem v C-MOS tehniki. Vsestranski elektronski sistemi Sistem elementov dopolnjujejo regulatorji elektromotornih pogonov: To so tipizirane enote za regulacijo hitrosti obratov in momentov elektromotorjev z močjo od nekaj vatov pa tja do 10 kilovatov. Zelo pomemben-uspeh je dosegla Iskra na področju mehanske uporabe, saj z elektronskimi sistemi za merjenje dolžine in kotov dosegajo njeni inštrumenti točnost do tisočinke milimetra. Nič manj pomemben ni celoten sistem zelo natančnih dozirnih aparatov, ki jih s pridom uporablja živilska, kemična, gradbena in druga industrija. Iskra je na letošnjern sejmu zelo bogato predstavila tehniko programiranja — od najbolj enostavnih naprav za ročno programiranje do kompleksnih elektronskih naprav, ki se uporabljajo predvsem za avtomatizacijo orodnih strojev in strojev za predelavo plastičnih mas. Vse te dokaj zahtevne naprave so razvili strokovnjaki Iskre v sodelovanju s strokovnjaki drugih domačih in tujih industrij. Rezultati tega tesnega sodelovanja so najmodernejši avtomatski. stroji za industrijsko proizvodnjo, ki jih prodajajo po vsem svetu. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili še drugega velikega področja Iskre, namenjenega široki porabi in to predvsem na področju zabavne elektronike. Iskra je predstavila serijo novih televizorjev, gramofonov, telefonov, skratka, na sejmu se je pojavila z široko razvejano dejavnostjo, po kateri je znana že leta in leta tako v domovini kot tujini. E. P. V vitrinah je Iskra razstavila predvsem majhne sestavne dele, ki v elektroniki veliko pomenijo. Strokovnjak' ^ si jih ogledovali z zanimanjem, saj je bilo možno med številnimi sestavnimi deli odkriti marsikatero nov05 Med novosti v telefoni)'1 jih je pokazala Iskra, sl>i NEDOKONČANA Samoprispevek je dajatev, za katero se ljudje odločajo prostovoljno in jo vežejo na določen program. Tako bomo s programom prvega samoprispevka v petih ljubljanskih občinah do konca leta 1978 pridobili 50 objektov družbenega standarda: 25 vzgojnovarstve-nih zavodov in. 25 osnovnih šol. ( Program drugega samoprispevka zajema poleg 20 vzgojnovarstvenih zavodov in 19 osnovnih šol še 5 zdravstvenih domov in 4 domove za starejše občane. DVA POGLEDA NA CENO IZ BARAK V HOTEL # Fantje iz Stavbarjevega naselja so skoraj vsi po vrsti navdušeni nogometaši. »Imeli smo kar lepo igrišče. Z gradnjo novega doma so nam ga vzeli. Tale majhen košček pa je res premajhen. Vseeno včasih tu še vedno igramo nogomet,« so pripovedovali Ivan, Danko, Bojan in Rajko, »in čakamo, da bodo — kot so obljubili — zgradili novo nogometno igrišče na prostoru, kjer so zdaj še barake.« Nenad Ivankovič ni bil najbolje razpoložen, za razgovor. Prebiral je Sportske novosti. »Najbolj me zanima nogomet. Slaba volja? Španija: Jugoslavija 1:0!« plllllllll Po delu je ob dveh ali treh popoldne za večino delavcev Stavbarja začetek oddiha. Izkoristijo ga malo za spanje, malo za klepet in za obisk v mestu. Delavci podjetja za visoke gradnje Stavbar iz Maribora so minuli teden dobili nov samski dom. Zgradili so ga poleg starega in gradbenih provizorijev na Pobrežju. V njem bo prostora za 360 postelj. Od tega bo imel Stavbar 240 postelj, gradbeno podjetje Nigrad 103, Mariborski vodovod 12 in Cevovod iz Maribora 5 postelj. Od šestih gradbenih provizorijev, kjer je doslej stanovalo 240 delavcev Stavbarja, bodo štiri podprli, dva pa, ki sta ogrevana s centralno kurjavo, bosta še ostala. Kljub novemu domu pa Stavbarju še vedno manjka primerno bivališče za 150 ljudi. Za nov dom (sicer odprt, vendar še nenaseljen zaradi zaključnih del v kotlarni) pravijo, da je skoraj hotel B kategorije. V njem so sobe z dvema in tremi posteljami. V vsaki etaži so tudi kopalnice in v vsaki drugi klubski prostori z barvnim televizorjem, knjižnico, šahi, časopisi in drugim. V kletnih prostorih imajo veliko dvorano za sestanke, kinopredstave, kulturne prireditve, seminarje in druge prireditve. Cena, ki jo bodo morali plačevati delavci za bivanje v domu, je sorazmerno visoka, vsaj delavci pravijo tako, saj bodo morali odšteti 250 dinarjev mesečno. Zato pa bodo imeli ogrevane prostore, toplo vodo in vse, kar smo že našteli. Kljub temu pa pri Stavbarju zatrjujejo, da je ekonomska cena ene postelje med 450 in 500 dinarji, torej bo podjetje moralo prispevati razliko. Kot zatrjujejo v podjetju, se bodo delavci že v štirinajstih dneh preselili v nove prostore. Stavbar pa ima poleg nove stavbe še zemljišče, na katerem načrtujejo gradnjo še dveh podobnih stolpičev. Mladi so mladi in želijo si družbe in zabave. Pomembno se je vsako popoldne dogovoriti, kam zvečer. Gremo v kino? Ali morda na ples? Ali, kar bo še najceneje, gledat televizijo. Seveda po obvezni urici nogometa. 'itt A. AGNIČ Drago Srčič je pri Stavbarju že peto leto. Doma je iz Varaždina in redke so 'sobote oziroma nedelje, ko ne gre domov. Kljub temu pa p^avi: »Kar dvakrat na teden se moramo spoprijeti s praškom in umazanim perilom. Ne dela mi težav pa še ceneje je. Če bi dajal perilo v pralnico, bi bila to kar resna postavka v mojem proračunu.« vedno premalo prostorov za(j^|sl!ilip'rano družbeno varstvo in Mnogi občani se tudi Ijanski osnovnošolci obiskuje^ [^''eh izmenah. Moramo vedeti, J,an° priseli v letu dni skoraj 25 bo ijudi;!tVt°i>ko šteje tudi naravni prirastek, ^ v^b^ko Iptn hnontr*iQP vd 7SnO HnieflCkh,,. * I movi za ostarele ne bodo namenjeni samo njihovim stanovalcem, pač pa tudi vsem starejšim občanom Ljubljane. V njih bodo namreč prostori za zdravstveno nego, obrati družbene prehrane, prostori za kulturno aktivnost starejših občanov... leto bogatejše za 2500 dojene*' u pa gostejše za 5000 ljudi. Sem s%l 80Lnova Ktrin/AVDn icLra nncplin Iri rflStčr . itn. DO VSE O SAMOPRISPEVKU Pogovor DE na temo samoprispevkov Ljubljane je stekel dober mesec pred referendumom. Na naša vprašanja je odgovarjal France Dimeč, sekretar operativnega štaba za pripravo drugega samoprispevka pri skupščini mesta Ljubljane. stanovanjska naselja, ki raste* dežju, in z novimi družinami P ?r°' hlpmp ntrnškpoa v^retva ^pr bleme otroškega varstva ter osnovnih šolah. V 20 vrtcih, — Ljubljančane bo prav gotovo zanimalo, kdo med njimi bo plačeval in kdo bo oproščen plačevanja drugega samoprispevka? referendum. Da bi mestni in občinski sindikati svojo nalogo čimbolje opravili, smo se pred časom dogovorili, da občinski sveti in mestni svet ZSS zadolžijo enega svojih poklicnih delavcev, da v času do izvedbe referenduma opravlja vse naloge s področja aktivnosti sindikatov v pripravah na drugi samoprispevek. Sicer pa naš akcijski program ne temelji samo na teh nalogah... — V programu drugega samoprispevka so zajeti tudi vzgojnovarstveni zavodi. Kaj pa 50 objektov iz prvega samoprispevka. Mar ne bo to dovolj za Ljubljano? — Marsikdo nam v teh dneh zastavlja podobno, povsem umestno vprašanje, ki terja podrobnejše pojasnilo. Največ Ljubljančani sprašujejo, zakaj je kljub novim vrtcem še zbranega denarja drugega a’ bilo prostora za 2400 otrok, to)sl||iiet| VlCo vseh otrok, starih od enega ^°sei|]iišols4Vse^ ljubljanskih občin. Z 19 osn0'llJeži,t!Tl1 Pa bi pridobili 180 učilnic s 5470 ^n^"r po- meni, da hi lahko ob dogradib'^,^'Pro- storsko stisko :in prešli na en0'Zl|!t(i]hJ^,U*c' vseh osnovnih šolah. Zato je so novi vrtci in šole znova na Pre .Mičju ^ez' namu akcijskega programa za11 ^ gega ljubljanskega samoprispe' OBVEZNOSTI B0P° izpolnjene — Precej občanov sprašuje* zagotovi, da bo program drugega Pevka tudi dejansko uresničen? — Na osnovi predlaganega dr^e dogovora naj bi to obveznost Pri- pravne interesne skupnosti s P° so 2a~ jeta v program drugega samopi'1*L> (o pa so: samoupravne stanovanjske slKluV’republiška skupnost pokojninsko^P skega zavarovanja, skupnosti olroš^^drav' IZ°' braževalne skupnosti ter skupi)0^ stve-nega varstva občin in mesta Lju — Kaj pomeni uresničitev dr|j|a samoprispevka za podaljšano bivanje0 _ olah? Izgradnja 19 novih šol ®a§ala-da bomo do 1980. leta v., n(,l)ivanj !°" dnevno šolo oziroma v podalJ^JprvJ6 Cf' mino vseh šoloobveznih otrok ga do 19 novih šol — Predlagamo, da bi občani vseh ljubljanskih občin združevali z drugim samoprispevkom za gradnjo vrtcev, šol, objektov osnovnega zdravstvenega varstva in domov za ostarele občane sredstva v višini 1,5 % od čistega osebnega dohodka. Od 1. januarja 1977 do 3 L decembra 1981 leta, torej v petih letih, bi tako zbrali 879 milijonov dinarjev, kar predstavlja dve tretjini celotne vrednosti skupnega programa. Druga potrebna sredstva bi zbrale samoupravne interesne skupnosti, ki so vključene v program drugega’ samoprispevka, z njimi pa tudi družbenopolitične skupnosti mesta in občin. Plačevanja samoprispevka naj bi bili, tako kot pri prvem samoprispevku, oproščeni vsi občani z nižjimi osebnimi dohodki, torej tisti, ki ne zaslužijo 2000 dinarjev mesečno, in tisti, pri katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega družinskega člana ne presega 900 dinarjev. Predlog so potrdile vse občinske in mestna skupščina, višino cenzusa pa je predlagal mestni svet ZSS Ljubljana. Opozoriti bi želel še na nekaj: zavezancem se bo prispevanj znesek poračunal kot odbitna postavka pri odmeri davka na osebni dohodek. Prav tako ne bodo plačevali samoprispevka tudi tisti občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 2500 dinarjev na gospodarstvo in če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Občinski sindikalni sveti so ta mesec pripravili pogovore s predsedniki izvršnih odborov osnovnihorganizacij sindikata„na katerih so se dogovorili o pripravah članov delovnih skupnosti na referendum. Prav tako smo izvršne odbore OOS vseh temeljnih in drugih .organizacij združenega dela zadolžili, da skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in političnimi aktivi ustanovijo akcijske odbore, ki bodo morali opraviti vse naloge v zvezi z organizacijo referenduma. Dogovorili smo se tudi, da morajo v akcijskih odborih aktivno sodelovati člani temeljnih in splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Prav zdaj potekajo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela razprave o usklajenem programu drugega samoprispevka na zborih delavcev. Po zborih delavcev bodo politični aktivi in akcijski odbori analizirali in ocenili priprave na izvedbo referenduma. V prvi in drugi polovici novembra pa bodo akcijski odbori v organizacijah združenega dela dolžni ustvariti med delavci ugodno vzdušje, ki bo prispevalo k uspehu referenduma. Med akcijami velja opozoriti, da bo vsak delavec v Ljubljani dobil med 10. oktobrom in 10. novembrom ob izplačilu osebnega dohodka pismo z zahvalo za njegov prispevek k uresničitvi prvega samoprispevka, dobil pa bo tudi spominsko značko prvega samoprispevka. V drugem pismu bodo delavci teden dni pred referendumom dobili tudi podrobno pojasnjen program drugega samoprispevka. trtino vseh šoloobveznih 0 četrtega razreda. NALOGE LJUBLJANSKIH SINDIKATOV ^ znova >ča- ne, zato nas veseli, da zajema pr^v2G‘ugega — Že zadnjič smo v našem ^ --«va opozorili na premajhno skrbz3 °'3ča- pr°L?a uge V akcijo za-izvedbo referenduma za drugi samoprispevek v Ljubljani so se že ob koncu avgusta vključili tudi sindikati. samoprispevka tudi gradnjo do^0 starejše ljudi. Kakšni bodo ti domovi? — V štirih domovih za stare^ j ane bo 840 mest. Največ bo gars°n^f(,sta2gjrn ah dvema ležiščema. Že drugo *etne^adom mva taka domova, in sicer za b 1,1 iški. Rad pa bi opozoril še na na in v — V priprave smo se vključili tako zgodaj predvsem zato, nam je povedal Vinko Verbec, predsednik mestnega sveta ZSS Ljubljane, ker je velika večina volivcev, ki bodo glasovali v novembru, zaposlenih v organizacijah združenega dela v mestu in v vseh petih občinah. Zato je potrebna velika politična aktivnost ljubljanskih sindikatov v celotnem obdobju priprav na Velja opozoriti še na nekaj: Na pragu novega srednjeročnega obdobja ugotavljamo prav za Ljubljano, da so posamezne družbene dejavnosti v njenih občinah in v mestu v različnem materialnem položaju, precejšne pa so tudi razlike med občinami. Zavoljo tega niso vsem občanom enako dostopne dobrine družbenega standarda. ... S pobudo občanov, najbolj neposrednim izrazom solidarnosti, z odločanjem za samoprispevek, bodo občani in delovni ljudje Ljubljane te razlike v prihodnjih letih bistveno zmanjšali. To pa je tudi glavni cilj drugega samoprispevka v slovenski metropoli. IVO VIRNLK BITKA MEŽKOVE MARIJE K njej me je popeljal Ivan Valjavec, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Tržiču. Poprej sva se pogovarjala o razpravi glede zakona o združenem delti, torej o prizadevanjih za boljše delavsko in družbeno samoupravljanje, čeprav, kot-je dejal, »samo ta razprava še ni dokaz naše sedanje samoupravne zrelosti, res pa je, da to zrelost spodbuja in omogoča, da se bomo bolje in bolj učinkovito uveljavili.« Marija Mežek, ki sva jo potlej kot upokojenko obiskala, pa naju je v poprejšnjih razmišljanjih o osnutku zakona o združenem delu dopolnila: »Premalo poudarjate, da gre za delavsko oblast, za najpomembnejšo odločitev v naši revoluciji. Po mojem gre za tisto osnovno zadevo, ki lahko, če se bomo znali res dobro organizirati, uveljavi naš komunizem. Marsikdo pa tega ne razume in zaradi tega so debate o tem osnutku zakona, kot temu pravimo, akcijske in jalove.« sindikata v šivalnici. Potlej je delala v tovarniškem sindikatu, sedemnajst let je bila članica predsedstva občinskega ■ sindikalnega sveta, delala je v občinskem odboru sindikata AKTIVIST NI NIKOLI UTRUJEN »Živim kot upokojenka pa sem še vedno aktivna, kjerkoli me potrebujejo.« Letošnjo pomlad so Mariji Mežek podelili zlati znak Zveze sindikatov Slovenije za, kot so tedaj rekli, dolgoletne zasluge v boju delavskega razreda. Hkrati so prebrali: »Med narodnoosvobodilnim bojem je od leta 1942 delovala kot aktivist OF na področju Tržiča, od leta 1947 pa je članica KPS. Takrat je začela delati v tovarni usnja Peko. Sprejeta je bila v partijo in je postala poverjenica delavcev usnjarske industrije in v samoupravnih organih podjetja, izredno veliko pa je storila za uveljavljanje samoupravljanja tudi v okrajnem in republiškem merilu. Bila je vzor delavcev — proizvajalcev in trinajstkrat je bila proglašena za udarnico. Bila je poslanka v slovenski skupščini.« DAJMO VELJAVO MLADIM Ko sem se pogovarjal z njo, mi je potožila, da ji naga ja bolezen, toda trenutek kasneje je spet bila stara Micka, polna moči in hrepenenja, da še stori kaj dobrega. Pripovedovala je: »Res je škoda, se se ob tem osnutku zakona vsi skupaj nismo bolje organizirali. Ne samo v podjetjih, pač pa povsod tam, kjer komunisti delamo. Če bi to storili, bi, upam, spoznali, kam nas je privedlo vse tisto, kar smo po- čeli na meščanskih straijpo-teh, ki sb se tolikanj uveljavile v tako imenovanem obdobju liberalizma in ko so tudi nekateri komunisti postajali gospodje. Najbrž nismo še dovolj odkrito povedali, zakaj se je to zgodilo. In najbrž tudi ni res,"da bi nekdo, ki je nekoč že zašel v gospoščino, zaradi ene ali dveh sej predsedstva tega ali drugega foruma lahko kar takoj spet postal dober komunist. Zato dostikrat pravim, dajmo veljavo mladini! Stari smo marsikaj preživeli. Res je, da je bilo včasih izredno hudo, vendar zdaj, ko sc spominjam vseh preživetih strahot in gledam našo mladino, denimo v Peku, vem, da mladi ne bodo pozabili, da so komunisti.« »Vem,« je še rekla, »tole, kar pripovedujem, so za marsikoga zbolj aktivistične fraze. Zame niso. Poznam ljudi, ki so se kot aktivisti pokvarili, jaz pa se še vedno ob vsakem 'svojem delu spominjam tistih časov, ko med nami ni bilo gospodov, ko smo garali noč in dan, da bi naredili novo tovarno ali v stari tovarni storili več, kot smo poprej, pod kapitalisti. Pot, ki smo jo takrat ubrali, je zdaj, vsaj kolikor razumem naša družbena dogajanja, postala naša skupna pot. In še bom, kolikor mi bo pač bolezen dopuščala, hodila po tej poti.« Pred kakim mesecem dni je Marija Mežek, čevljarski mojster iz Tržiča in stara delavska aktivistka, nehala hoditi po tej poti. Štiriindvajsetega septembra letos so jo pokopali; njeno bitko za resnično delavsko oblast pa bomo dokončali vsi, ki smo jo spoštovali. JANEZ VOLJČ illlllllll!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lll!lll!l!llllllll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllll!nillll!llll!ll!ll!llll!llllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW Preprani ovoji in tone papirja V' Dr. Ivan Moser s s® aVci; zdravstvena oskrba postaja siromašna, administracija pa se razrašča . an 0t*° Celjani razčistili z okolico vprašanje, kje in kako se uporablja rizični d|na " Kdo in zakaj si na Kozjanskem postavlja spomenike Majhen kolektiv Zdravs4^,^ ^0|na v Šentjurju, občine ju. »Naše poprečje je na repu slovenskega, za nami je samo z 18 tisoč prebivalci, je v f y dolga leta veljal za še Pomurje. Zato nas boli nedorečenost v pisanju, da mi po- primer, kako je možno vlOSfu'*'" umno gospodariti z diramo stabilizacijske napore celjske regije. Ne trdim, da je malo denarja. Dr. IVAN p0 'dolgoletni vodja tega v Celju preveč zdravnikov, trdim pa, da pet, šest zdravnikov ONKOLOŠKI INŠTITUTI V »MALEM« čine iz leta v leto bolj o»*--k dol(a,*'.',uromio analizo stroškov in s primerjavo s,fV'be, vttl :uJe’ da toliko hvaljeni kompjutorji ožirajo san" !r0ški t()ta5a Pa se °b njih množi kompjutorji ozirajo . 0šltiž(lta B i"1 OD nJln množi administracija. Trdi, da s. zdra\s. 's,venih delavcev niso tisti, ki bi povečevali izgj^ fenio (1,eneSa varstva, po drugi strani pa je varčevanje, c® kj jihterj 'eze' ničevo v primerjavi z velikanskimi stroški, ja nenehno povečevanje ,“MdWrg?4^CI“-I »Nesporno dejstvo je, penili ^^uje zdravstvenih delavcev v obrobnih dolski 0m°v'E okrog Celja,« pravi dr. ANTE SVETINA, So|etni zdravnik y §entjur_ ne more zagotoviti tistega zdravstvenega varstva našemu občanu, kot je to uzakonjeno.« »Kolikor lahko sledim razpravam o tokovih naše zdravstvene službe in rizične skupnosti, ugotavljam, da še zdaleč ni jasno, kako se preliva denar te skupnosti, komu in kdaj,« pripominja dr. ANDREJ FIDLER. »Dejstvo je, da v Celju trdijo, kako se denar razliva v okolico, mi pa vemo, da to ni res. S številkami lahko dokažemo, kako smo kljub vsemu uspeli zmanjšati bolniški stalež, kako smo uspeli zatreti pre-nekatero bolezen, ki je leta pestila naše občane, da za relativno dobro zdravstveno oskrbo ne uporabljamo dragih zdravil in tako dalje. Res pa je, da smo se zadovoljili z najmanjšim številom zdravnikov in če zdaj zaposlimo novega, to res pomeni, da podiramo stabilizacijske napore! To je smešno in nesprejemljivo, saj smo že skoraj na meji naših zmogljivosti...« »V 18 letih, kar sem zdravnik v Šentjurju, smo dobili le 30 starih milijonov za polog, ko smo gradili in urejevali sedanje prostore zdravstvenega doma v poslovni zgradbi Kmetijskega kombinata. To je bilo vse. Kam se torej preliva rizični denar?« se sprašuje dr. IVAN MOSER. »Pozdravljamo napore, da bi zgradili na Kozjanskem tri nove zdravstvene domove. Mislim na tistega na Planini, ki je že v gradnji, ter zdravstvena domova v Podčetrtku in Kozjem. Za zdravstveni dom na Planini je načrte že izdelal celjski zavod za napredek gospodarstva. Potem je nekdo, morda res v dobri veri, rekel ne, raje sprejmite načrte strokovnjakov, ki so gradili onkološki inštitut. Po naših izračunih bi nas veljal nov zdravstveni dom četrt stare milijarde — skoraj toliko so zdaj veljali samo novi načrti, vsi stroški gradnje pa presegajo milijardo. Nič nimam proti spomenikom na Kozjanskem, toda vzdrževanje teh domov pada na naša bremena. Da bo absurd večji, v Kozjem nimajo niti zdravnika... Enako je z administrativnimi stroški. Trdim, da bi vodenje našega računovodstva veljalo na leto dobrih deset starih milijonov, zdaj pa plačujemo.skupnim službam šestkrat toliko. Kolikor vem, nas velja administracija regijskega zdravstva blizu štiri milijarde starih dinarjev.To je vsota, ki še tako bogatega gospodarja sili k razmišljanju. Smešna so priporočila, da naj peremo ovoje, ugašamo luči in podobno, če po drugi strani onkološke inštitute v malem, kot je ta na Planini, oblačimo v nerjaveče jeklo... Znano je, da je pri nas v obtoku 1400 različnih zdravil. Zase in za tovariše lahko trdim, da nobenemu bolniku ne odrečemo ustreznega, naj bo še tako dragega zdravila, če je to potrebno. Toda nobenemu ne omogočamo, da bi si ustvarjal domačo lekarno ali za prehlad dobival uvožena zdravila, ki stanejo petkrat več kot enako uspešna domača. V Šentjurju smo uspeli znižati stalež na osnovi dobrega poznavanja bolnikov in razmer v katerih le-ti živijo. Nobenega bolnika po nepotrebnem ne pošiljamo na specialistične preglede, če to ni potrebno. In slednjič, rad bi opozoril še na en problem,« dodaja dr. L Moser. »V šentjurski občini je zaposlenih kakih 2500 ljudi. Skoraj toliko se jih vozi v celjsko občino. V celjski občini je odstotek kmečkih zavarovancev, del stroškov za to zavarovanje prelivamo iz delavskega, skoraj desetkrat manjši od našega. V celjski občini zaposleni naši občani torej pomagajo pokrivati izgube v Celju, medtem ko mi zdravimo vse njihove sv«jce. Torej nekaj ni v redu. Zato ne moremo soglašati s Celjani, ko poskušajo dokazovati, kako so oni oškodovani, kako ni tega, ni onega, za kar bi naj bili krivi mi, okoličani.« novice iz organizacij TGA KIDRIČEVO Zakaj brez pripomb? V zadnji številki »Aluminija«, sploh niso bili seznanjeni, zakaj glasila delovnega kolektiva to- gre. »Razumljivo je, da samou-varne glinice in aluminija »Boris pravnih sporazumov ni možno Kidrič« Kidričevo, piše Franc sprejemati po hitrem postopku in Meško, da so na zborih delavcev v takemu načinu bo treba narediti TGA sprejeli več samoupravnih' konec. Vsak delavec v naši de-sporazumov, vendar so o osnut- lovni skupnosti bo moral vedeti, ^ kih sporazumov delavci malo za kaj se odloča ter kam gre razpravljali in mnogi med njimi denar,« piše Franc Meško. ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ PO PROGRAMU soudeleženci sporazumov — organizacije združenega dela ali samoupravne interesne skupnosti — ter na poglavje o skupnem prihodku, ki ne določa, kakšen je odnos do vlaganj tujih partnerjev. Precej nejasna so po mnenju delavcev tudi nekatera vprašanja s področja delovnih razmerij ter vprašanje, ali lahko delavci ustanovijo TOZD ali pa samo delovne organizacije. Druga pomembna akcija sindikata v Iskri—elektromehanika je bila vpis posojila za ceste, ki je izpolnila pričakovanja. PODJETJE ZA PTT PROMET MARIBOR Najprej po sindikalnih skupinah V delovni skupnosti pod- 187. člena, ker ni po njiho-jetja za PTT promet Maribor vem mnenju v skladu s 481. je javno razpravo o osnutku členom zakonskega osnutka, zakona o združenem delu or- Po 187. členu mora namreč udeleženec razpisa za delovna mesta, ki meni, da je prizadeta njegova pravica v zvezi z razpisom, zahtevati varstvo svojih pravic najprej v temeljni organizaciji, medtem ko tega pogoja ni v 481. členu. Analizo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in oceno samoupravnih odnosov v delovni organizaciji so poslali občinskemu odboru sindikata prometa in zvez v Mariboru pa tudi vsem temeljnim organizacijam, ki so v sestavi mariborskega podjetja za PTT promet. ganiziral in vodil poseben odbor sindikata. Delavci so se najprej seznanili z osnutkom na sestankih sindikalnih skupin. Te uvodne razprave so zagotovile dobro informiranost delavcev še pred zbori delovnih ljudi. Delavci so k osnutku zakona predlagali, naj bi k 518. in 519. členu, ki določata status in delo vodje delovne skupnosti in poslovodnega organa, dodali določila, ki bodo jasneje razmejila njune funkcije. Predlagali so tudi dopolnitev drugega odstavka Delovanje osnovnih organizacij sindikata Iskre—elektrome-hanike Kranj je v prvem polletju letos potekalo po sprejetem delovnem programu. Ena najpomembnejših akcij je bila javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Razpravo je vodil in usmerjal sindikat. Osnutek zakona so v nekaterih temeljnih organizacijah obravnavali med delom, v drugih pa izven delovnega časa. Delavci so imeli na zakonski osnutek več pripomb: na poglavje o svobodni menjavi dela, ki ne daje odgovora na to, kdo so _______ CELICA POD DROBNOGLEDOM ♦ CELICA POD DROBNOGLEDOM • CELICA POD DROBNOGLED^ Vedo, kje so rešitve Sindikat v »Energoinvestu« Črnuče je zaoral tam, kjer je po ošnutku zakona o združenem delu nujno — Vpliv sindikata med delavci se krepi Kolektiv črnuške tovarne transformatorjev »Energoin-vest« — občani tovarni še vedno pravijo »Jambor«, kot se je imenovala pred združitvijo z »Ener-goinvestom« — si je kljub mnogim težavam in tudi nepričako- DUŠAN DROBEŽ vanim oviram opomogel. V okviru »Energoinvesta« so se dogovorili za delitev proizvodnih programov in proizvodnje, za skupen in usklajen razvoj in v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu 'dosegli tudi soglasje o bodoči samoupravni organiziranosti. »Energoinvest« se bo konstituiral v sestavljeno organizacijo združenega dela. Predsednik osnovne organizacije sindikata v črnuški tovarni transformatorjev, Josip Dreven, nam je dejal, da se je njihov 360-članski kolektiv dobro seznanil z rešitvami, ki jih združenemu delu ponuja »mala ustava«. Temeljito so se pogovorili o dohodkovnih odnosih v okviru »Energoinvesta«, o samoupravni organiziranosti, o uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu in drugem. Razlog za tako celovito obravnavo je treba iskati tudi v osnovah bodoče organiziranosti »Energoinvesta«, ki so jo za javno razpravo pripravile družbenopolitične organizacije. »Sicer pa moram priznati, da naša osnovna organizacija sindikata še vedno ne obdeluje vseh tistih vprašanj, ki bi jih morala po sklepih sindikalnega kongresa v CeMu in drugje zapisanih stališčih. Če kritično govorimo o vlogi sindikata v naši tovarni, potem lahko rečem, da je šele javna razprava o osnutku zakona o združenem delu v resnici približala sindikat delavcem ter jih FRANC SOTLAR opozorila, da je predvsem od učinkovitosti njihove organiziranosti, vloge in pomena sindikata v neposredni praksi odvisno, kako bodo reševali vsa življenjska vprašanja delavcev in tudi medsebojne odnose v sestavljeni organizaciji. Organizirali smo se v sedem sindikalnih skupin, ki so tudi delovno zaokrožene celote. Zdaj bo bržčas vsak delavec v naši tovarni priznal, da je dobro obveščen o vseh aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo v procesu gospodarjenja in v življenju našega kolektiva. Zato imamo svoj informator, ki izhaja dovolj pogosto, poleg tega pa tudi skupen »Energoinvestov« časopis.« Vinko Jakopič, sekretar OO ZK, nam je pripovedoval: »V javni razpravi nismo govorili samo o vlogi sindikata, njegovih nalogah in o dosedanjih rezultatih, temveč je sindikalna organizacija — in predvsem komunisti v njej — opozorila na mnoga nerešena vprašanja, kar zadeva ekonomske in dohodkovne odnose v Energoinvestu. Zavzeli smo se za to, da v skladu z določili zakona o združenem delu ne le organiziramo nove delovne organizacije ter konstituiramo SOZD, temveč, da vsi bo- doči odnosi v poslovanju in pri povezovanju nastajajo na podlagi čistih računov. To še posebej velja za financiranje skupnih služb, inštitutov in razvojnih oddelkov v Energoinvestu. Pravzaprav smo bili pobudniki nove samoupravne organiziranosti ter zahtevali, da proračunski sistem, ki je doslej veljal v Energoinvestu, zamenjamo z novim, spod-budnejšim, skratka takim, ki bo omogočal nagrajevanje po delu ne le delavcev v neposredni proizvodnji, temveč tudi v skupnih službah in v inštitutih. Še to:med proizvodnimi temeljnimi organizacijami doslej niso veljali dohodkovni odnosi, kajti temeljne organizacije so med seboj sklepale le kupoprodajne pogodbe brez dogovorov o udeležbi pri dohodku in kdo bo nosil riziko.« Osnovna organizacija sindikata v tovarni transformatorjev Energoinvest Črnuče si je v svoj akcijski program zapisala veliko nalog. Mednje sodi poleg boljših samoupravnih rešitev skrb za stabilizacijo in skrb za izboljšanje družbenega in osebnega standarda zaposlenih. Zaradi sorazmerno slabega gospodarskega položaja (letošnji ostanek dohodek bo znašal 100 milijonov dinarjev, kar pa bodo morali nameniti predvsem za kritje anuitet in obresti za kredite)s' p, doslej delavci v črnuškem Enef( goinvestu niso mogli urediti m1 družbene prehrane in marsikj6 p, tudi ne zagotoviti povsem not" Ss malnih delovnih razmer. a si; Orodjarja Dušana Drobeč p( smo vprašali o njegovem mnenj11 o delu sindikalne organizacij6, c, Takole je odvrnil: st »Organiziranost v sindikalnih skupinah nam je pomagala, ^ prek svojih poverjenikov vpli' varno na oblikovanje politik6 g| naše osnovne organizacije, naj ž6 ^ gre za gospodarska, samou' p, pravna ali socialna vprašanj3, ( Sedaj smo dobro obveščeni in m lahko trdim, da sindikat del3 tako, kot bi že zdavnaj moral " ^ Strojni ključavničar, Fran6 p Sotlar, pa nam je dejal: ; bi »Koliko večje je zanimanje z3 ir aktivnost sindikata in samoU' ^ pravljanje, če sindikalna organi' V| zacija ne rešuje le socialnih in r6' r< kreacijskih problemov delavcev, p temveč tvorno sodeluje na vseh ^ področjih dela in življenja v to- p varni! Seveda so še posameznik'. V( ki se zmrdujejo nad sindikatom. \ toda to so ljudje, ki se tako ve- g, dejo do vsega, čeprav tudi sami p še kako potrebujejo sindikat.« S| M. HORVAT 2, r v Skupščina občine Piran, izvršni svet občine Piran in družbenopolitične organizacije ter x krajevne skupnosti čestitajo ob občinskem prazniku vsem občanom in delovnim ljudem v občini! N n k Vi 5 n. B ž sl P j • jb / P i< k S' ,1 c k J r ^ i NAŠI PRIJATELJI ALBIN BREZNIK Bolj korajžno o problemih Odkar je pred trinajstimi leti zapustil šolske klopi, je operativec. Gradbenik. Takrat je z diplomo srednje tehniške šole v Ljubljani začel iskati delo. Nekaj mesecev se je poskušal pri železnici, potem se je preselil h Gradisu. Tu je ostal. Zdaj, pri triintridesetih, je spet šolar. Vpisal se je na višjo tehniško šolo. Pravi, da čuti v svojem znanju vrzel, ki jo želi zapolniti. Ne študira zaradi »papirja«. ALBIN 'BREŽNIK je s svojo pridnostjo, vestnostjo in znanjem mnogo dosegel. Že več let je Vodja na Gradisovih gradbiščih. »Če se zdaj ozrem nazaj, ugotavljam, da sem imel pravzaprav srečo. Kolektiv celjske TOZD Gradis me je lepo sprejel. Saj veste, koliko v resnici zna tehnik, ko zapusti šolo. So me pa tudi takoj vključili v delo mladine in sindikata. Danes me dostikrat zaboli, ko, denimo, tudi v DE berem, kako danes sindi- kat dela povsem drugače, kot je na primer pred leti. Jaz tega ne bi mogel trditi za naš sindikat. Tri mandatne dobe sem bil predsednik izvršnega odbora sindikata in dokaj dobro poznam to delo. Pred leti smo delali tako kot zdaj. Zdi se mi celo, da so bili problemi težji. Danes je že veliko problemov rešenih, rešitve uzakonjene s samoupravnimi akti. Poglejte, danes je povsem normalno, da imamo zagotovljene tople obroke. In pred leti? Koliko časa smo se v sindikatu borili za topič obroke! Danes je jasno, da kolektivi sofinancirajo to prehrano. Ko sem jaz začel delati, smo mesece in mesece stanovali tudi v barakah. Tako je bilo in nihče ti ni ničesar podaril. Danes nekateri kolektivi najemajo celo svoja prevozna sredstva za prevoz delavcev iz tujih republik, da jim omogočajo lažji prevoz in večji izkoristek prostega časa. Zamerim pa novinarjem, da ste nemudoma na kraju dogodka, ko pride do kakšne nesreče ali do zastoja pri delu, o našem garanju, uspehih in proizvodnih težavah pa bolj malo pišete. V DE opažam spremembe na bolje. Več je v časopisu ljudi, več konkretne snovi. Zdi pa se mi, da tudi DE obravnava nekatere probleme preveč v rokavicah. Po mojem mnenju se je treba s problemi bolj pogumno zgrabiti. Razčiščevanje v javnosti je mnogo odmevnejše od razčiščevanja v ozkem krogu za zaprtimi vrati, pogosto celo mimo kolektiva. Javno obravnavanje odstopanj od samoupravljanja služi tudi za poduk drugim kolektivom, ki še niso imeli dovolj moči ali niso dovolj osveščeni, da bi se spoprijeli s temi problemi. Le tako obravnavani pojav služi kot primer drugim. Všeč mi je analiza dela osnovne organizacije. Pridružujem pa se mnenju tovariša iz Šentjurja, ki meni, da opisujete samo osnovne organizacije, ki dobro delajo, ki imajo mnogo uspehov. Resnično ima delavec ob prebiranju takšnih člankov občutek, kot da novinar ni imel časa ali volje izluščiti resnice. Če pa je res, kar je zapisal, potem te organizd' cije resnično zaslužijo pohvalo. So pa še slabosti. Kaj namreč pomen1 dober ali boljši časopis, če ta ne pride do bralca. Res je, časnik dobivamo vSl funkcionarji, toda pri tem ste pozabilina članstvo. Nekatera vodstva sindikat poskrbe, da je nekaj primerkov časopis na voljo delavcem, vendar povsod n tako. Tu je velika vrzel. c t i \ I s Drugi očitek velja novinarjem. Vemo, da Slovenija zaposluje več deset tisoč delavcev iz drugih republik in če ostanem pri gradbeništvu, to pvmefii, da ti ljudje zvečine žive v samskih domovih. &er vem, da delajo po deset in več ur na dan, da se v svoje prazne sobe vračajo utrujeni, bi bilo zanimivo izvedeti, kaj oni menijo o svojem življenju. Kako jih sprejema okolje, kako je poskrbljeno za njihovo kulturno in zabavno življenje-Dolga leta že sodelujem pri organiziranju različnih športnih prireditev-gradbeništvu zaposlujemo predvsem delavce iz drugih republik, kjer je osnovni šport nogomet. In prav teh igrišč pri nas primanjkuje. Našega delavca, ki jepnse k nam brez vsakršne privzgojene p0’, trebe po kulturi, le stežka spraviš v gie' dališče. Ne dajemo pa mu zabave v njegovem jeziku, ne kulture, ki mu je blizu- izobraževanje, kultura, znanost ^obra in poceni knjiga je po-p3 a pri nas že prava redkost. se vrtoglavo dvigajo, kar P^eni, da je vedno več knjig ši-krogu bralcev teže do-s ®Pnih. In ta problem ni doma le ^ nas, tudi drugod po svetu so spoprijemali z njim in ga mar-3ie na uspešen način rešili s P°niočjo žepne knjige. Zakaj jim 1,6 b' sledili? Žepna knjiga je po-Ceni> dostopna najširšemu občin- >- torej je primerna za vsak *en. upravičenost izdajanja žepne knjige v Sloveniji in zbirko ukinili, če bi se izkazalo, da ni našla ustreznega odmeva na knjižnem trgu. Že na začetku pa je za uspešno delo nujno potrebno zagotoviti dva bistvena pogoja: zagotovljena mora biti pomoč Kulturne skupnosti Slovenije za pokritje začetnih stroškov, to so propagandni in organizacijski stroški v letu 1977, ki jim slovenska založniška podjetja v sedanjem gospodarskem položaju ne morejo biti kos, obenem pa je nujna pomoč bank, pri katerih posamezni izdajatelji Žepne knjige opravljajo svoje finančno poslovanje; banke naj bi odobrile ustrezne kredite za pripravo in zaloge Žepne knjige po največ 3-odstotni obrestni meri. Kaj pa programska zasnova? V Žepni knjigi bodo izhajala dela iz vseh programskih področij, ki jih založniki izdajajo. Zgledovali se bodo po izkušnjah v svetu. Izdajali bodo predvsem dela, ki so že v trdi vezavi doživela nadpoprečen uspeh, deloma pa tudi novitete, za katere pričakujejo nadpoprečen uspeh. Torej vidimo, da bo žepna knjiga prav kmalu med nami. Založniška podjetja, ki so se v tej akciji povezala, upajo na uspeh, ki pa je odvisen predvsem od tega, ali' bomo Slovenci žepno knjigo sprejeli ali ne, KATJUŠA ROJAC Oktober smo v Jugoslaviji raz-s,b za mesec knjige, kar po-nh da bomo knjigi posvečali k°Sebno pozornost. Velik korak Uresničevanju te naloge po-1,1 pri nas samoupravni spora-^ o skupnem izdajanju Žepne p^ge, sprejet 6. oktobra letos. samoupravni sporazum je sprejet pred poldrugim letom Pomenil mnogo na poti so- inje dpi lovanja in dogovarjanja sio-nskih založnikov, prinesel je' j.a v slovensko založništvo. , rug> sporazum pomeni nov °rak pri izpeljavi akcijskega igrama, ki so si ga zadale sionske založbe pred letom in pol. Sanioupravnem sporazumu, ki j?3 ie pripravila Cankarjeva za-zba, je zapisano, da podpisniki lePajo sporazum zato, da bi Ugotovili slovenskemu knjiž-3ernu trgu kvalitetno sodobno njigo v visoki nakladi in v mehki ^ezavi. Cena knjig bo 30, 40 ali u din. Podpisniki samouprav-3ega sporazuma pa so: Založba °rec, Cankarjeva založba, Dr-Z‘lVnazaložba Slovenije, Mladin-pa knjiga, Založba Obzorja, . rintorski tisk. Založba Lipa, ehniška založba Slovenije. V °snutku samoupravnega spora-pUnja je bila med podpisniki tudi : rešernova družba, predvideno !e bilo, naj bi zbirka Žepna . njiga izhajala pod njenim okril-, ^ Prešernova družba pa zaen-irat še ni med podpisniki. j Zbirka naj bi začela izhajati na j^sen leta 1977, podpisniki sa-i °upravnega sporazuma pa se T tem obvezujejo, da bo Žepna rnJiga izhajala vsaj dve leti, in to 3e glede na finančni in poslovni tepeh pG tem £asu t,0C]0 pG_ °vno pretresli ekonomsko ir ZAKAJ NI MED PODPISNIKI PREŠERNOVE DRUŽBE? Spoštovani tovariši, zaradi nekaterih napačnih obvestil, predvsem pa zaradi informiranja o samoupravnem sporazumu za skupno izdajanje Žepne knjige, tajništvo Prešernove družbe zdaj še posebej obvešča tako založbe kot javnost o svojem odnosu do samoupravnega sporazuma, ki je bil podpisan 5. oktobra med nekaterimi založbami. To obvestilo naj tudi pomaga pri nadaljnjih razgovorih, ki še bodo o skupnem izdajanju Žepne knjige na Slovenskem. Tajništvo Prešernove družbe je 4. oktobra razpravljalo tako o žepni knjigi na Slovenskem, o samoupravnem sporazumu med nekaterimi slovenskimi založbami in o svoji ceneni zbirki Ljudski knjigi in bilo enakih misli, da more pozdraviti pobudo in prizadevanje našega založništva, kako je potrebno vse storiti, da damo ljudem (najširšim ljudskim plastem) vredno in poceni knjigo. Tajništvo je bilo tudi mnenja, da je enako potrebno pozdraviti predlog Cankarjeve založbe, da bi se takšna knjiga izdajala po založniškem sporazumu pri Prešernovi družbi ali pod njenim imenom. Vendar pa pri Prešernovi družbi menimo, da bi se mogli še pogovarjati in nekatere zadeve razjasniti, predvsem programske, preden podpišemo samoupravni sporazum, čeprav bi bil ta sporazum samo začasen, kakor zdaj tudi je. Omenjamo programsko politiko takšnih žepnih izdaj. Po dosedanjih pogovorih in posvetovanjih je mišljeno predvsem to, da bi se i’ žepni knjigi tiskale tako imenovane uspešnice, in zatem Še to, da bi bila v teh programih beletrija manjši de! (25%) skupnega programa — ali domačega ali tujega. Mislimo namreč, da bi poleg komercialnih računov, koliko moremo o njih tod sploh govoriti, ko pač že govorimo o uspešnicah, kako bi poleg teh računov pri nas morah) biti prvo to, da spravimo prek cenene žepne knjige predvsem le tiste knjige, za katerimi se čuti neka jasno začrtana in premišljena založniška programska politika —mislimo pač na našo družbeno založniško odgovornost pred našo socialistično družbo; takšna knjiga pa ni vselej tudi že prvi dan uspešnica — pač pa je več kot potrebno zanjo storiti vse, da pride med ljudi. Ko smo pri Prešernovi družbi govorili o žepni knjigi, smo govorili tudi o tem, da bi morale tako za žepno knjigo kakor predvsem tudi za knjigo za otroke in za mladino biti dosežene olajšave, in sicer vse od papirnice naprej_kar pa bi morala naša socialistična in samoupravna družba tudi uzakoniti. Podpora Kulturne skupnosti Slovenije je lahko samo prehodnega značaja. Morah bi vse storiti, da bi žepna knjiga mogla safha od sebe »živeti«. Le tako bi mogli r jutrišnjem dnevu uresničiti misel, da naj Prešernova družba postane ob izdajanju teh ljudskih ali množičnih (po nakladah) knjig matična založba slovenskega založništva. Zaradi takšnih mnenj in pomislekov se tajništvo Prešernove družbe ni moglo odločiti, da hi podpisali samoupravni sporazum in tla bi takšen založniški program izhajal pod imenom Prešernove družbe. \/endar pa bo tajništvo Prešernove - družbe pogovore nadaljevalo — i .se r voljo, da pomaga našim ljudem do vredne in do čimbolj cenene knjige. /.a tajništvo Prešernove družbe Predsednik IVAN POTRČ J 16. oktobra 1976 stran STE NEMARA PREZRLI Solidarnostna akcija za izgradnjo knjižnice v Tolminu in kulturnega doma v Lebanih \ Že pred' poletnimi počitnicami smo poročali o pobudi Sindikata delavcev kulture Slovenije, katere cilj je bil organizirati solidarnostno akcijo med kulturnimi delavci Jugoslavije za gradnjo knjižnice v Tolminu. Akcija je naletela na ugoden odmev med kulturnimi delavci v vsej Jugoslaviji. Tako je zvezni odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije skleni! organizirati solidarnostno akcijo med svojimi člani. Zvezni odbor je -ocenil, da so številne pobude osnovnih organizacij sindikata iz i .ve Jugoslavije zadosten razlog, da organizirajo solidarnostno akcijo med vsemi člani tega sindikata in ne samo med kulturnimi delavci. Ker pa so v času, ko so se odločali za organiziranje solidarnostne akcije, povodnji prizadele tudi precej krajev v Srbiji, so sklenili, da je ta solidarnostna akcija namenjena tudi za gradnjo kulturnega doma v Lebanih. Prav p teh dneh so vse osnovne organizacije sindikata s por dročja družbenih dejavnosti v Sloveniji prejele posebno pismo — apel, v katerim z vezni odbor poziva vse člane sindikata, naj prispevajo solidarnostna sredstva za gradnjo obeh kulturnih objektov. Posebnost akcije je v tem, da temelji predvsem na zbiranju sredstev iz ostanka sindikalne članarine in iz skladov skupne porabe. Svoj delež, bodo prispevale tudi kulturne skupnosti. Tako bi se le v izjemnih primerih, ko iz omenjenih virov ni mogoče zbrati dovolj sredstev, odločali za neposredne prispevke članov v višini 20 din. V Sloveniji vodi akcijo poseben koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki vseh sindikatov s področja družbenih dejavnosti. vodi pa ga Ančka Korže-Strajnar. Poleg poziva zveznega odbora so vsi občinski sindikalni sveti in osnovne organizacije prejeli nuli pismo koordinacijskega odbora, v katerem je podrobno pojasnjen način zbiranja sredstev. Zbrana sredstva je 'potrebno nakazati na tekoči račun 60806-655-133 Beograd, s pripisom »Sredstva solidarnosti sindikata delavcev družbenih dejavnosti za Tolmin in Lebane«. Zvezni odbor bo javnost sproti obvešča! o zbranih sredstvih in objavil imena najbolj uspešnih organizacij in posameznikov. V Sloveniji se bo akcija zaključila 15. decembra in, če bo uspešna, bomo zbrali 2,000.000.00 dinarjev. Vsa zbrana sredstva v Jugoslaviji se bodo delila enako na oba kulturna objekta. MILAN BRATEC FRANC ŠIFR AR, ki je zaupnik Prešernove družbe v škofjeloški »Alpini^je zbral za letošnje knjižne zbirke 80 naročnikov. OD TU IN TAM OD BAROKA DO IMPRESIONIZMA 0 Narodna galerija v Ljubljani je posodila 8anizatorjem razstav in petkovih kulturam Večerov v velenjski knjižnici dragocene ve.c'nin-. Omogočili so, da si je ogledalo 1 sot tisoč dijakov in odraslih razstavo Od st °ka do impresionizma. Ob otvoritvi raz- pe je nastopila harfistka Pavla Uršič, n , e|kove kulturne večere obišče vedno kaj več kot sto ljudi. Na tretjem večeru le-žnle sezone se je predstavil igralec Jože Pan z monodramo Svetokriškega »En ecn veseli inu vsih troštov...« —v— I r\ > \ v literarna koloni j Gradišču v Slovenskih goricah A 03. oktobra I. literarna kolonij lto^srečanja pesnikov in pisatelje t,Ž.' V literarni koloniji so sodel p/ uvrščeni avtorji minulega So eg literarnega večera v kuturn udeleženci kolonije trikrat erarnih kažipotih«, pogovorih stif1 ustvarjanju. S to prireditvijc i, 1 tudi 50. obletnico smrti' pesni Kosovela. tudi mladina kočevja I oNv te<^nu komunista, ki je tudi v kočevski kni’111* potekal pod geslom »Človek, delo. Ho !Ura<<’ 80 pripravili člani šolskega kultur-'Umetniškega društva v avli nove I^Jtovne šole svečano proslavo. Tudi nji-t raV° kulturno delo prispeva h kulturnemu 3zv°ju v občini. FRANCE BRUS BOGAT PROGRAM AKCIJ Teden komunista na temo »Človek, delo. kultura« v občini Gornja Radgona ho od S. do 13. novembra. V tem tednu nameravajo vsestransko analizirati samouprav ni položaj kulture, materialne pogoje, načrtnost v kulturnem delovanju, oceniti zavzetost vseh subjektivnih sil, zlasti še /veze komunistov za hitrejši razmah kulturnega življenja. Posebej želijo oceniti tudi dosedanji interes samoupravnih organov in poslovodnih sturktur v delovnih organizacijah za kulturno živIjenje,dctavcev. O vseh teh vprašanjih bodo govorih na razširjenih sestankih OO ZK, na razširjeni seji občinske konlc-rencc /.K. na posvetov an jih. f ibunah. i ako načrtujejo posvetov an je o kullurno-cstčtsTi vzgoji na šolah, spodbuditi želijo tud' ustanavljanje solskih kulturno umetniških društev. Javna tribuna pod naslovom Kako približati delavcu dobro knjigo« bo v Radenski v Radencih. Spodbudila naj bi zanimanje tuefi za marksistično. literaturo in podprla akcijo Z.KPO v občini — tekmovanje v branju leposlovnih knjig. V tem tednu bo v av h radgonske delavske, univerze odprta razstava marksistične literature. Gostov ala bo tudi mariborska drama s Partljičevo komedijo »O ne. ščuke pa ne«. Po predstav i bo pogovor z avtorjem in izvajalci. V tednu komunista nameravajo tudi ustanoviti DPD »Svoboda« v Avtoradgoni. Radenski in v Kmetijskem kombinatu, prosvetno društvo pa bodo ustanovili v naselju Spodnja Ščavnica. V izvajanju programa akcij tedna komunist;! bodo v tej občini sodelovali vsi — vse družbenopolitične organizacije, Z.KPO in kulturna skupnost. ]'()Ni Šli (ANIC LIKOVNI SAMORASTNIKI NA JESENICAH Člani Društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane razstavljajo na Jesenicah. Razstava bo odprta od I h. do 27. oktobra, organizirala jo je likovna sekcija »DOIJK« DPD Svobode » Ione Čufar«, RAZSTAVA LIKOVNIH AMATERJEV BRATSKIH OBČIN Ptujski občinski svet zveze sindikatov in medobčinski odbor zveze sindikatov občin Čakovec, Koprivnica. Krapina. Ormož. Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin sta priredila razstavo likovnih amaterjev bratskih občin. Razstav a bo odprta do 20. oktobra v liko,nem salonu Dušana Kvedra v Ptuju. prirejena pa je v počastitev 35. obletnice v staje jugoslov anskih narodov in narodnosti in 15. obletnice sodelovanja med občinami Čakovec, Ptuj in Varaždin. V DVEH LETIH VEČ KOT 100 NASTOPOV Godba na pihala pri KUD »Janko Živko« Poljčane deluje že 22 let. Fantje, mladi delavci in kmetovalci, so se od takrat seveda postarali, toda ljubezen in veselje do godbe jih ni minila. Vsa ta leta so se vključevali v družbeno in kulturno življenje Poljčan in okolice. Poljčanska godba, ki šteje danes 22 eedbenikov in jo vodi kapelnik Ivan Tkavc ml., je danes nepogrešljiva na vseh svečanostih in prireditvah po vsej dravski dolini od Makol do Slovenskih Konjic. Samo v zadnjih dveh letih so nastopih več kot stokrat. Godba si je z lastnimi prizadevanji, pa tudi s podporo svojega društva, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih kolektivov nabavila nove instrumente, enotne obleke, zdaj pa je njihova največja želja, da bi svoj sestav pomladili in tako godbi zagotovili nadaljnji obstoj in raz.voj. VIKTOR HORVAT REKLI SO DELAVCI MISLINJSKE DOLINE ŽE URESNIČUJEJO »MALO USTAVO« HRO GUGOROV, PRED- sednik skupščine SFRJ, NA SEJI PREDSEDSTVA CK ZKJ: Zgodovinsko gledano smo vse, kar smo ustvarili z ustavo in zakoni, ki naj oblikujejo naš družbeni in ekonomski sistem, storili v izredno kratkem roku. Moramo pa združiti sile, da bi bili v končnici dela s temi zakoni učinkovitejši, se hitreje dogovar jali in sporazumevali. Do konca leta so še trije meseci, nekaterih nalog pri oblikovanju bistvenih delov sistema in konkretiziran ju petletnega plana v nekaterih točkah pa še nismo opravili. Mislim predvsem na to, da še nismo dosegi soglasja o pomembnih zakonih - o cenah, deviznem režimu, kompenzacijah - in da nismo uskladili družbenih dogovorov o razvoju nekaterih panog, predvsem energetike, in agro-industrije. Trdno sem prepričan, da bi se lahko še uspešneje sporazumevali, če bi bolj upoštevali skupne cilje, če bi bolj gledali na hitrejši in uspešnejši razvoj si- stema. Tako kot smo bili odločni in enotni v tem, da ne smemo odlašati z izdajo zakona o združenem delu, bi po mojem prepričanju z enako odločnostjo opra-' vili tudi te naloge. Se toliko bolj, ker je tudi uveljavitev zakona o združenem delu čedalje bolj odvisna od ureditve omenjenih problemov. DŽEMAL BIJEDIČ, PREI> SEDNIK ZIS, NA SEJI PREDSEDSTVA CK ZKJ: Ni sporno to, ali imamo probleme ali ne, temveč, ali se z nji- hovim obstojem sprijaznimo ali pa si kakorkoli prizadevamo, da bi naredili, kar je na sedanji ravni razvitosti proizvajalnih al, družbene organiziranosti in zavesti delavskega razreda in vse družbe objektivno možno narediti in kar moramo narediti. Prišel je čas izkoriščanja velikan- skih naložb našega delavskega razreda in vse skupnosti v razvoj proizvajalnih zmogljivosti, infrastrukturnih objektov, v kadre, v vse, kar sestavlja našo, še kako pomembno gospodarsko zmogljivost Seveda s pogojem, da bomo hitreje spreminjali gospodarsko strukturo in da bomo preoblikovali združeno delo v skladu z ustava Dosegli smo sistem gospodarske razvitosti, ko se objektivno ne moremo več razvijati po starem in brez doseganja novih kvaptetv gospodar jenju. Prišel je čas, ko se, morajo spremeniti metode gospodarskega razvoja. Po starem očitno nismo mogli naprej in tudi ne moremo, ker so inflacija, plačilni primanjkljaj, notranja nelikvidnost in drugi neugodni pojavi ne samo začeli ustvarjati velike družbene, gospodarske in politične probleme, temveč to že plačujemo tudi s pojemanjem proizvodnje. Rezultate smo tudi letos plačali z začasnim pojemanjem proizvodnje. Vendar v nasprotju s prejšnjim stanjem in težnjami lahko rečema da smo ustvarili perspektivo za ekonomsko bolj zdravo gospodarsko rast in za izpolnitev pogojev, ki so nujni za uresničevanje novega gospodarskega sistema. ZAKON ŽE V PRAKSI Ocena prve faze javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v občini Slovenj Gradec kaže, da so bili najuspešnejši prav v okoljih, kjer so tudi sicer najbolj razviti samoupravni odnosi. Pomembno je, da so delavci iz Mislinjske doline množično potrjevali »malo ustavo« tudi zato, ker so ugotavljali, da so 4 rešitve, ki jih predvideva osnutek zakona o združenem delu, v skladu z njihovimi interesi. V nekaterih samoupravnih okoljih pa so že začeli v vsakdanjem samoupravnem delovanju uveljavljati določila osnutka zakona o združenem delu, kar kaže na to, da »mala ustava« dejansko* omogoča oziroma zagotavlja nadaljnje poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Prezreti pa ob tem vendarle ne gre ugotovitev, da so bile nekatere TOZD konstituirane bolj formalno in da se še najdejo kolektivi, kjer delavci še zmeraj ne gospodarijo z rezultati svojega dela. Slišati pa je tudi mnenja, da ustanavljanje novih temeljnih organizacij združenega dela drobi ekonomsko moč organizacij združenega dela. Kljub vsemu pa velja ugotovitev, da so v občini Slovenj Gradec delovni ljudje dejansko plebiscitarno sprejeli temeljna politična izhodišča zakona o združenem delu ter da so njegovo vsebino že začeli uresničevati v vsakdanjem samoupravnem delovanju. V Mislinjski dolini so prvo fazo javne razprave o osnutku * zakona o združenem delu povezali z obravnavo več drugih pomembnih dokumentov, v večini TOZD pa so jo tudi opravili v dogovorjenem roku in skladno s programom aktivnosti. Ponekod je akcija zamujala, predvsem v krajevnih skupnostih in v večini samoupravnih interesnih skupnosti. Praksa kaže, da nekatere osnovne organizacije sindikata niso bile kos zahtevni nalogi, ponekod pa so nanjo sploh pozabili. Zato ni naključje, da so v nekaterih osnovnih organizacijah »pozabili« oceniti obstoječo samoupravno organiziranost in samou- PREdSEDSTVO SVETA ZSJ 0 AKTIVNOSTI SINDIKATOV V JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN PRIHODNJIH NALOGAH Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na zadnji seji obravnavalo dejavnost sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in nadaljnje naloge v zvezi z uresničevanjem zakona. Ugotovilo je, da so vse družbenopolitične sile v okviru socialistične zveze in pod vodstvom ZK zelo organizirano sodelovale v javni razpravi. Rezultati dosedanje dejavnosti kažejo, da so delavci in vsi delovni ljudje sprejeli temeljne in idejnopolitične opredelitve, ki jih vsebuje osnutek zakona. Izjemen pomen javne razprave je v tem, da je spodbudila kritično analizo razmer in ustvarjalno prispevala k nadaljnjemu preoblikovanju združenega dela, zlasti k razvoju dohodkovnih odnosov, samoupravnemu organiziranju in povezovanju združenega dela na temeljih dohodkovne medsebojne odvisnosti, ustvarjanju možnosti za izboljšanje samoupravnega odločanja delavcev v vseh obli-kahh samoupravnega združevanja dela in sredstev, doslednemu uresničevanju pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev na vseh ravneh organiziranja — izboljšanju samoupravne prakse v celoti. Pomembno je tudi to, da se je sindikat v tej akciji uveljavil kot politična organizacija delavskega razreda. Na podlagi javne razprave o osnutku zakona o združenem delu »er razprave na tej seji je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije določilo naslednje neposredne naloge sindikatov: Akcijo za izvedbo sprejetih rešitev, za spreminjanje in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi zakona o zdru- ženem delu je treba nadaljevati in pospešiti, se odločno upreti vsem odporom, ki onemogočajo dosledno izvajanje ustave. Vse organizacije in organi sindikatov so dolžni kritično analizirati dosedanjo družbenopolitično angažiranost v javni razpravi o osnutku zakona in v sodelovanju z organi samoupravljanja določiti program akcij za pravočasno pripravo samoupravnih sporazumov, statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter opraviti vsebinskopolitično razpravo o predvidenih novih rešitvah. Organizacije sindikata se bodo angažirale pri uveljavljanju in doslednem uresničevanju dohodkovnih odnosov in dohodkovnem povezovanju organizacij združenega dela na podlagi zakona o združenem delu. Na teh temeljih je treba nadaljevati z akcijo za združevanje dela in sredstev ter uresničevati svobodno menjavo dela v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah združevanja in dohodkovnega povezovanja. Posebno pomembno je, da v organizacijah sindikata opravijo kritično analizo uresničevanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, da bi tako hitreje poiskali in objektivizirali merila za delitev po delu in rezultatih dela. Sindikat se bo posebej angažiral, da bodo samoupravni akti organizacij združenega dela temeljili na zakonu o združenem delu. nov in drugih predpisov, ki omogočajo izvajanje zakona o združenem delu. Pri tem delu je treba upoštevati številne pripombe, predloge in določila iz javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. pravne razmere. Razpravo so morali zato ponoviti. Zgodilo pa se je tudi, da so v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata pri pripravi ocen enostavno spregledali določila osnutka zakona o združenem delu. Na občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenj Gradec so zadovoljni z udeležbo delavcev v javni razpravi. Tam, kjer so se na razpravo o »mali ustavi« skrbno pripravili, je bila dobra tudi ude- ležba. V krajevnih skupnostih je uspela javna razprava o osnutku zakona o združenem delti tam, kjer so jo povezali z obravnavo srednjeročnega programa" razvoja občine Slovenj Gradec. Sicer so si v Mislinjski dolini še prizadevali, da bi o »mali ustavi« spregovorili tudi v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Pripravili so posvetovanje vodij delegacij in se dogovorili, da bodo kritično ocenili ^e ’ Velika večina delegacij ni °c nila svojega dosedanjega ne ’ To opozarja, da bo treba narn t niti v prihodnje večjo pozorno-^ delu delegacij. Delegacijam P bo treba poslej bolj pomagaj način njihovega dela pa bo tre utrditi v samoupravnih splosf aktih temeljnih in drugih zacij združenega dela ozirom krajevnih skupnosti. ^ Usposabljanje za izvajanje »male ustave« V vseh organizacijah sindikata je treba še naprej seznanjati delavce z zakonom ter organizirano delovati pri uresničevanju zakonskih določil v praksi. Dolgoročna in neposredna naloga sindikatov je usposabljanje sindikalne organizacije za nove odgovorne naloge. Pripraviti je treba posebne programe za usposabljanje sindikalnih aktivov in akcijo pri praktičnem uresničevanju zakona in družbenopolitične vloge sindikata. OD SOBOTE T DO SOBOTE V znamenju oživljanja proizvodnje Javnost v zadnjem času zelo zanimajo glasovi o ponovnem oživljanju proizvodnje. V minulih dneh so bili tudi v nekaterih organih v republiki, še posebej v analitičnih in statističnih službah podobnega mnenja kot pred časom ocenjevalci na zvezni ravni Gospodarstvo po malem spet oživlja, pri čemer so značilni podatki o razmerah v slovenski industriji, Id je letos v septembm proizvedla že za 4,9 odstotka več kot v istem mesecu lani Rast proizvodnje sega že v mesec avgust, medtem ko smo julija še ugotavljali nazadovanje. K tem razveseljivim podatkom sodijo tudi nedavno izrečene ocene o relativni trdnosti dinarja na tujih denarnih trgih. Seveda pa vse to ne more zmanjšati skrbi za stabilizacijo, ki ostaja še naprej trajna naloga in skrb delovnih organizacij Marsikaj o stabilizaciji in rasti gospodarstva je bilo izrečeno in storjeno že v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, kajti tudi ustrezna samoupravna in poslovna organiziranost gospodarstva je ena od velikih rezerv večje storilnosti in uspešnosti gospodarjenja. Te dni je zakonsko besedilo šlo še skozi kritično presojo zveznih svetov za vprašanja političnega sistema in za družbenoekonomske odnose, ki sta zasedala na Brionih. Vse torej kaže, da bo ta zakonski dokument sprejet že prihodnji mesec in da bo pomenil nadaljnjo spodbudo in sprostitev ustvarjalnih sil v gospodarstvu in v celotni družbi Slovensko javnost seveda še naprej zanimajo razmere na slovenskem Koroškem, kjer nacionalistične sile in preostanki razbitega nacizma prav ob letošnji obletnici plebiscita še ostreje izzivajo s svojo protislovensko in protijugoslovansko akcija Med protestnimi zborovanji naj v minulih dneh omenimo največje, ki je bilo v Mariboru, na katerem so zborovalci odločno zahtevali konec šovinističnih pritiskov in nezakonitega ravnanja avstrijskih oblasti s slovensko in hrvaško narodnostno manjšino. Med ugodnejšimi vestmi naj omenimo podatke iz republiške skupnosti za ceste, kjer so ugotovili, da je bila predvidena vsota posojila dosežena in presežena za 30 odstotkov; da je denarja v skladu že kar precej in lahko potemtakem takoj začnemo uresničevati predviden1 plan gradnje cest Javnost je te dni zvedela, da se bodo že te dni začela dela na avtocesti Vrhnika — Ljubljana, medtem ko uspešno potekajo nadaljevalna dela na cesti Celje - Levec, ki pomeni podaljšek štajerskega dela Slo venike. Pomembna bo tudi rekonstnikcija ceste in Karlovškega mosta v Ljubljani, ki pomeni pomembno mestno vpadnico iz dolenjske smeri. V Posočju so tudi te dni stopnjevali začeto akcijo za hitro montažno gradnjo stanovanjskih hiš. Poleg številnih ogrodij, ki rastejo iz dneva v dan, je kljub slabšemu vremenu v zadnjem času 40 novih stanovanjskih hiš že pod streho. To sicer predstavlja šele 10 odstotkov predvidenih montažnih hiš, vendar je serijski trak dobro stekel Med pomembnimi akcijami naj navedemo tudi uspešne priprave za razpis referenduma za zgraditev šol in otroških varstvenih ustanov v Ljubljani Akcija za samoprispevek gotovo sodi med največje tovrstne medobčinske akcije v Sloveniji, ki gradi na doseženih uspehih dosedanjega takšnega samoprispevka in daje soliden načrt za ozdravitev najtežjih problemov, ki tarejo prebivalce mesta Med dogodki v zveznem merilu naj omenimo sestanek zveznega odbora novinarske organizacije v Zagrebu, ki je najavil sejo izredne skupščine ZN J, sprejem novega statuta in tudi sicer dnevni red z aktualnimi vprašanji dmžbene vloge novinarjev, njihovega idejnopolitičnega in poklicnega usposabljanja kot tudi njihovih delovnih razmer V začasnem jesenskem zatišju na Gorenjskem so te dni v Kranju odprli 9. mednarodni sejem opreme v okviru Gorenjskega sejma. Sejem obrti je tokrat prvič odpadel, kar kaže, da bi lahko v prihodnje v Celju bolje specializirali tovrstno razstavno prireditev. Mednarodnega sejma se poleg 64 domačih razstavljavcev udeležuje tudi 16 razstavljavcev iz dmgih držav, zlasti iz sosednjih pa tudi iz ZR Nemčije in ZDA Gok J ABC odnosov v kolektivu! Urne popravljamo s krampom PIŠE: AZRA KRISTANČIČ DIPL. PSIHOLOGINJA Nujno potrebno je pospešiti izdelavo in sprejem sistemskih zako- Upoštevaje odgovornost sindikatov za dosledno uresničevanje zakona v celoti, še zlasti pa za uresničevanje vloge, ki je z zakonom dana sindikatom, bodo organi in organizacije sindikatov v federaciji, republikah in pokrajinah proučili predvsem naslednje: — udeležbo sindikatov v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; — udeležbo sindikatov v reševanju sporov, ki niso mogli biti rešeni po redni poti; — sodelovanje sindikatov in organov upravljanja v primerih, ko je potrebna poprejšnja razprava o vprašanjih, o katerih odločajo delavci na zborih z referendumom in podobno; — položaj sindikatov v samoupravnih sporazumih o združevanju organizacij združenega dela in v statutih teh organizacij. Dva tisoč in dvesto let pred našo ero je dal stari egiptovski kralj Akhtoi svojemu sinu pameten nasvet. Velja še danes. Pred dobrimi štirimi tisoči leti je dejal: „Bodi diplomat. To ti bo pomagalo, da boš prispel do svojega ciljal" Kaj menite, kdaj boste bolj uspeli - ali takrat, ko boste rekli ,,Oprosti, prav nimaš ti, ampak jaz!“ Ali takrat, ko boste to rekli nekoliko drugače, bolj diplomatsko: „Morda se motim, dajva, še enkrat poglejva dejstva!" Kaj se zgodi, če nekdo začne razgovor z besedami: ,,Zdaj ti bom dokazal to in to!" Ali: ,,Zdaj ti bom povedal nekoliko stvari in ti boš spremenil svoje mišljenje!" To je slab način. Zveni približno tako, kot bi dejali: ..Lep- ši in bolj privlačen sem kot ti!" Zveni kot izziv, ustvarja opozicijo, v notranjosti tistega, ki vas posluša pa pripravljenost, da se vnaprej ne bo strinjal z vami za vsako ceno, še preden ste mu karkoli bistvenega povedali. Kot vemo, je zelo težko spremeniti prepričanje drugih, celo v najugodnejših razmerah, zakaj bi si potem brez potrebe delali velike težave? Če želite nekaj dokazati, potem to opravite z velikim občutkom. Kajti stara resnica je, da je treba ljudi poučevati tako, da tega ne občutijo. morda tudi nimam prav! Tu * sam se večkrat zmotim! Tou^ želim, da zadevo urediflj0-Dajva, še enkrat preveriva dokaze!" Veijamite, zelo redki bodo tisti, ki bodo odbili dialog na takšni osnovi. Z dveletnimi izkušnjami srn° že kdove kolikokrat sprem' enili Če nekdo naredi nekaj, kar mislite, da je napačno, ali celo, če veste zatrdno, da je napačno, ali ni bolje začeti, denimo, tako: ,,Prosim, malo me poslu- šaj! Mislim nekoliko drugače. svoje mišljenje, brez odporov m brez bremen v svojih čustvih-Če pa nam je kdo grobo dejah da nimamo prav, mu samo zamerili, ampak je hi prizadeto tudi naše srce. Neverjetno, kako smo občutljivi h obliko in svoje mišljenje! kako hitro nas napolni neupravičeno sovraštvo do drugega-Kajti ne gre več samo zato, kdo ima prav in kdo ne, temveč tu > za omajano zaupanje vase. Ta : -rtrrse^Kt i Predsedstvo SFRJ je med drugim razpravljalo o nekaterih zu-|*anjepolitičnih vprašanjih. Odo-n*° je delo jugoslovanske dele-8acije, ki je pod vodstvom Dobri-''°ja Vidiča in Lazarja Mo-jsova z bolgarskimi predstavniki od 22. 27. septembra v Sofiji razpravljala o položaju in razvoju iugoslovansko-bolgarskih odno-SOv- F redsedstvo je razpravljalo tudi o razmerah v jugoslovan-sko-avstrijskih odnosih, ki so posodica kršenja avstrijske državne Pogodbe in sprejetja zakona o Preštevanju manjšin. Zvezni sekretar za zunanje za-beve Miloš Minic se je v Beo-8radu pogovarjal z zunanjim ministrom demokratične Kampučije lengom Saryjem. Razpravl-)ala sta o nadaljnjem vsestran-skem poglabljanju prijateljskega s°delovanja med državama in o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Na enodnevnem delovnem obisku v Beogradu je bil tudi član birekcije in sekretariata CK KP Italije Giancarlo Pajetta. S sekretarjem v izvršnem komiteju pred-sedstva CK ZKJ dr. Aleksan-brom Grličkovim se je pogovarjal 0 dejavnosti obeh partij na mednarodnem področju, o njunem ntedsebojnem sodelovanju in o aktualnih gibanjih v mednarodnih odnosih. V Pekingu so zaprli štiri člane Politbiroja — Čang Čun-čiaa, kang Hung-vena, Jao Ven-juana in Maovo vdovo Čiang Cing — ki 80 vodili tako imenovano radi-' kalno skupino v kitajskem vodstvu. Novic o tej aretaciji do zaključka redakcije še niso uradno Potrdili, medtem pa je v Pe- kingu zvedelo, da so zaprli še kakih trideset skrajnih levičarjev iz vrst srednjih kadrov. V dobro obveščenih krogih tudi menijo, da bo imenovanje Hua Kuo-fenga za predsednika CK KP Kitajske potrdil izredni partijski kongres. V libanonskem obmejnem kraju Štora so se nadaljevala sir-sko-palestinsko-libanonska pogajanja o rešitvi krize v Libanonu. Sprva je kazalo, da bodo pogovori uspeli, vendar sa srečanje prekinili in preložili za nedoločen čas zaradi sirskega napada na območje Bamduna, kjer bi morali potovati predstavniki palestinskih in naprednih sil, da bi prišli na pogajanja v.Štoro. V okviru političnih prizadevanj za rešitev libanonskega zapleta je za 18. oktober v Kairu napovedan sestanek šefov arabskih držav, kjer naj bi razpravljali o ukrepih za ustavitev vojne v Libanonu. Kot kaže, bo dr. Kurt Wal-dheim tudi v naslednjem mandatnem obdobju ostal na položaju generalnega sekretarja Združenih narodov. Sam Wal-dheim je izjavil, da je pripravljen tudi v naslednjih petih letih opravljati to funkcijo, če mu bo generalna skupščina na predlog varnostnega sveta spet ponudila mandat. Sedanji mandat se bo VValdheimu iztekel ob koncu leta. Šest nekdanjih Francovih ministrov je ustanovilo svojo politično skupino — »Ljudsko zvezo«, v kateri bi radi združili tudi glavne silf španske desnice in se na volitvah, ki so napovedane za prihodnjo pomlad, znova dokopali do oblasti. V. B. JEMINAR za sindikalne funkcionarje RUTINSKE AMERIKE SREČANJE 1 PRIJATELJSTVA | ^ Sarajevu se je pred dnevi fCe! 14-dnevni seminar o druž-pnopcJitičnem in ekonom-r61!! sistemu ter razvoju samo-Previjanja v Jugoslaviji, ki sta |^za 14 sindikalnih delavcev iz ^4tiih držav Latinske Amerike rganizirala svet ZSJ in svet fveze sindikatov Bosne in Her-^govine. ' Predstavnike dvanajstih na-onalnih sindikalnih central in j eh regionalnih organizacij iz mlinske Amerike je pozdravil ^predsednik sveta ZSJ Djuro j^Mimo predavanj, ki jih bodo za sindikalne funkcionarje aname, Mehike, Venezuele, ^umbije, Ekvadorja, Peruja in Čila ugledni jugoslovanski znanstveniki in družbenopolitični delavci, bodo gosti iz Južne Amerike obiskali več bosansko-hercegovsldh organizacij združenega dela. V njih se bodo seznanili s praktičnim delovanjem samoupravljanja in z vlogo sindikatov. Na seminarju bodo udeleženci spregovorili o svojih izkušnjah iz sindikalnega gibanja svojih dežel. Seminar ima vsejugoslovanski in mednarodni pomen glede na sodelovanja naše države z deželami Latinske Amerike zlasti po peti konte-renci voditeljev držav ali vlad neuvrščenih dežel v Colombu. M. B. IZ RAZGOVORA Z VODITELJEM SVETOVNE KONFEDERACIJE DELA JANOM KULAKOVSKIM IN JOSEJEM GONZALESOM ________ Dozorel je čas za spremembe Mednarodne sindikalne centrale se morajo otresti vloge reprezentativnih sobesednikov mednarodnih ustanov in tudi same učinkoviteje voditi boj delavcev za njihove pravice Dozorel je čas za prestrukturiranje mednarodnega sindikalnega gibanja - je izjavil generalni sekretar Svetovne konfederacije dela Jan Ku-lakovski v pogovoru z urednikom „Rada“ ob nedavnem obisku v Jugoslaviji. Po njegovem mnenju so mednarodne sindikalne centrale ne glede na usmeritev preveč delovale kot reprezentativni sogovorniki medna-rodnih ustanov, kakršne so Mednarodna organizacija dela, Ekonomski in socialni svet Združenih narodov, Oganizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo. V svojih akcijah so upoštevale predvsem položaj delavcev v industrijsko razvitih državah, zato so celo sledile blokovski politiki. Kulakovski pravi, da takšne ugotovitve pogojujejo tudi sedanjo dejavnost Svetovne konfederacije dela. ,Afi se zavzemamo za odpravo te reprezentativne vloge. Želimo in hočemo učinkoviteje voditi konkreten boj delavcev na različnih celinah. Pri tem mislim na boj za sindikalne pra- -vice toda proti vsem diktaturam in kapitalističnim prevladam, ki se najmočneje izražajo v dejavnosti nad-nacionalnih družb. Mislim tudi na boj za takšen model razvoja, ki ne bo vsiljen in bo temeljil na potrebah delavcev in prebivalstva in bo vseboval vrednote in kulturo lastnega okolja. SINDIKALNA NEUVRŠČENOST Druga bistvena poteza delovanja Svetovne konfederacije dela je zavračanje sindikalnega konformizma v odnosu na bloke ter sprejemanje neuvrščanja. „Za nas neuvrščenost ne pomeni nevtralnosti, pač pa takšno zasnovo sindikalnega delovanja, ki zavrača prevlado velikih sil kot nečesa, kar je neizbežno." Generalni sekretar Svetovne konfederacije dela je končal z besedami: „Mislim, daje prišel čas za evolucijo celotnega mednarodnega sindikalnega gibanja. Mi si ne prizadevamo, da bi bili tako imenovani lastniki vrhunske resnice, vendar menimo, da je svetovna konfederacija dela, zahvaljujoč svoji sestavi in svojim konceptom, poklicana, da igra važno vlogo v tej evoluciji. Natančneje rečeno: današnje strukture niso prilagojene stvarnosti v svetu. Prepričan sem, da na tem področju lahko računamo na razu-mevanje in sodelovanje sindikalnih organizacij, kot so na primer jugoslovanski sindikati." O POGOJIH ZA USPEŠNO SODELOVANJE EVROPSKIH SINDIKATOV Na vprašanje, kako ocenjuje delovanje evropske konfederacije sindikatov, potem kr se je razširil krog njenih članov, je Kulakovski odgovoril: ,,Vedno sem menil, daje usta- novitev evropske konfederacije sin-dikatov koristna za evropsko pa tudi za svetovno sindikalno gibanje. Čfe-prav formalno deluje že od februarja 1973. leta pa je ta organizacija postala resnična evropska sindikalna organizacija šele v maju 1974. leta, ko so se ji pridružile sindikalne centrale, včlanjene v Svetovno konfederacijo dela, in irski sindikati ter nekaj kasneje še generalna konfederacija dela Italije. V obdobju od kongresa v Koebenhavnu v maju leta 1974 do kongresa v Londonu v aprilu letos je bila konfederacija dejansko vzpostavljena. Šele na letošnjem kongresu je zavzela stališča o neka-terilr vprašanjih, ki zanimajo delavce. Povsem jasno je, daje še prezgodaj ocenjevati, kako se bodo izvajali sklepi, sprejeti v Londonu, tako denimo o zaposlovanju, inflaciji, položaju delavcev-migrantov in žensk, energetiki itd. Menimo, da je učinkovito izvajanje londonskih sklepov odvisno od tega, ali bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Ali bo konfederacija resnična sindikalna organizacija, kar pomeni, da ne bo samo predstavnik delavcev v nekaterih institucijah, kot so skupni evropski trg, evropsko združenje za svetovno trgovino in evropski svet, ampak da bo opredelila sindikalno politiko in zagotovila njeno usklajevanje med včlanjeimi organizacijami. Eh bi evropska konfederacija sindikatov lahko uspešno delovala, mora ustvariti enotne federacije delavcev po posameznih sektorjih, kot na primer že obstaja zveza delavcev kot na primer že obstaja zveza kovinarjev. Enotno in močno evropsko sindikalno gibanje pa ne sme voditi k izoliranju od preostalega sveta, saj mora biti konfederacija solidarna s sindikalnimi organizacijami v drugih delih sveta, zlasti pa z drugimi regionalnimi organizacijami, kot sta — Organizacija afriške sindikalne enotnosti in Mednarodna konfederacija arabskih sindikatov. V Evropi mora biti evropska konfederacija sindikatov avtonomna glede na mednarodne sindikalne centrale. To je pogoj, da lahko igra pozitivno vlogo v evoluciji svetovnega sindikalnega gibanja in v premagovanju blokovske politike. SINDIKATI IN RAZVOJ Na vprašanje, kakšni rezultati so bili doseženi od septembra leta 1973, ko je bila konferenca Svetovne konfederacije dela o razvoju v svetu, je odgovoril pomočnik generalnega sekretarja Jose Gonzales, ki je bil na obisku v Jugoslaviji skupaj s Kii lakovskim. „Težko je reči, kaj smo dosegli, saj je mnogo objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na premagovanje prepada v razvoju. Po eni strani se je politični položaj v nekaterih državah ,.tretjega sveta" poslabšal z uvedbo diktatorskih ali celo fašističnih vlad. Zaostreni so problemi nezaposlenosti in inflacije, v mnogih državah pa so omejene sindikalne svoboščine. S tem pa je otežkočeno tudi naše delovanje. Kar zadeva politično voljo naših organizacij, nam je uspelo znatno izboljšati zavest delovnih plasti in jih mobilizirati za pritisk na vlade, da bi storile več za razvoj. Sindikati industrijskih držav, ki so včlanjeni v svetovno konfederacijo, so sicer solidarni s sindikati dežel v razvoju in jih podpirajo. Menimo pa, da je treba to solidarnost še bolj razširiti, in to ne samo v Svetovni konfederaciji dela, ampak v vsem sindikalnem gibanju. Strinjam se z mnenjem, da se mora tudi evropska konfederacija sindikatov bolj zavzeti za reševanje problemov dežel v razvoju." BOŠKO RAKIDŽIC kdo je kdo HUA KUO-FENG Kitajsko ljudstvo je po smrti Mao Ce-tunga te dni dobilo novega voditelja. Predsednik CK KP Kitajske (in s tem tudi vodja armade) je postal Hua Kuo-feng, ki je pred sedmimi meseci presenetljivo stopil v vrh kitajskega vodstva in kot prvi podpredsednik partije in predsednik državnega sveta (vlade) zasedel drugi položaj v politični piramidi. Podatki o novem kitajskem voditelju so skromni. Star je kakih 55 ali 60 let; bil je politični funkcionar v pokrajini Junan (kjer se je rodil Mao Ce-tung) in tam je leta 1970 postal prvi sekretar pokrajinskega partijskega komiteja; leta 1973 so ga imenovali v politbiro, v vladi pa je skrbel za javno varnost. Bliskovit politični vzpon priča o vrlinah in sposobnostih Hua Kuo-fenga. Te lastnosti je uspešno dokazal, ko je Kitajsko prizadel katastrofalni potres in so Maa bolezni že skoraj strle; seveda pa je še veliko bolj pomembno, da velja za zanesljivega zagovornika Maovih idej in je, kakor lahko razberemo iz uradnih sporočil iz Pekinga, najbolj odgovorni razlagalec idejnopolitične dediščine Mao Ce-tunga. V spletu različnih idej o kitajskem razvoju (v glavnem seveda v okviru smernic, ki jih je začrtal Mao) se je Hua Kuo-feng, kot kaže, odločil za srednjo pot, za kompromise med skrajnostmi, v katerih so na eni strani (imenujejo jo »radikalna« usmeritev) zelo od- ločne zahteve, da mora politiki pripadati odločilno mesto pri oblikovanju kitajske prihodnosti, na drugi (»zmerni«) strani pa ideje, da je treba dati veljavo ekonomskim zakonitostim razvoja. To je seveda posplošena in le približna razmejitev s samo nekaterimi elementi ene oziroma druge usmeritve. Tudi za Hua Kuo-fenga za zdaj še ni mogoče zanesljivo zapisati, kako bo usmerjal kitafsko prihodnost. Jasno je le, da je njegova politična moč velika, izvira pa tudi (in morda predvsem) iz podpore, ki mu jo prepričljivo daje kitajska armada; in jasno je, da bo krmaril v vodah Maove ideološke in politične dediščine. V. BARABAŠ strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti NEPREDVIDENI DOGODKI Varnostna literatura deli ne-^eče pri delu v različne skupine. eno od njih sodijo nepredvi-'kni dogodki. Mednje štejemo: P°žar, eksplozijo, zračni tlak, iz-n|apevanje strupenih in nevarnih ^0vi, poškodbo delavca, po-k°dbo materiala, smrt, prekini-tev Proizvodnje, poškodbe sred-^ev v proizvodnji, poškodbe de-Vnih priprav in naprav, one-Snaževanje okolja. Teh dogodkov ne predvide-Vatno. Imamo sicer določena davila, normative, instrumente, ukfepe jn določen nadzor, ki bolj manj služi namenu, da pre-Ptečuje eno ali drugo vrsto do-S°dka. Vendar v obvladovanje ^predvidenih dogodkov ne vla-Sattio toliko raznovrstnih in tako s'stematičnih naporov kot v proi-2v°dnjo ali v redno delovanje delovnega procesa. Redni delovni proces organiziramo z delom vodilnih delavcev, s strokovno poglobljenim delom tehnologov, analitikov, normircev, skratka z delom strokovnih služb, z delom pomožnih služb, z letnimi in obdobnimi načrti proizvodnje, z ožjimi operativnimi programi proizvodnje, z analizami delovnih operacij, s številnimi dnevnimi, dekadnimi, mesečnimi, polletnimi in letnimi poročili, s posebno nabavno službo, prodajno službo, z raziskavami tržišč, z delom razvojnega sektorja in podobno. Obseg in raznoterost rednih operativnih vodilnih, vodstvenih in razvojnih funkcij sta zelo razvejana. Včasih je ta razvejanost tako široka, da le s težavo dosegamo celovit pregled nad njimi. Povsem drugače pa je z nepredvidenimi dogodki. Z njimi živimo tako rekoč v pričakovanju, v dobri veri, da se ne bodo pripetili. Zanimivo je, če primerjamo, kaj stori »organizacija«, to je vodstvo s celotno operativo, za delovni nalog ali naročilo v višini 20 milijonov dinarjev, s tem, kar je storjenega, če nastane nek nepredviden dogodek enake vrednosti. Takšna analiza je naravnost presenetljiva. Intenzivnost funkcij organizacije in delovanja operative za »redno delo ali poslovanje«, »za realizacijo dohodka«, obsega nesorazmerno več truda in sistematičnega dela kot skrb za »preprečitev nepredvidenega dogodka« enake ali podobne vrednosti. Iz tega sledi poučen sklep: ne- predvidene dogodke je treba proučevati in zanje urejati takšno preventivno sistematično delovanje (skrb in nadzor), ki je enako ali večje od skrbi za reden potek delovnega procesa. Ker pa je treba že po zakonu o varstvu pri delu varstvo vgrajevati v delovni proces, je nujno, da se pri vsaki proizvodni in poslovni funkciji temeljito vprašamo: »In kako pri tej funkciji uveljavljamo tudi varnost? « Če dosledno iščemo odgovore na takšna in podobna vprašanja, tedaj dogodki ne bodo več »nepredvideni«, temveč bomo ob njih imeli ustrezne analize, priprave, sredstva, nadzor, odločanje, program izvedb, poročila, obravnave ter meritve delovanja in učinkovanj — vse to seveda zavoljo preventive dogodkov. sprašujete Odgovarjamo Prosim za pojasnilo na nasledrlji vprašanji: Ali lahko organizacija zdmženega dela upošteva kot pogoj za pridobitev pravice do jubilejne nagrade samo delovno dobo v delovni organizaciji ali samo delovno dobo v panogi ali pa morda vso delovno dobo delavca? Na kateri relaciji se povrnejo delavcu stroški za prihod na delo in odhod z dela in na kateri kilometrina kot nadomestilo za prevoženi kilometer osebnega avtomobila? S. K. - LJUBLJANA Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje; V sindikalni listi za leto 1976 je v 32. točki med drugim navedeno naslednje; „Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje, določijo temeljne in druge organizacije zdmženega dela oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu.“ Iz navedenega določila je torej sledi, da se morajo delavci v vsaki organizaciji zdmženega dela dogovorili in zapisati v svoj samoupravni splošni akt, katero delovno dobo bodo upoštevali pri določanju delovnega jubileja. Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela se lahko prizna delavcu od stalnega oziroma začasnega bivališča do sedeža njegovega delovnega mesta. Pri tem mora delavec sam kriti najmanj 40 din teh stroškov. Kilometrina kot nadomestilo stroškov za prevoženi kilometer osebnega avtomobila pa se prizna delavcu od sedeža njegovega -delovnega mesta do kraja, kamor je službeno napoten, na osnovi potnega naloga v višini do 1,50 din za prevoženi kilometer. Domovi pod ključem Wa jesen jev gorah najlepše. Sonce ne pripeka več kot za stavo, vreme je ponavadi bolj ustaljeno kot na pomlad ali poleti in narava se v tem letnem času ogrinja v svoje najlepše oblačilo. Jesen je tudi najprimernejši letni čas za rekreacijo v planinah. Med zimo in poletjem nam nagaja sneg in plazovi, zato so včasih ture zelo nevarne. Julija in avgusta pa je pogosto tudi v hribih -presneto vroče, zato mnoge bolj mika bližina vode. Pa še to: nemalokrat srečujemo poleti v hribih pravcate procesije ljudi; hrup na markiranih poteh in hrup okoli planinskih postojank. To mnogim ni všeč. Posebno tistim ne, ki iščejo v gorah samoto, idiličnost in spokojen mir, česar vsega v dolini ni več. Ob tem bi bilo seveda odveč ponavljati znano dejstvo, da šteje planinarjenje med najbolj priljubljene oblike aktivnega razvedrila naših delovnih ljudi. Izleti v gorski svet namreč niso le zanimivi in zabavni, pomenijo tudi eno najbolj zdravih oblik športne rekreacije. Zato tudi pripisujemo planinstvu tolikšen pomen. Pri nas, pri sosedih, povsod. Gre namreč za rekreacijo, ki jo strokovnjaki priporočajo vsem, moškim in ženskam, najmlajšim in najstarejšim —celo rekonvalescentom. Zato smo v naših gorah tudi poskrbeli ža številne planinske domove, ki nudijo ljudem varno zavetje. Domovi razpolagajo z velikimi prenočitvenimi kapacitetami in pomenijo pomemben del osnove našega domačega turizma. Mnogi delovni ljudje zahajajo v gore ob koncu tedna, za dan ali dva, nekateri pa si privoščijo v hribih kar del svojega rednega letnega dopusta. V nekaj dneh prepešačijo velike razdalje ali pa se nastanijo v eni izmed planinskih postojank, od koder se potlej dan za dnem odpravljajo na krajše in daljše izlete. In če bi imeli planinskih' domov še več, bi bilo nedvomno še več obiskovalcev gora, bi bilo še več ljubiteljev zdrave in razmeroma cenene športne rekreacije. Pa ne samo to. Če bi znali planinske domove bolje izkoristiti, če bi se v polni meri zavedali, kaj predstavlja gorski svet za našega delovnega človeka in da sta rekreacija in aktiven oddih sestavini delovnega procesa, potlej bi nedvomno malce drugače gledali na našo planinsko dejavnost. Prizadevali bi si, da bi približali planinarjenje še bolj širokemu krogu ljudi, -saj je ta^ oblika rekreacije zares mikavna, zdrava, dostopna vsem... pa še zelo poceni je! Kje drugje kot v hribih lahko dandanes še odložimo svoj nahrbtnik in použijemo svojo popotnico, pa nas pri tem ne bo nihče postrani gledal, če bomo zapravili le za krožnik vroče juhe ali za čaj! Žal se vsega omenjenega premalo zavedamo. Očitno tudi še nismo povsem prepričani, kako zelo je naš delovni človek potreben tudi miru, svežega zraka in sprostitve. Naše planinske postojanke zapiramo že z začetkom septembra. Ne glede na vreme, ne glede na to, ali je, denimo, r oktobru lepše kot v avgustu, ne glede na številne ljubitelje planin: Nimamo preveč planinskih koč, pa še teh ne znamo izkoristiti. Kot da bi imeli naši delovni ljudje tako zelo pestre možnosti za aktiven oddih, kot da rekreacije sploh ne bi bili pop ebni, kot da nas vse skupaj nic ne zadeva! Le zakaj bi slačili železno srajco? Če je bilo dolga leta vse r redu, ho tudi r prihodnje! Pa ni. Še zdaleč ni v .v e v redu! A. ULAGA V. ŠPORTNE IGRE DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ PRIMORSKE KAKŠNE SO MOŽNOSTI LETNEGA ODDIHA ZAPOSLENIH V GRADISU »Potrebujemo večje kapacitete!(< Pri Gradisu se nikakor ne mislijo odreči temu, kar imajo! Celo naspr0* no: odločili so se, da bodo še na novo gradili Gradbeno industrijsko podjetje Gradis iz Ljubljane zaposluje v svojih osemnajstih temeljnih organizacijah ena je celo v Zvezni republiki Nemčiji - že več kot 6500 delavcev. Zato tudi ni čudno, da razpolaga s štirimi počitniškimi postojankami in da imajo zaposleni kljub temu na področju oddiha in rekreacije še velike načrte. Pravijo namreč, da potrebujejo še nove počitniške postojanke, saj je povpraševanje po poeitnških kapacitetah, posebno tistih ob morju, zelo veliko. Sčasoma pa bo gotovo še naraslo! DELAVCI IMAJO PREDNOST! ,.Ker smo pač gradbena delovna organizacija, vrh gradbene sezone pa je prav v poletnih mesecih, ko si večina ljudi privošči dopust, se mnogi delavci, razumljivo, odločajo za počitnice pozimi, l aka je narava dela pri gradbincih, čeprav dandanes vseeno ni več tako, kot je bilo pred leti. ..“ nam pripoveduje Jernej Jeršan, ki skrbi v Gradisu med drugim tudi za oddih in rekreacijo zaposlenih. ,,Včasih smo pozimi na mnogih gradbiščih kar prekinili z delom in to je bila priložnost, da si ljudje pošteno oddahnejo. Z leti se stvari seveda malce spreminjajo. Zakaj? Nedvomno gre za boljšo organizacijo dela pa tudi zadnje mile zime so prispevale svoje. Bernardin je. denimo, gradilo blizu SCO ljudi. Tu ni bilo mrtve sezone, delali smo lahko vseh dvanajst mesecev na leto. Ne glede na to pa še vedno velja, da je glavna gradbena sezona, poleti, zato si julija in avgusta naši operativci težko privoščijo počitnice . . ." ..Torej ni kdo ve koliko zanimanja za letni oddih sredi po letja . vprašam sogovornika ..Kljub omenjenim dejstvom so naše počitniške kapacitete v glavni sezoni pretesne. Imamo počitniška domova v Poreču in v Ankaranu z. več kot 60 ležišči in poleg tega še dve postojanki v gorskem svetu, to je na Pohorju m na Golteh. Seveda počitniška domova na morju poslu-ieta le od junija do septembra. J ako kot vsi hodijo namreč tudi naši ljudje na morje le sredi poletja V drugih letnih časih počitnice ob morju za naše delavce niso zanimive Tako sta naša počitniška dom0 ^ Poreču in v Ankaranu v juliju tf glistic prepolna, pred in po 0 sta prazna. In ker povpraševanje tk prostih kapacitetah v glavni sez\ presega naše možnosti, dajemo Pr nosi delavcem v proizvodnji ‘ dem s šoloobveznimi otroki ■ • • Pii dom°v V svojih počitniških uu"-^ imajo Gradisovci nekaj več k°* ležišč. Pravijo, da je zanje to P. Ph cei f>r( malo, saj so potrebne precej večjt' slab« čeprav sta domova na morju 51 ^ izkoriščena. Zato so se odločili’ bodo še gradili. Ljudje trdo delaj® vsaj enkrat na leto jim je potre omogočiti zaslužen oddih. ..Načrtov, kaj vse bomo naPr^,|j. za oddih naših delavcev, imanio_ ko . . nadaljuje Jernej Jerj!“ 0 ..Zato naj omenim le to, da niisi|n'. i Pokljuki- sin tti/ itn Sf( kj ib i/o graditi v Ankaranu in na l Ankaranu bomo povečali že ječe kapacitete, zgradili bomo zen. več športnih objektov in uredili okolico. Želimo namreč’ h et ti bi nam služil počitniški center v. AH’ mesecev kurami vseli dvanajst mvsvv- ^ leto. Poleg tega imamo y načrtu , gradnjo zimskega počitniškega c ] tra na Pokljuki. Zemljo že imam0 zelo resno razmišljamo, da bi pri _ z delom. Dejstvo namreč je. d3.1^ j ramo svoje počitniške kapaedC povečati, saj si delavci ne m°' .. privoščiti počitnic v hotelih in . gib turističnih objektih, ki posluj6) na komercialni osnovi." y Avtopromet, Luka, Intereuropa... Prijateljskega srečanja so se udeležili predstavniki 17 kolektivov Občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez Koper je Letos organiziral že svoje pete športne igre. Tradicionalno športno srečanje, ki je bilo tokrat pod pokroviteljstvom Livija Jakomina, predsednika republiškega komiteja za promet in zveze izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, je potekalo na športnih terenih Kopra, Izole in Portoroža. Predstavniki sedemnajstih delovnih organizacij — povemo naj, da so se srečanja udeležile tudi ženske — so tekmovali v sedmih športnih panogah. Udeležba je bila dobra, čeprav so nekateri pozabili, da so se prijavili za tekmovanje. Za igre se je namreč prijavilo več kot petsto tekmovalcev, na igrišča pa jih je prišlo nekaj manj. Kljub vsemu je srečanje lepo uspelo, za kar gre v precejšni meri zasluga komisiji za šport in rekreacijo pri kraško obalnem svetu zveze sindikatov. Najvišjo lovoriko v skupni uvrstitvi so osvojili športniki Av-toprometa iz Nove Gorice, ki so zbrali kar 92 točk. Slede: 2. Luka Koper 88, 3. Intereuropa Koper 71,4. Cestno podjetje Nova Gorica 69, 5. Cestno podjetje Koper 49, 6. Strojna postaja Sežana' 34, 7. Transport Ilirska Bistrica 31, 8. Sekcija za vleko Divača 28, 9. TOZD za vzdrževanje Divača 24, 10. Slavnik Koper 24, 11. Sekcija za vzdrževanje telekom. naprav Divača 20, 12. Sekcija za vleko Nova Gorica 16, 13. Jadroagent Koper 16, 14. Avtoprevoz Tolmin 15. 15. Feršped Nova Gorica'15, 16. Železniška postaja Sežana 12 in 17. Transjug Koper 7 točk. Pri ženskah so se v streljanju najbolje odrezale športnice Cestnega podjetja iz Nove Gorice. v kegljanju pa predstavnice Železniške postaje Sežane. V' moški konkurenci so slavili zmago v balinanju Avtopromet Nova Gorica, v kegljanju Cestno podjetje Nova Gorica, v odbojki Luka Koper , v šahu prav tako Luka Koper, v namiznem tenisu Intereuropa Koper, v malem nogometu Luka Koper in v streljanju Cestno podjetje iz Nove Gorice. Hitropotezni šahovski prvenstvi . . 1 Šahovska zveza Slovenije je razpisala v okviru svojega tek- , f m ovalnega programa za leto 1976 VII. delavsko hi tropotez- , s no šahovsko prvenstvo posameznikov in 11. delavsko hitro- j potezno šahovsko prvenstvo posameznic. Tekmovanji bosta j v organizaciji ŠZS in Zdravilišča Rogaška Slatina ter pod 1 j pokroviteljstvom sveta Zveze sindikatov Slovenije. Tekmovanje bo v soboto in v nedeljo 23. in 24. oktobra v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Tekmovanje bo v štirih kategorijah: v kategoriji A bodo s j tekmovali vsi kategorizirani igralci,- v B vsi nekategorizirani f j igralci, v C vse kategorizirane igralke in v D kategoriji vse nekategorizirane igralke. Pravico igranja na tem prvenstvu imajo vsi člani in članice sindikatov SR Slovenije (tudi upokojenci). ki se bodo prav .časno prijavili prek svoje osnovne organizacije sindikata. i—nnaHMaiBBiia LJUBLJANA Po srečanju grafikov Na 11. seji RO sindikata delavcev grafične in papirne industrije so delegati razpravljali tudi o letnih igrah papirničarjev in grafikov pa tudi nasploh o rekreaciji delavcev. To je razumljivo, saj je delo današnjega grafičnega delavca zahtevno in odgovorno. Vsi se tudi zavedamo, da nudi pravilno usmerjena rekreacija telesno in psihično sprostitev, ki jo najbolj potrebujemo za ohranjanje delovnih sposobnosti. Vsakoletni vrh ali pregled dela na tem področju naj bi bile letne grafične igre Slovenije, ki so bile letos v Količevem. Komisija za športno rekreacijo je sklicala najprej iniciativni sestanek, na katerega je povabila predsednike vseh slovenskih grafičnih kolektivov. Tu so se najprej dogovorili o najtežavnejši plati organizacije — o financiranju iger. Kolektiv Gorenjskega tiska se je odločil, da bo knTvse stroške za izvedbo športnih iger. Prav zato so letošnje igre grafikov lepo uspele. Poleg Gorenjskega tiska pa gre pohvala tudi organizacijskemu odboru, ki se je trudil po svojih najboljših močeh in veliko prispeval k uspešnemu športnemu srečanju. Obenem je komisija za šport in rekreacijo kritično pretresla športno udejstvovanje in rekreacijo v delovnih kolektivih. Ugotovil je, da delav- ski šport~ sicer napreduje, vendar prepočasi. Zato bo treba v bazi še veliko storiti in prav republiški odbor je temu vprašanju v letošnjem letu posvetil veliko pozornost, ko je pričel sistematično usposabljati kadre za rekreacijo. M. BRECELJ TREBNJE Vodijo športniki KPD Dob Pete delavske športne igre, ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet Trebnje, potekajo po razporedu. Doslej so zaključena tekmovanja v balinanju, rokometu, malem nogometu in šahu. Skupno je tekmovalo doslej že blizu 200 športnikov. Lestvica Za skupni pokal V. delavskih športnih iger občine Trebnje je naslednja: 1. KPD Dob pri Mirni 38 točk. 2. Dana Mirna 22, 3. Prosvetni delavci obč. Trebnje 20, 4. Donit Velika Loka 14, 5. Trimo Trebnje 13, 6. IMV TOZD Mirna 10,7. KZ Trebnje 5, 8. Mercator Trebnje 4, 9. Elma Čatež 0 in 10. Delavci SO Trebnje 0 točk. Po desetdnevnem predahu se bodo tekmovanja nadaljevala. Program je sledeč: 18. 10. do 27. 10. odbojka na Mirni, 10. 10. do 20. 10. kegljanje v Trebnjem, 20. 11. streljanje v Trebnjem, 16. 11. do 10. 12. namizni tenis v Trebnjem in na Mirni. JANEZ PLATIŠE POSTOJNA Že več kot 600 prijav V hotelu Šport v Postojni je bilo žrebanje za ekipe in posameznike, ki bodo tekmovali na letošnjem gostin-sko-turističnem zboru, k1 bo prihodnji teden v Postojni. Do roka se je prijavilo rekordno število ekip in posameznikov, več kot 600. seveda pa bo tekmovalcev še več. saj se jih nekoliko prijavi po navadi šele tik pred tekmovanjem. Največ prijav je za kegl janje, k jer bo tekmovalo kar 49 moških in ženskih ekip, v streljanju je pri javljenih 19 ekip. od tega 6 ženskih, v malem nogometu (k jer so ekipe razdeljene v štiri skupine) 16 ekip. v odbojki 7 ekip. v balinanju 5 in v košarki 3 ekipe. V namiznem tenisu m v šqjru, kjer bodo tekmovali le posamezniki, je za prvo tekmovanje prijavljenih 58 posameznikov. za šah pa 30. Vsa Za točke se bo v Postojni potegovala tudi košarkarska ekipa ljubljanskih gostincev. Obvezna prijavnina za vse nastopajoče je 50 dinarjev. Pri' javnino je potrebno vplačati v gotovini pred začetkom tekmovanja vodstvu turnirja. Pismene prijave pa je potrebno poslati na Šahovsko zvezo Slovenije. Prijava mora vsebovati priimek in ime. osnovno sindikalno organizacijo in šahovsko kategorijo igralca. Prijave je potrebno poslati najpozneje do petka. 22. oktobra, do 14. ure! Priznanja in nagrade bodo prispevali za tekmovanji Steklarna ..Boris Kidrič",‘Zdravilišče Rogaška Slatina, Steklarska šola Rogaška Slatina. Konfekcija oblačil Rogaška Slatina, Zveza sindikatov Slovenije in Šahovska zveza Slovenije. športna tekmovanja bodo organizirali klubi iz Postojne. E. PROGAR CELJE. Celjski zlatarji prvi! Od 1. do 2. oktobru so bile v Celju lil. jugoslovanske športne igre zlatarjev. ki so bile v sklopu prireditev 10. mednarodne zlatarske razstave. Organizator je bila delovna organizacija ZLATARNE — CELJE. Športnih iger zlatarjev so se udeležili predstavniki: Aurometala iz Subotice, Zlatare iz Majdanpeka, Zla- tam iz Sarajeva, Tehničara iz ',!e' Ikoma iz Zagreba in Zlatarne Celi ' Osem ekip je tekmovalo v ot) ^ ^ ki. rokometu, streljanju in v tnal6 nogometu. , Končni vrstni red pa je bil našle0 ji: 1. Zlatarne Celje. TOZD Zlataf" Celje, 2. Zlatara Majdanpek, 3- Z tarne Celje, TOZD Zlatarstvo D' bovljc, 4. Zlatarne Celje, TOZD govina, 5. Aurometal Subotica. . Zlatar Sarajevo, 7. Tehničar Spl'*1 8. Ikom Zagreb. Iz končnega vrstnega reda sledi. J, so v konkurenci 175 tekmovalcev delovnih kolektivov bili najusPf,. nejši zlatarji iz Zlatarn Celje-zaključku 111. jugoslovanskih zlataf skih športnih iger so se tudi dog0*! rili, da bo organizator IV. ju8°!u. vanskih zlatarskih športnih iger A rometal iz Subotice. „i/n ANICA PEPERNU 03 iz zgodovine delavskega gibanja 16. oktobra 1976 stran Stavkovno gibanje v tovarni verig lesce d.) Enotni'tudi v najtežjih trenutkih ^40-letnici stavkovnega vala 1935 1936 Zorka Tribušon Stavka v leščanski tovarni verig na pomlad 1935. leta je bila ena v duhu sklepov IV. državne konference KPJ iz meseca de-tnbra 1934. leta. Stavko so vodili komunisti v tovarni in zanjo so ez težav uspeli pridobiti ves kolektiv. V stavko so stopili enotni, ^oli so od 15. maja do 5. junija in zmagali j. "boju stavkajočim niso pomagali le jeseniški kovinarji in njihovi J*!}Patizerji, ampak tudi tajnik oblastnega odbora SMRJ za Slove-1,0 Franc Leskošek, sekretar PK KPJ za Slovenijo Ivan Maček in v Kenu Se Angela Dovč (Ocepek), ki so jih obiskali v času toke. Predsednik stavkovnega odbora Lenart Petrač je bil ves čas Jfjku z učiteljem Stanetom Žagarjem na Srednji Dobravi, takrat (fjilnim komunistom na Gorenjskem, ki je že prej nenehno sprem-,a‘delo „Svobode“ in leščanske podružnice SMRJ. Prispevek Zorke Tribušon objavljamo ob 40-letnici stavkovnega ,fa 1935-1936. Je primer bojev kolektiva s številnimi izkušnjami, 1 le stopil v stavko enoten, medtem ko se je skovala akcijska _n°tnost delavcev v mnogih drugih kolektivih šele v stavkovnem °aniu sredi tridesetih let. PRIPRAVE NA USTANOVITEV Rokovne organizacije Mnoga so bila pota, po kate-j/1 Je po I. svetovni vojni tuj T^ital prodiral v mlado sloven-z® industrijo. Tudi nova tovar-na v Lescah se srečanju z njim ni niogla ogniti, čeprav si je ™etl ustanovitelj, veleposestnik 2 Krope Ivan Magušar leta y20, ko je tovarno začel gradi-Lurugače zamišljal njen gospo-; ^ski razcvet. Magušar je nam-rž kljub precejšnjemu vložene-^ kapitalu, ki gaje podedoval P0 °četu, industrialcu in trgov-^riju, kaj kmalu zašel v fi-^nčne težave in svojega načrta ^ m°gel sam izpeljati. Stopil je stik s Haberletom, ravnate-em tovarne verig v Beli peči. a niu je svetoval, naj bi usta-jpovili za njegovo podjetje del-Nko družbo. Magušarje pristal 51 s pomočjo kapitala delničar-P je bila ustanovljena Tovarna ,er>g d. d. Lesce, ki je septem-ra 1922. leta začela obratovati ^ kakimi 50 do 60 delavci. V ■renutku, ko je pridobil delni-. ^je, je Magušar izgubil v pod-Pju vodilno mesto; ravnatelj-i*6 posle je prevzel avstrijski eniec Haberle, Ivan Magušar Paje bil njegov namestnik. Spremenil se je tudi proiz-V0(tni program podjetja. Po Ma-l^aijevi zamisli naj bi tovarna ^delovala predvsem žeblje in zdaj pa so se odločili za Z|t®lavo ročno kovanih, elektro-Vaiienih in patentnih verig. V ta namen so odkupili stroje v Beli peči, za ročno kovanje pa sojih pripeljali iz Krope. Nekvalificirane delavce so dobili iz Lesc in okolice, pet kvalificiranih je prišlo iz Bele peči, osem iz Krope. Prav kvalificirani delavci, ki so prišli iz podjetij v Kropi in v Beli peči in so že imeli nekaj delavske tradicije, so kmalu dajali ton delavskemu razpoloženju v novem podjetju. Uprava tovarne je namreč že po začetku obratovanja skušala na vsakem koraku kratiti zakonite pravice delavcev in se na njihov račun okoriščati. Delavcem je bilo kmalu jasno, da ob takem odnosu ne morejo in ne smejo stati križem rok. Na pobudo Andreja Praprotnika, ki je prišel iz Krope, so se povezali z jeseniškimi kovinarji ter ob njihovih nasvetih in pomoči izvedli priprave za ustanovitev strokovne organizacije. PRED ŠESTOJANUARSKO DIKTATURO Že decembra 1922. leta — torej komaj tri mesece potem, ko je tovarna začela obratovati — so imeli ustanovni občni zbor podružnice „Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok". Za predsednika so izvolili Andreja Šoberla, tajnik je postal Franc Plešnar, blagajnik Alojz Triplat. V ta socialistični sindikat je stopilo vse delavstvo. Prav zaradi te enotnosti vodstvu tovarne ni preostalo nič drugega, kot da prizna strokovno organizacijo. Močan vpliv socialistične stranke je nmvo organizacijo kmalu utiril: odločno se je spustila v boj za delavske pravice in že v začetku leta 1923 organizirala poldnevno stavko proti nameravanemu znižanju mezd. Stavka se je uspešno končala, vodstvo tovarne je popustilo. Nekaj mesecev zatem s® pol dneva stavkali elektrovarilci in organizirali demonstrativen pohod pred glavno pisarno. Zahtevali so zvišanje mezd in zaščito drugih delavskih pravic. Ti odprti nastopi so razmere v tovarni tako uravnali, da so že poleti istega leta izvolili delavske zaupnike. Pripravljati so začeli kolektivno pogodbo, ki je bila po nekajmesečnih pogajanjih podpisana leta 1924. Duhovščina je zaskrbljeno opazovala enotnost delavstva v tovarni verig, predvsem pa njihove revolucionarne nastope. Odločila se je z direktnim posegom razbiti to enotnost in razširiti svoj vpliv z ustanovitvijo klerikalne strokovne organizacije. Za to nalogo je kaplan iz Breznice pridobil tovarniško delavko Marijo Zor. Začela je propagirati za Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ) in je zanjo pridobila kakih 20 članov od takrat 96 zaposlenih. Včlanili so se predvsem delavci-člani kmečkih družin, ki so bili pod vplivom cerkve. Vendar JSZ tudi kasneje ni nikoli uspelo, da bi imela več kot 15 do 20 članov in enega delavskega zaupnika; rdeči sindikat jc trdo držal večino. Prav zaradi izredno močnega vpliva socialistov nova organizacija ni povzročila razkola v kolektivu, kajti delavci so verovali- v uspešnost svojih enotnih nastopov, saj so se o tem že prepričali ob svojih prvih borbenih poskusih. J Janez Strgovšek: Prikaz revolucionarnega gibanja Tovarne verig Lesce 21 ' Ustni vir: Joško Rozman (glavni tajnik JSZ) — Moj sin je začel trenirati dviganje uteži, da bi bil kos šolski torbi G"' cf- — Kar meni prepusti.. ! Jaz ga bom lažje zrinil ven . .. Karikaturi: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 21.10/1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din. DE LEPILNI TRAK IZ AERA N))U SIRIJSKA 2iL& 50- VRSTA vcetatite OEUJLAZE Konec. OLOTOKjA ZNAČAO (»VRŠNI PiET. CAS V LRfcOHft V£RS1U K^lAVAR-“lil iL IMAMOV a.PESNIKt, UTtPAlfL dE-D Noe> ( IVAN ) MESTO Ploski, PRerijsM Volk vrsta i^iee bELieskt ?OD VEUKC elekiW5I| PO&OHSIU STR.03 VHetoU. v S&IROI MAjVEČj1 PoLotoK (AzipA) V£STA aetii^E EACiit ČISTILNI Prašek CERKOčNl Z&oR. »en telesa ruma Toni trsar PERUNIKA IGRAIECŽI' V0)1W0^IC OtoKAND StEtAlffiE (KODAILI niu.A VMiemi- PESNIŠTVA riojih ol; M MATEttA T«<(aecm’ APcte- KARICA ŠTEToK StAftSlD- VANSICR STJ/Afcus' KARDtl? EDVARJj HUNSlLj VlAMR SoB.SioV. KM)lIč\/t4ll< 5AR.VA SPAINITI lAA«jr SLOV- KARIČA TVAKJ,(06ljE2£, SESIAVIL: R..N. NIKALNICA FR^CMOS. ihe(mamet) FRlPoMO- za CiSSENJE ZOA imu SIAtfitlOEi). mm o SOSOJIH Reka v s«jji gori PR-ITOlt »Rine. EMIL t ADAMIČ živec UPRAVNA ENOTA V TUR.&0I DVOMIVA Ml-ZK bOMŽAL NATRI 3 VAi£Ncia vm.omTi I2HE0UTIKA SRLDlŠce VžJBJjA REKA V ?AKjsr/Mdu harota v tOSNl (NOE.) UAL.SoCiJl PoLinK (PlETRo) KfcSro v OSVEŽIUJA PI7AČA IB MA0f>tj)SlU Mo&.vauB ADAM v aouoc.ic IMt LNJJE SKAtEROSC AP&ONAVTt PUtU tSlkVA) inemA^ ClAftK.A — &L. HSTc ITALIJE AVST? KpMCLtR fD* 3ULIUS KARLOVAC »EL ObRAZA Lijak LESItoVAC hesto v SlA\IONO (SAM*- INSUSISjvj —— DE Južni SADEŽ, L£tn' |- Post L L ^kvke in žene stavkajočih na dnevni straži pred Tovarno verig v Lescah (v času stavke od 15. V. do ' 1935. leta) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KOMPRESOR, ANALITIKA, ROKOMETAŠ, M, VINO, JT, KAMIN, HANOl, ATOLI, PERAST, TOTO, ONTARIO, UPI, RO, EDIP, ROVKA, KR, SB, 11, APARAT, RR, SJENICA, CVOJ, TAR-TRAT, RAZA, GA, PELIN, OMOT, ERI, DON, DETAJL, STAVA, ATI, ACE-TILEN, KAN, KOLIČINA. IZŽREBANI REŠEVALCI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. nagrada, 200 din: Ankica Krivec, 68257 Dobova 40/b; 2. nagrada, 150 din: Tomaž BLUner, Tržaška 52,66230 Postojna; 3. nagrada, 100 din: Aljoša Bončina, Prekomorske brigade 15, 63000 Celje. Nagrade bomo poslali po pošti. OB 24. GO.STINSKO-TURISTICNEM ZBORU V POSTOJNI Turistično hotelsko podjetje Portorož je ena največjih delovnih organizacij, ki se pri nas ukvarja s hotelsko turistično dejavnostjo. THP Portorož se je konstituiralo v novembru leta 1975, v marcu letos pa so delavci sedmih temeljnih organizacij združenega dela podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Turi-stično hotelsko podjetje Portorož. V THP Portorož so se združile naslednje temeljne organizacije združenega dela: — Hotel ADRIA Ankaran, — Turizem AVDITORIJ, Portorož, — Igralnica CASINO Portorož, — Grand hotel METROPOL, Portorož, — Hoteli PALAČE, Portorož, • — Hotel PIRAN, Piran in — Pralnica in čistilnica LUCIJA. Vzrokov za združitev je bilo veliko. Delavci THP Portorož so spoznali, da bodo združeni lahko poslovali veliko bolj ekonomično in racionalno in da bo z združitvijo kvaliteta njihove turistične in gostinske ponudbe večja, razširil pa se bo tudi spekter storitev, ki jih lahko nudijo. Združitev pa omogoča tudi enoten nastop do gostov in dobaviteljev na domačem in tujem trgu ter skupna vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Ponudba THP Portorož je zelo pestra, saj zajema poleg hotelskih in gostinskih storitev tudi kongresni turizem ter zdravstveno športno-rekreacijsko leto-vanje.THP Portorož razpolaga s približno 3700 hotelskimi ležišči in 3200 ležišči v zasebnih sobah, z 18 restavracijami, 5 kavarnami, bifeji, nočnimi bari, diskoteko, 6 konferenčnimi dvoranami in odprtim prireditvenim prostorom, odprtimi in zaprtimi plavalnimi bazeni, saunami, termalnim kopališčem, številnimi športnimi igršči in drugimi objekti za prijetno letovanje n razvedrilo. Poleg tega velja omeniti lastne plaže, ki so redno vzdrževane in opremljene z vsemi potrebnimi rekviziti. Hotel Adria Ankaran je prava oaza miru sredi 27 hektarov urejenih parkov v neposredni bližini italijanske meje. Idealen je za ljudi, ki si želijo resničnega miru, oddiha in sprostitve po hitrem tempu življenja v mestu. Ima lastno peščeno plažo in bazen, dovolj priložnosti za razvedrilo in rekreacijo pa nudijo različni športni objekti in diskoteka. Ob hotelu pa je tudi eden hajlepše urejenih in najbolje opremljenih avtocampov pri nas. Hotela Piran in Punta sta idealna za tiste goste, ki ljubijo živahnost in vrvež, sredozemskih mest, kjer se lahko vsak trenutek srečajo z zgodovinskimi spomeniki in s preteklostjo. Posebna privlačnost Pirana pa so majhni gostinski lokali z domačo postrežbo in prijetnim vzdušjem. Prednost teh dveh hotelov pa je tudi direkten dostop v morje, ki ga nima noben drug hotel na slovenski obali. Hotel Metropol je s številnimi svojimi depandansami postal zaradi svojega udobja in kakovosti uslug v svetu pojem za vrhunske hotelske storitve. Ima najobsežnejšo parkovno ureditev v Portorožu, pokrit bazen, sauno, fizioterapijo, številna športna igrišča in lastno plažo. Hoteli Palače sov središču Portoroža, pri njih pa velja poleg standardnih storitev (plaža, bazen, saune. fiziterapija, plesišča, restavracije...) posebej poudariti termalno kopališče, ki si v zadnjem času s talasoterapijo in drugimi zdraviliškimi storitvami ponovno pridobiva ugled. Portoroški turezem se je ob prelomu stoletja razvil prav zaradi velikih uspehov, ki so jih dosegali z zdraviliškimi storitvami. Palače je najstarejši hotel v Portorožu in eden najstarejših ob Jadranu. TOZD Turizem Avditorij se ukvarja s posredovanjem zasebnih sob (3200 ležišč v Piranu, Portorožu in Izoli), z organizacijo, pripravo in tehnično izvedbo kongresov, simpozijev, pos ve- tovanj in prireditev (glavna dvorana s 500 sedeži in tri manjše dvorane ter letni oder z 2000 sedeži). Poleg tega pa ima prodajno službo, službo za raziskavo trga in komercialno propagando za celotno združeno podjetje. Igralnica Casino je pomembna dopolnitev turistične ponudbe za tuje turiste, ukvarja se z organizacijo in izvedbo posebnih iger na srečo. TOZD Pralnica in čistilnica Lucija opravlja storitve za druge temeljne organizacije THP Portorož, pa tudi za druge delovne organizacije in zasebnike. Poleg tega pa je razvila tudi servisno dejavnost za instaliranje in vzdrževanje naprav v drugih čistilnicah in pralnicah. V svojih načrtih za prihodnost si je kolektiv THP Portorož zastavil velike naloge: obnoviti in dograditi nameravajo obstoječe kapacitete ter dograditi in izpopolniti infrastrukturo obstoječih kapacitet. M 1 “ W »V C* 1 d V. 1 J »3 IX lil y je na območju 47 hektaro* * * * v teku gradnja športno-rekre^ skega centra s številnimi nami. igrišči, olimpijskim baz nom in drugimi objekti, kaf vse dopolajevalo turistično nudbo, podaljševalo turistk® sezono. Posebnega pomena ^ gradnja marine, ki bo imela t"lZ 700 privezov. Dograditi naf* ravajo tudi sedanje športno leta lišče v Sečovljah, kar bo omoS^ čilo boljšo povezavo z velik1® letališči ter s tem hitrejši 1 udobnejši transfer gostov. Z združitvijo v THP Porto pa po mnenju delavcev te lovne organizacije integracij^ procesi v turizmu na slovet15, obali nikakor še niso zaključc1^ Odprta so vrata za združite'', novimi temeljnimi organi^ jami, prav tako pa si želijo še vec jega sodelovanja z drugimi of. lovnimi organizacijami, kat vsem omogočilo še boljše in ta0 lažje delovanje. p ,roz 25-letnica turističnega in gostinskega podjetja KOMPAS JUGOSLAVIJA__________________________________________ $JjTRJ STpLETJA JE MINILO OD LETA 1951 KO SO ZACELI PIONIRJI SLOVENSKEGA TURIZMA ODKRIVATI SVOJO DEŽELO IN SVET IN SO ZGRADI^ TEMELJE KOMPASA. DANES JE TO NAJVECJE TURISTIČNO IN GOSTINSKO PODJETJE V JUGOSLAVIJI. KI ZAPOSLUJE 1760 DELAVCEV DOHODEK VEC KOT DVE MILIJARDI DIN! V 14 TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZAGOTAVLJA KOMPAS KOMPLETNO TURISTIČNO, TRANSPORTNO IN REKREACIJSKO DEJAVNOST. IMA 41 AVTOBUSOV, 750 VOZIL ZA NAJEM IN POSLOVALNICE PO VSEJ JUGOSLAVIJI TER ™Pr?TAVNlSTV0 V NEW Y0RKU- IZLETI, MENJALNICE, REZERVACIJE, VOZNE KARTE, PRODAJA VEC KOT 1700 ARTIKLOV, SUVENIRJEV SO KOMPASOVE GLAVNE DEJAVNOSTI..OSEM KOMPASOVIH HOTELOV IN DVA MOTELA VAM NUDIJO GOSTINSKE STORITVE V- KOMPAS HOTEL KRANJSKA GORA (A kat.): zim-sko-športno središče s sedežnicami, vlečnicami. Hotel ima zimski bazen, sauno, trim dvorano, konferenčno dvorano, avtomatsko kegljišče, 80 segrevanih garaž. KOMPAS HOTEL ALPINA in KOMPAS MOTEL nudita storitve večjim sindikalnim skupinam, obiskovalcem, ki gredo v Italijo ali Avstrijo in izletnikom. Telefon: (064) 88-480 KOMPAS HOTEL »POHORJE« (B kat.) in KOMPAS HOTEL »KOROTAN« (C kat.): Sotočje Dravske, Mežiške in Mislinjske doline se stika v Slovenjem Gradcu. Hotela sta v središču mesta. Izletniške točke: Pungart (1310 m), Piršev dom (700 m), Lovska koča (700'm) — tereni za lov na divjega petelina, gamsa, srno; ribolov, 6 počitniških hišic v Turiški vasi; slikoviti smučarski tereni so na Veliki in Mali Kopi. Telefona: (062) 84-191 in (062) 84-039 KOMPAS HOTEL LJUBELJ (B kat.): je 45 km oddaljen od Ljubljane ob poti na Koroško, primeren za smučarje, izletnike in alpiniste nedaleč od čudovitih smučišč na Zelenici. Izleti: Draga, Begunje (spomenik talcem), Korošica, Begunjščica, Roblekov dom. Stol. Telefon: (064) 50-104 KOMPAS HOTEL LJUBLJANA (B kat.): Zgrajen blizu železniške in avtobusne postaje, 34 km od letališča Brnik. Hotel je primeren za poslovne partnerje; kongresni dvoraniža 60 in 80 gostov se lahko združita v eno; samopostrežna hotelska restavracija, bistro, slaščičarna ter vse turistične storitve (rezervacije, karte, menjava, suvenirji, informacije) dobite v isti stavbi. Tu je tudi sedež KOMPASA JUGOSLAVIJA, Pražakova4, Ljubljana. Telefon; (061) 327-761 KOMPAS HOTEL »STANE ŽAGAR« Bohinj (D kaL): Izhodišče za ture na Pokljuko, na smučišča na Voglu, k slapu Savica, v Trento; možen je ribolov in lov. Ob hotelu je 7 hišic, primernih za družine in skupine. Telefon: (064) 76-471 KOMPAS MOTEL MEDNO (II.kat.): 10km oddaljen od Ljubljane, ob glavni cesti na Gorenjsko Primeren je za popotne goste, skupine, poroke in slavnostne shode in večerje. Ob motelu je majhna vlečnica, kjer se lahko smučajo otroci s starši. Izleti: Zbiljsko jezero, Šmarna gora, Slavkov dom Telefon: (061) 71-200 KOMPAS HOTEL BLED (B kat.) in IZLETNIŠKI Polul RIBNO: Najznamenitejši turistični kraj v Sloveniji in13-poleg čolnarne, kopališča in gradu tudi izposojevalnic3 konj, športno letališče je v Lescah, nekaj kilometrov o ■ Bleda pa prvo veliko golf igrišče v Jugoslaviji z 18 zel^ nicami. Hotel ni drag in je primeren za večje skupin®1 kolektivne izlete. V izletniškem domu Ribno vas p°^0 mače pogostijo v narodni restavraciji s pristnimi v'1®!1] jedili. Telefon: (064) 77-5J1 KOMPAS HOTEL DUBROVNIK (A kat.): Z blago sredo-, zemsko klimo, z bazenom, barom, rent-a-car sluz ’ komfortnimi eno in dvoposteljnimi sobami je hotel P vlačen za turiste vse leto. Letališče Čilipi povezuje n z vsem svetom, ura.letenja pa z Ljubljano. _,/■ ' Telefon: (050) 23-77 Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312 691. Račun pri SP Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ban št. 501-620 7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina pla^a v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana