i i “Zois” — 2012/1/6 — 11:02 — page 241 — #1 i i i i i i VESTI ZOISOVE NAGRADE 2011 Aktualna podelitev Zoisovih nagrad in priznanj je bila 24. novembra 2011. Med nagrajenci sta tudi dva člana Društva matematikov, fizikov in astrono- mov Slovenije. Zoisovo nagrado za življenjsko delo v fiziki je prejel akademik Gabrijel Kernel, Zoisovo priznanje pa Valerij Romanovskij. Akademik prof. dr. Gabrijel Kernel je zaslužni profesor Univerze v Lju- bljani ter sodelavec in zaslužni znanstvenik Instituta Jožef Stefan. Razi- skoval je tudi na univerzi v Oxfordu, v Evropskem raziskovalnem sredǐsču (CERN) v Ženevi ter v DESY v Hamburgu. Je član SAZU, trikratni preje- mnik Kidričeve nagrade ter nagrade Sklada B. Kidriča. Je tudi ambasador RS za znanost. Raziskovalno se je uveljavil na področjih fotojedrske absorp- cije, raziskavah inverznih fotojedrskih procesov in invariantnosti na obrat časa pri elektromagnetnih interakcijah. Vpeljal je metodo za določevanje fotojedrskih parcialnih presekov. V Sloveniji je utemeljil eksperimentalno fiziko osnovnih delcev in s svojim celovitim znanstvenim delom prispeval k napredku stroke in ugledu Slovenije v svetu. Pomembno je njegovo sodelo- vanje pri raziskavah reakcij s pioni in dvofotonskih reakcij, sklopitvene kon- stante močne interakcije, odkritja mešanja nevtralnih mezonov B, asimetrije naprej-nazaj pri razpadih umeritvenega mezona Z v par b-antib, sklopitve treh šibkih umeritvenih bozonov. V sedemdesetih letih preǰsnjega stoletja je ustanovil skupino slovenskih fizikov, ki se je pod njegovim vodstvom pri- družila raziskavam s spektrometrom Omicron v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Ženevi. Pozneje se je s sodelavci pridružil eksperi- mentu ARGUS, ki se je posebej proslavil z odkritjem mešanja mezonov B. Eksperiment DELPHI je bistveno prispeval k natančnosti poznavanja pa- rametrov standardnega modela osnovnih delcev. Z delom pri teh projektih je pod mentorstvom akademika Kernela doktoriralo 13 njegovih sodelavcev. O bogatem znanstvenem delu priča 300 člankov z okoli 6000 citati. Sku- pina, ki jo je ustanovil, šteje danes približno 30 sodelavcev. Mnogi izmed njih so ugledni znanstveniki in univerzitetni profesorji, ki samostojno vodijo raziskovalne skupine pri velikih mednarodnih projektih, kot so ATLAS v Ženevi, BELLE na Japonskem ali Pierre Auger v Argentini. Slovenija se je po zaslugi akademika Gabrijela Kernela vrisala na zemljevid pomembnih držav v fiziki delcev. Dr. Valerij Romanovskij je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znan- Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6 241 i i “Zois” — 2012/1/6 — 11:02 — page 242 — #2 i i i i i i Vesti Slika 1. Akademik prof. dr. Gabrijel Kernel. stvene dosežke v matematiki. Rojen je bil v Novem Dvoru v Belorusiji, dok- toriral iz matematike na Državni univerzi v Sankt Peterburgu na področju navadnih diferencialnih enačb. Zdaj je sodelavec Centra za uporabno mate- matiko in teoretično fiziko Univerze v Mariboru. V slovensko matematiko je s teorijo navadnih diferencialnih enačb uvedel novo raziskovalno področje. V zadnjih sedmih letih je dr. Romanovskij med drugim objavil 29 znanstve- nih člankov, šest prispevkov v konferenčnih zbornikih, eno poglavje v knjigi in znanstveno monografijo The Center and Cyclicity Problems A Compu- tational Algebra Approach, ki je izšla pri založbi Birkhaeuser-Springer. V teorijo polinomskih navadnih diferencialnih enačb v ravnini je uvedel po- membne nove algebrske in računalnǐskoalgebrske metode. Razvil je tudi nove ideje reševanja problemov obstoja limitnih ciklov in njihovih bifurka- cij, Poincaréjevega problema centra ter lokalne integrabilnosti, izohronosti ter linearizabilnosti, časovne reverzibilnosti in invariantnih sistemov nava- dnih diferencialnih enačb ter s tem bistveno prispeval k reševanju slavnega 16. Hilbertovega problema. Dr. Romanovskij raziskovalno deluje tudi v ma- tematični fiziki, saj je v soavtorstvu objavil veliko pomembnih člankov s področja tako imenovane teorije WKB in teorije neavtonomnih 1D hamil- tonskih sistemov. V imenu urednǐstva kolegoma čestitam za nagrado in priznanje. LITERATURA [1] http://www.mvzt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//7195 Aleš Mohorič 242 Obzornik mat. fiz. 58 (2011) 6