^UMAR O CD Q) U) O O if) E o o CD >< X cu >to 00 O fN cu _Q O O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 10 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc, Branka Tavčar Izbrano temo je pripravil: Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2014 - Doing Business) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Okvirji Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................10 Okvir 2: Črpanje sredstev kohezijske politike v obdobju 2007-2013....................................................................24 Izbrane teme Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2014 (Doing Business)......................................................27 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. novembra 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno V evrskem območju se nadaljuje počasno izboljševanje; IMF za letos še napoveduje padec BDP, za leto 2014 pa šibko rast. Avgusta so se obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti in nova naročila v povprečju evrskega območja povišali. Prihodek v trgovini na drobno se je povišal tretji mesec zapored, nadaljevalo se je tudi zviševanje obsega opravljenih del v gradbeništvu. Tudi kazalniki razpoloženja še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti. Evrskemu območju IMF in EK za letos napovedujeta 0,4-odstotni padec BDP, za drugo leto pa 1,0- oz. 1,1-odstotno rast. Pri tem IMF opozarja, da je prednostna naloga dokončanje izgradnje bančne unije in preprečitev razdrobljenosti finančnega trga. Po mnenju EK pa precejšnja tveganja za rast v naslednjem letu predstavljajo razdolževanje, razdrobljenost finančnega trga in visoka stopnja brezposelnosti. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji na mesečni ravni kažejo nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Vrednosti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu so vidneje višje kot v začetku leta, vrednost proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno pa stagnirajo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani pa vrednosti vseh omenjenih kazalnikov v prvih osmih mesecih z izjemo izvoza ostajajo nižje in po naši oceni tudi v tretjem četrtletju ne kažejo na medletno okrevanje BDP. Skupna vrednost kazalnika gospodarske klime že nekaj mesecev ostaja skoraj nespremenjena. Med posameznimi kazalniki tendenc se vrednosti izboljšujejo v gradbeništvu in nekoliko pri potrošnikih, zmanjšujejo v trgovini na drobno, v ostalih panogah pa stagnirajo. Razmere na trgu dela se v zadnjih dveh mesecih niso bistveno spremenile, so pa precej slabše kot lani. Število delovno aktivnih že od pomladi ostaja skoraj nespremenjeno (desez.), vendar je precej nižje kot lani. V prvih devetih mesecih leta je bilo v povprečju v evidenco brezposelnih prijavljenih 119.542 oseb, kar je 9,6 % več kot v enakem obdobju lani. Pri prilivih v brezposelnost izstopa znatno povečan priliv iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih zaradi prenehanja pogodbe za določen čas, na strani odliva iz brezposelnosti pa povečano vključevanje v programe APZ, ki pomenijo zaposlitev, in manj črtanja iz evidence zaradi kršitev obveznosti. V prvih osmih mesecih je bila povprečna bruto plača nižja kot v enakem obdobju lani, predvsem zaradi nižjih plač v sektorju država. Ob nespremenjeni mesečni rasti cen se je medletna inflacija oktobra znižala na 1,3 %. Mesečno gibanje cen življenjskih potrebščin so zaznamovala predvsem običajna sezonska gibanja - višje cene obleke in obutve in nižje cene počitnic v paketu. Na mesečno inflacijo in znižanje medletne inflacije (z 1,4 % septembra) pa so vplivale tudi nižje cene tekočih goriv. Tudi medletna inflacija v evrskem območju se je oktobra znižala in je znašala 0,7 % (septembra 1,1 %). Razmerevslovenskem bančnemsistemuse šenaprejposlabšujejo. Obsegkreditovdomačih nebančnih sektorjev je letos precej nižji kot lani, kar povezujemo z manjšo ponudbo virov financiranja in manjšim povpraševanjem zaradi slabega stanja v bančnem sistemu in gospodarstvu. Likvidnostni pritiski na slovenski bančni sistem ostajajo visoki. Delež slabih terjatev je konec avgusta dosegal že 17,1 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, njihov obseg pa se je približal 8 mrd EUR. Rezervacije in oslabitve so bile v prvih treh četrtletjih v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za petino. V prvih osmih mesecih letos je konsolidirana bilanca javnih financ izkazala primanjkljaj v višini 1,268 mrd EUR. V prvih osmih mesecih je bil primanjkljaj v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 251 mio EUR. Prihodki (9,4 mrd EUR) so bili nižji za 3,5 %, izdatki (10,7 mrd EUR) pa za 0,9 %. Pri tem so bile medletno nižje vse kategorije prihodkov, med odhodki pa so bila višja le plačila obresti in vplačila v proračun EU; najbolj pa so se znižali odhodki za socialne transferje (brez pokojnin), blago in storitve ter za plače. ro c ro £ 'S ro ro "O O a O & ro >u O a Mednarodno okolje V evrskem območju kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalniki razpoloženja v tretjem četrtletju nakazujejo nadaljnjo šibko gospodarsko okrevanje. Po julijskem padcu se je avgusta obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti povečal za 1,1 % (desez.), medletno je bil nižji za 2,4 %. Opazno so se avgusta povečala tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (1,6 %, desez.). Prihodek v trgovini na drobno se je povečal tretji mesec zapored, prav tako se je nadaljevalo večmesečno zviševanje obsega opravljenih del v gradbeništvu.1 Kazalnik gospodarske klime ESI se je po petem zaporednem zvišanju približal dolgoletnemu povprečju, pa tudi vrednosti nekaterih drugih kazalnikov razpoloženja (PMI, Ifo, Zew) še naprej kažejo na izboljšanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju. (zaostreni finančni pogoji, nižje cene surovin). Po mnenju IMF je svetovna gospodarska rast v naslednjem letu povezana z velikimi tveganji, ki izvirajo iz neurejenega finančnega sistema v evrskem območju, monetarne politike ZDA in počasnejše rasti razvijajočih se držav, predvsem Kitajske. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so se oktobra znižale tako v izpostavljenih državah kot tudi tistih z najboljšo bonitetno oceno (AAA). Zapleti okrog sprejetja proračuna ZDA za novo fiskalno leto in nestrinjanje okrog dviga meje zadolževanja države so povečali povpraševanje investitorjev po »varnih« naložbah, kar je vplivalo na znižanje donosnosti obveznic evropskih držav z najboljšo bonitetno oceno. Zmanjšali so se tudi razmiki najbolj izpostavljenih držav do donosnosti nemških desetletnih državnih obveznic. IMF evrskemu območju za letos napoveduje 0,4-odstotni padec BDP, za drugo leto pa 1-odstotno rast. To je za letos za 0,2 o. t., za leto 2014 pa za 0,1 o. t. manjši padec, kot so predvidevali julija. Pri tem opozarja, da je prednostna naloga evrskega območja dokončanje izgradnje bančne unije in preprečitev razdrobljenosti finančnega trga. IMF je oktobra ponovno znižal napoved svetovne gospodarske rasti, glavni razlog pa je zmanjševanje gospodarske rasti razvijajočih se držav. Rast svetovnega gospodarstva naj bi bila letos in prihodnje leto nekoliko nižja, kot so pričakovali julija, znašala naj bi 2,9 % v letošnjem in 3,6 % v naslednjem letu. Glavni razlog je nižja gospodarska rast v razvijajočih državah, ki je posledica strukturnih ovir2 in ciklične upočasnitve rasti Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Obseg opr. del v gradben. Vir. Eurostat, preračuni UMAR: 1 Prihodek v trgovini na drobno se je avgusta povečal za 0,7 % (desez.), obseg opravljenih del v gradbeništvu pa za 0,5 % (desez.). 2 Za večino razvijajočih držav IMF navaja nezadostne investicije v infrastrukturo in potrebo po ureditvi trga dela. Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic Portugalska -Nemčija ----Španija —*— Italija -----Irska .................Avstrija — • • Slovaška -Slovenija I 0 Vir: Bloomberg. Medbančneobrestnemerevevrskemobmočjusetudioktobra niso bistveno spremenile in ostajajo nizke, ponovno pa so se zaostrili posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se že od začetka leta zadržuje na ravni okoli 0,2 % (oktobra 0,226 %). Skoraj nespremenjene so še naprej tudi vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,24 %) in CHF (0,02 %). Po podatkih ECB je bilo v tretjem četrtletju število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, za 5 % večje (v prvem četrtletju za 7 %) od števila bank, ki so jih izboljšale. Zaostrili so se pogoji za vse velikosti podjetij in ročnosti, glavni dejavnik zaostrovanja pa so ostala negativna pričakovanja glede tveganja v posameznih industrijah. Oktobra se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem spet okrepila. Vrednost evra se je glede na ameriški dolar oktobra zvišala za 2,2 % na 1,364 USD za 1 EUR, s tem je evro dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2011.3 Vrednost evra je ostala skorajnespremenjena v primerjavi z japonskim jenom, švicarskim frankom in britanskim funtom (133,32 JPY za 1 EUR; 1,232 CHF za 1 EUR; 0,847 GBP za 1 EUR). ostaja skoraj nespremenjena. Med posameznimi kazalniki tendenc se vrednosti izboljšujejo v gradbeništvu in nekoliko pri potrošnikih, zmanjšujejo v trgovini na drobno, v ostalih panogah pa stagnirajo. Po septembrskem zvišanju se je cena nafte v oktobru močno znižala. Cena nafte brent je oktobra v povprečju znašala 109,2 USD za sod, kar je 2,1 % manjkot septembra, medletno pa je bila cena nižja za 2,2 %. Izraženo v evrih so se cene nafte brent znižale za 3,7 % na 79,9 EUR za sod, medletno pa so bile nižje za 6,8 %. Cene neenergetskih surovin so se septembra ponovno znižale, in sicer za 2,2 %, ter dosegle najnižjo raven v letošnjem letu, medletno pa so bile nižje za 4,5 %. Po nekaj mesečnem zviševanju so se v septembru za 1,7 % znižale tudi cene kovin, na kar je vplivalo zmanjšano povpraševanje razvijajočih držav. Začasni podatki kažejo na nadaljnje zniževanje cen neenergetskih surovin tudi oktobra. Slika 3: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 140 1,8 1,6 1,4 oc Z) rti N 1,2 o ' m ZD 1,0 0,8 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UM AR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji na mesečni ravni kažejo nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu. Vrednosti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu so vidneje višje kot v začetku leta, vrednost proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodek v trgovini na drobno pa stagnirajo (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani pa vrednosti vseh omenjenih kazalnikov v prvih osmih mesecih z izjemo izvoza ostajajo nižje in po naši oceni tudi v tretjem četrtletju ne kažejo na medletno okrevanje BDP. Skupna vrednost kazalnika gospodarske klime že nekaj mesecev Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu ■ Pri h. v trgovini na drobno ¿4* / » \ \ Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 VIII 13/ VII 13 VIII 13/ VIII 12 I-VIII 13/ I-VIII 12 Izvoz1 1,9 -17,1 -2,5 2,1 -blago 0,8 -21,3 -3,7 1,4 -storitve 6,7 -1,2 1,2 5,2 Uvoz1 -2,6 -13,5 -6,9 -3,6 -blago -3,0 -15,6 -8,4 -3,8 -storitve -0,1 -2,4 1,1 -2,2 Industrijska proizvodnja -1,1 0,92 -3,23 -1,63 -v predelovalnih dejavnostih -2,3 -0,42 -4,13 -2,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,8 -2,82 -4,63 -12,43 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 2,42 -3,73 -4,13 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,8 1,92 0,43 -1,33 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. Avgusta se je po naši oceni nadaljevala rast realnega izvoza blaga, nekoliko se je povečal tudi realni uvoz (desez.).4 Realni izvoz blaga je bil sicer avgusta za 3,0 % (orig.) manjši kot v enakem mesecu lani, kar je po naši oceni predvsem posledica enega delovnega dneva 3 Na gibanje tečaja je močno vplivala negotovost glede razvoja dogodkov v ameriškem kongresu. 4 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 90 80 70 60 J= 50 40 30 80 60 40 20 manj. Hkrati s tem je bil visok tudi učinek osnove, saj je bila avgusta lani medletna rast izvoza relativno visoka. V osmih mesecih skupaj je bil realni izvoz blaga medletno večji za 1,8 %, rast pa je bila skoraj v celoti posledica izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nafte in naftnih derivatov, kjer gre za dejavnost ponovnega izvoza. Medletni upad realnega uvoza blaga je bil avgusta občuten (-7,7 %), kar je po naši oceni povezano zlasti z medletnim padcem proizvodnje predelovalnih dejavnosti.5 V osmih mesecih letos je bil realni uvoz blaga predvsem zaradi nadaljnjega krčenja domače potrošnje medletno manjši za 1,2 %. Slika 5: Realna blagovna menjava -Izvoz - Izvoz (12-mes. drs. sred.) --- 110 - Uvoz Uvoz (12-mes. drs. sred.) Vir: BS, preračuni UMAR. Po julijskem padcu storitvene menjave je avgusta nominalni izvoz storitev ostal na doseženi ravni, uvoz pa se je povečal (desez.).6 Skromno se je povečal izvoz ostalih poslovnih storitev, transporta in potovanj, vnovič pa se je zmanjšal izvoz skupine drugih storitev7. V osmih mesecih je bil izvoz storitev medletno večji (5,2 %, orig.), k rasti pa so največ prispevali izvoz posredovanj, gradbenih in komunikacijskih storitev. Avgustovska rast uvoza storitev je bila posledica rasti uvoza ostalih poslovnih storitev in skupine drugih storitev. V osmih mesecih je bil uvoz medletno manjši (-2,2 %, orig.) predvsem zaradi manjšega uvoza licenc, patentov in avtorskih pravic, potovanj ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. 5 Podrobni podatki o strukturi uvoza blaga so razpoložljivi le do julija. Ocena temelji na 4,1-odstotnem medletnem avgustovskem upadu proizvodnje predelovalnih dejavnosti, uvoz blaga za proizvodnjo pa predstavlja največji delež v blagovnem izvozu, in sicer več kot tretjino. 6 Po plačilnobilančni statistiki. 7 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Slika 6: Nominalna storitvena menjava -Izvoz -Uvoz -----Izvoz (12-mes. drs. sred.) -----Uvoz (12-mes. drs. sred.) 120 Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je avgusta še nekoliko zmanjšal. Obseg proizvodnje v tehnološko zahtevnejših panogah se je od začetka leta zmanjšal, v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah se je povečal, v nizko tehnološko zahtevnih panogah pa ostaja na podobnih ravneh kot konec lanskega leta (desez.). Ob zmanjševanju je proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah v povprečju po prvih osmih mesecih nekoliko manjša kot pred letom (-0,9 %), padec pa je ostal največji v proizvodnji vozil in plovil. Kljub rasti je tudi proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah v prvih osmih mesecih v povprečju manjša kot pred letom (-1,0 %). Padec je največji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, kar povezujemo s še vedno skromno gradbeno aktivnostjo. Manjša kot pred letom pa je Slika 7: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološko zahtevnosti panog -----Nizko teh. zalit. panoge —■— Sr. nizko teh. zalit. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zalit. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj n .A / S ....... \\ / Si 'v s \ \ \ — - -5 c -5 c -5 Vir: SUiRS, preračunTUMAR 115 95 90 85 80 95 -i= 90 - 85 80 75 70 35 30 35 80 75 70 65 Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnih subjektov se je v tretjem četrtletju letos povečala in dosegla najvišjo vrednost od leta 2008. Po evidencah AJPES je imela v tem času povprečno mesečno neporavnane obveznosti1 petina več pravnih oseb kot v enakem lanskem obdobju, njihov znesek pa je bil za 11,4 % večji. V devetih mesecih se je število takih pravnih oseb v primerjavi z enakim obdobjem lani več kot za četrtino povečalo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Največ neporavnanih obveznosti so imele tudi septembra letos pravne osebe v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Tri četrtine teh pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi je spadalo med mikro družbe. Pri samostojnih podjetnikih in drugih fizičnih osebah, ki opravljajo registrirane dejavnosti, je bilo v prvih devetih mesecih letos število fizičnih oseb z neporavnanimi obveznostmi za 14,8 % večje kot v enakem obdobju lani, povprečni mesečni znesek pa za četrtino. Skupno število začetih postopkov prisilne poravnave je v letošnjih treh četrtletjih že preseglo lanskoletno številko. Na sodiščih je bilo v tretjem četrtletju letos glede na enako obdobje lani začetih enako število prisilnih poravnav, največ v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. Število začetih stečajev nad pravnimi osebami se je povečalo. Število začetih stečajev nad pravnimi osebami, ki je bilo v povprečju od leta 2009 do polovice leta 2013 132 na četrtletje, se je v tretjem četrtletju 2013 povečalo na 317.2 Izbrisov pravnih oseb iz registra zaradi stečaja je bilo v devetih mesecih 292, kar je 16 % manj kot v enakem lanskem obdobju, samostojnih podjetnikov posameznikov pa je bilo v istem obdobju iz registra izbrisanih 33, kar je 52 % lanskoletnih. Ocenjujemo, da je povečanje števila stečajev posledica sprejete novele ZFPPIPP3. Zakon naj bi omejil zavlačevanje postopkov stečaja in izčrpavanje insolventnih dolžnikov. Ena od novosti zakona je lažji in hitrejši vstop upnikov kot ekonomskih lastnikov med lastnike podjetja in s tem prevzem nadzora nad njegovim upravljanjem. V večjih, trajno nelikvidnih družbah bodo upniki, preko upniškega odbora, v postopkih prisilne poravnave lahko svoje terjatve preoblikovali v kapitalske deleže brez soglasja lastnikov in tako ohranili sposobnost za nadaljnje poslovanje družbe. V pripravi pa so tudi večje spremembe omenjenega zakona. Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih je bil septembra izveden deveti krog4 pobota medsebojnih obveznosti v letošnjem letu. 7.623 dolžnikov je prijavilo za 580 mio EUR obveznosti do 28.978 upnikov. Več kot polovici dolžnikom je uspelo pobotati svoje terjatve, njihov skupni pobotani znesek pa je znašal le 40,3 mio EUR. Tabela 2: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2013 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v septembru 2013 Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v sept. 2013, v 000 EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti na pravno osebo v sept. 2013, v 000 EUR IX 13/ IX 12 I-IX 13/ I-IX 12 IX 13/ IX 12 I-IX 13/ I-IX 12 C Predelovalne dejavnosti 932 7,7 23,8 111.573 41,4 55,6 120 F Gradbeništvo 1.566 9,7 20,3 177.312 -16,6 -7,3 113 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.492 4,5 13,5 106.314 -11,2 23,1 71 H Promet in skladiščenje 395 4,5 11,4 32.709 19,7 -18,1 83 I Gostinstvo 575 13,9 23,6 38.105 109,1 63,2 66 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 119 33,7 15,7 106.203 42,9 110,5 892 L Poslovanje z nepremičninami 245 11,9 20,4 46.083 5,0 15,0 188 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 957 14,7 27,3 67.360 -5,5 -32,0 70 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 248 19,2 31,1 16.442 -26,5 0,9 66 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 999 11,4 18,9 55.027 12,4 -11,4 55 SKUPAJ 7.528 9,9 19,9 757.128 5,5 11,4 101 Vir: AJPES. 1 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. 2 Največ začetih postopkov je bilo v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil; gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih; skupaj 67 %. 3 Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013 4 To je trideseti krog obveznega večstranskega pobota od aprila 2011, ko je zakon začel veljati. V vseh tridesetih krogih se je medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi zmanjšala za 1,7 milijarde EUR. Slika 8: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu in povprečni znesek neporavnanih obveznosti Slika 9: Začetek stečajnih postopkov proizvodnja v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah (skupaj -7,0 %), padec je največji v lesni in pohištveni industriji. Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta znižala (desez.), a je ostala višja kot na začetku leta. Aktivnost v gradbeništvu, ki se je v preteklih letih močno znižala, se je v zadnjih mesecih okrepila v vseh treh segmentih gradbeništva.8 Krepitev aktivnosti v gradnji inženirskih stavb je povezana z izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je sofinancirana z EU sredstvi. Krepitev aktivnosti v Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del, povprečje 2008=100, desezonirano Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti aj uj ja ju aj ju ja uj aj Vir: SURS, preračuni UMAR. gradnji stavb, predvsem nestanovanjskih, pa je verjetno posledica izrazito nizke ravni v pomladanskih mesecih. Vrednostzaloge pogodbvgradbeništvukaženanadaljevanje ugodne aktivnosti, predvsem v gradnji inženirskih objektov. Vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu je bila avgusta za 29,9 % višja kot avgusta lani, od tega v gradnji inženirskih objektov kar za 72,3 %. Podobno ugodno sliko kažejo podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu: kazalnik skupnih naročil se je letos močno okrepil in septembra dosegel najvišjo vrednost po letu 2008 (od začetka krize), hkrati pa se je delež podjetij, ki med omejevalnimi dejavniki omenjajo nezadostno povpraševanje, znižal na najnižjo raven po letu 2008. Kratkoročni obeti za gradbeno aktivnost tako ostajajo pozitivni. Slika 11: Skupna naročila in nezadostno povpraševanje -Nezadostno povpraševanje -Skupna naročila (desna os) t CN C^ O «— <"N m 8 Po desezoniranih podatkih je bila v zadnjih treh mesecih (junij-avgust) vrednost del za 10,0 % višja kot v predhodnih treh mesecih (marec-maj). i i i i i i i i i i Vir: SURS, preračuni UMAR. 50 80 20 60 10 40 20 0 Prihodek v trgovini na drobno je stagniral, v trgovini z motornimi vozili je bil nižji, v trgovini na debelo pa se je ponovno začel krepiti (desez.). Prihodek v trgovini na drobno je bil avgusta podoben kot pred nihanji ob dvigu stopenj DDV. Znotrajtrgovine na drobno se je realni prihodek najbolj povečal v trgovini z motornimi gorivi, na karje najbrž vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo9, saj je količina prodanih motornih goriv zaostajala za lanskoletno ravnjo. Po velikem zmanjšanju julija se je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili avgusta zaradi večje prodaje novih avtov pravnim osebam nekoliko povečal. Z izjemo julija se od aprila dalje krepi nominalni prihodek v trgovini na debelo, ki pa še zaostaja za lanskoletnimi ravnmi. Slika 12: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ----- od tega motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. ! 105 iS 70 QJ O / V; <\ u r t i \ 't \ * » 'i » / \ v 1 "l vv u: /C Iv J ( ■j \ * v Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)'0 je z avgustovsko rastjo (1,9 % desez.) ohranil trend skromne rasti od lanske jeseni. Razen gostinstva, ki ostaja na ravni izpred leta dni, se je prihodek avgusta povečal v vseh glavnih storitvah. Najbolj se je povečal v informacijsko-komunikacijskih storitvah (za 4,8 %) in je bil le nekaj odstotkov pod povprečnim iz leta 2008. Povprečje predkriznega leta edini presegajo prihodki v prometu in skladiščenju in z rastjo v zadnjih dveh mesecih ponovno dosegajo eno najvišjih ravni sploh. V drugih raznovrstnih poslovnih storitvah se je prihodek letos močno krepil zlasti z rastjo v zaposlovalnih agencijah, čeprav rast zavira nizka raven prihodka v potovalnih agencijah (70 % ravni iz leta 2008). Kljub rasti v avgustu se nadaljuje trend zmanjševanja prihodka v strokovno-tehničnih storitvah. V okviru teh prihodek tako v pravno-računovodskih kot v arhitekturno-projektantskih storitvah ostaja na eni najnižjih ravni po letu 2008. Slika '3: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) - Promet in skladiščenje (H) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) -----Gostinstvo (I) gSSS-o;:::™™?:?: Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Najpomembnejše komponente dohodka gospodinjstev so se v tretjem četrtletju še naprej zmanjševale. V prvih devetih mesecih je bila masa neto plač medletno realno nižja za 3,9 % (v enakem obdobju lani -2,4 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom11 pa so bili v prvih osmih mesecih medletno realno nižji za 3,2 % (v enakem obdobju lani -4,3 %). Obseg potrošniških posojil je bil septembra medletno nižji za 8,6 %, v devetih mesecih so gospodinjstva odplačala 147 mio evrov potrošniških posojil, kar je malenkost manj kot v enakem obdobju lani (168 mio evrov). Obseg stanovanjskih posojil pa se skoraj ni spremenil. Obseg vlog gospodinjstev v bankah je bil konec septembra medletno nižji za 1,9 %, v prvih devetih mesecih pa so gospodinjstva zmanjšala vloge za 359 mio EUR, kar je precej več kot v enakem obdobju lani (za 115 mio EUR). Po zadnjih podatkih SURS je bil razpoložljivi dohodek gospodinjstev v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lani realno nižji za 4,2 %.12 Po rahli pospešitvi trošenja pred povišanjem DDV, predvsem za trajne proizvode, so kratkoročni kazalniki potrošnje gospodinjstev v tretjem četrtletju pretežno stagnirali. Trošenje za trajne dobrine13, ki se ponovno pospešeno zmanjšuje od začetka leta 2012, se je po večjem nihanju junija in julija zaradi povišanja stopenjDDV, avgusta povečal za 0,5 % (desez.). Nekoliko bolj pa so se po zmanjšanju v preteklih dveh mesecih okrepili nakupi vozil s strani fizičnih oseb (5 % desez.), katerih število pa 95 90 S 85 80 •u 75 65 9 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago, v avgustu in septembru pa še prodaja kart za Evropsko prvenstvo v košarki, spominki, navijaški rekviziti. 10 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 11 Po konsolidirani globalni bilanci javnega financiranja MF. 12 Četrtletni nefinančni sektorski računi, Slovenija, 2. četrtletje 2013, 30. 9. 2013. 13 Prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah. je še vedno zelo nizko.14 Oktobra se je vrednost kazalnika zaupanja po večjih nihanjih v preteklih mesecih ponovno zmanjšala. K zmanjšanju so prispevale predvsem precej pesimistične napovedi potrošnikov glede možnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. Slika 14: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) Masa izplačanih neto plač (leva os) -Pohištvo, gradbeni material -----Gospodinjske naprave, avdio in video zapisi -------Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) ¡S 120 Oi fc 110 ro oi £ 100 "O & £ 90 m § 80 7 00 53 70 CN I 60 C | 50 c o S 40 OJ D 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 Vir: SURS, MZIP in preračuni UMAR Vrednost kazalnika gospodarske klime že od junija ostaja skoraj nespremenjena. Izboljšuje se v gradbeništvu in nekoliko pri potrošnikih, v ostalih panogah pa stagnira. Oktobra se je razpoloženje vidneje izboljšalo v trgovini Slika 15: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno Gradbeništvo 40 a ni '■v 30 er >3 20 es 10 es E 0 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 1 -10 la azak -20 ° -30 nd e rv -40 a 2 -50 in o § -60 es Q -70 f V - f. \ \ l l /7 / A \ Mf \ Vir: SURS, preračuni UMAR. 14 V prvih devetih mesecih je bilo število prvič registriranih avtomobilov, katerih lastniki so fizične osebe v primerjavi z letom prej nižje za 17,9 %. Ob povečanju števila prvih registracij avtov (za 8,4 %), ki jih fizične osebe kupujejo na lizing oz. jih imajo v uporabi (službena vozila), se je skupno število prvih registracij avtov, ki jih uporabljajo fizične osebe zmanjšalo za 7,9 %. Gl. tudi Ekonomsko ogledalo 9/2013. na drobno, poslabšalo pa pri potrošnikih, kjer je vrednost kazalnika zaupanja med vsemi kazalniki zaupanja manjša kot ob začetku leta. Trg dela Število delovno aktivnih15, ki se je v začetku leta še zmanjševalo, od spomladi ostaja skoraj nespremenjeno (desez.) V prvih osmih mesecih pa še vedno ostaja za 2,9 % nižje kot lani (najbolj se je znižalo v gradbeništvu). Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2012 VIII 13/ VII 13 VIII 13/ VIII 12 I-VIII 13/ I-VIII 12 Aktivno prebivalstvo -1,5 -0,2 -0,5 -1,1 Formalno delovno aktivni -1,7 -0,11 -1,9 -2,6 Zaposlene osebe -1,6 -0,2 -2,4 -3,1 Registrirani brezposelni -0,5 0,41 9,9 9,7 Povprečna nominalna bruto plača 0,1 -0,11 -0,4 -0,5 -zasebni sektor 0,5 0,01 -0,2 0,2 -javni sektor -0,9 -0,41 -0,6 -1,5 -v tem sektor država -2,2 -0,21 -2,0 -3,1 2012 VIII 12 VII 13 VIII 13 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 12,0 11,9 13,1 13,2 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.525,47 1.512,95 1.510,02 1.506,88 -zasebni sektor (v EUR) 1.395,84 1.393,82 1.390,09 1.391,14 -javni sektor (v EUR) 1.762,88 1.731,39 1.731,66 1.720,16 -v tem sektor država (v EUR) 1.761,15 1.728,80 1.694,69 1.694,94 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Slika 16: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni -Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) S 840 in g 820 es d ,0 800 0 o > 780 CL A § 760 S o p hi 740 in ikt 720 240 o 220 nari in oz 200 ezs es "U 180 g Q 160 140 I o p z 120 J5 _c 100 § 80 sig er o 60 liv et 40 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 15 Po SRDAP; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2012 VIII 12 VII 13 VIII 13 2012/ 2011 VIII 13/ VII 13 VIII 13/ VIII 12 I-VIII 13/ I-VIII 12 Predelovalne dejavnosti 182,9 182,5 177,6 177,3 -1.919 -370 -5.222 -6.296 Gradbeništvo 59,8 60,2 55,5 55,5 -8.047 75 -4.651 -7.032 Tržne storitve 338,4 337,3 333,4 332,8 -3.805 -626 -4.479 -6.791 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 107,8 107,2 103,7 103,5 -1.848 -163 -3.698 -3.863 Javne storitve 171,6 170,6 169,4 169,2 1.438 -239 -1.421 -1.860 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 50,7 50,8 49,1 49,2 -650 26 -1.617 -1.703 Izobraževanje 65,5 64,3 64,5 64,4 778 -173 101 -237 Zdravstvo in socialno varstvo 55,4 55,6 55,8 55,7 1.311 -92 95 79 Drugo 57,3 57,8 58,4 58,4 -1.632 45 597 1.168 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 5: Tokovi v brezposelnost in iz brezposelnosti I-IX 11 I-IX 12 I-IX 13 PRILIV BREZPOSELNIH - SKUPAJ 70.272 68.943 75.040 Iskalci ponovne zaposlitve (izgubili delo) 59.880 61.472 65.191 od tega: Stečaj podjetja 6.326 3.469 2.870 od tega: Poslovni razlog oz. prisilna poravnava 11.609 13.124 13.177 od tega: Prenehanje pogodbe za določen čas 32.277 34.967 39.463 od tega: Ostalo 9.668 9.912 9.681 Iskalci prve zaposlitve 7.928 7.290 9.709 Ostalo (prehodi med evidencami) 2.464 181 140 ODLIV BREZPOSELNIH - SKUPAJ 73.244 76.256 78.432 Brezposelni dobili delo 48.142 44.863 50.995 od tega: javna dela 1.235 3.552 5.086 od tega: samozaposlitev 4.121 2.849 3.452 Prehod v neaktivnost 10.227 10.585 9.618 od tega: upokojitev 6.790 7.387 6.293 Kršitev obveznosti 9.318 14.577 10.835 Ostalo (prijava v druge evidence, ostalo) 5.557 6.231 6.984 Število registriranih brezposelnih se je v zadnjih mesecih povečalo manj izrazito kot v začetku leta. Septembra je bilo brezposelnih 114.669 oseb, kar je nekoliko manj kot prejšnji mesec (-0,1 % desez.), medletno pa jih je bilo za 8,8 % več. V tretjem četrtletju se je število brezposelnih povečalo za 0,5 % (desez.), medletno pa je bilo večje za 9,4 %. V prvih devetih mesecih leta je bilo v povprečju 119.542 brezposelnih oseb, kar je 9,6 % več kot v enakem obdobju lani. Tokovi v brezposelnost in iz nje odražajo upadanje gospodarske aktivnosti in povečano aktivnost države pri aktivni politiki zaposlovanja. Tako je priliv v brezposelnost letos večji (za 8,8 %), pri čemer izstopa priliv iskalcev prve zaposlitve (večji za 33,2 %). Na strani odliva iz brezposelnosti, ki je v prvih devetih mesecih večji za 2,3 %, pa izstopa povečano vključevanje v programe APZ, ki pomenijo zaposlitev (javna dela, subvencije za samozaposlitev). Povprečna bruto plača na zaposlenega je tudi avgusta ostala nespremenjena (desez.), v primerjavi z enakim mesecem lani pa je bila nekoliko nižja. Bruto plača v zasebnem sektorju16 je, tako kot zadnje leto in pol,17ostala nespremenjena tudi v avgustu (desez.). V javnem sektorju se je, predvsem zaradi nihaja plač javnih družb,18 znižala za podoben odstotek, kot se je pretekli mesec zvišala. V sektorju država se je plača nadalje znižala, trend upadanja pa je prisoten vse od uveljavitve ZUJF sredi lanskega leta. V prvih osmih mesecih je bila povprečna bruto plača za 0,5 % nižja kot v enakem obdobju lani. V zasebnem sektorju se je ohranila na Slika 17: Povprečna bruto plača na zaposlenega - Bruto plača na zaposlenega ■ Zasebni sektor - Javni sektor -vtem sektor država -v tem javne družbe / \ -C r ✓ •7 ' ' / / ro —, ro —, ro —, Vir: SURS. 16 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 17 Pred tem je na rast v letih 2010 in 2011 vplival predvsem dvig minimalne plače in spremenjena struktura zaposlenosti. 18 V javnih družbah se je julija povprečna bruto plača zvišala za 1,4 %, v avgustu pa znižala za 0,8 % (desez.), po naši oceni predvsem zaradi izrednih izplačil v javnih finančnih (zavarovalniških) družbah. Tabela 6: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2012 VIII 2013 2012/2011 VIII 13/ VII 13 VIII 13/ VIII 12 I-VIII 13/ I-VIII 12 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.463,64 1.458,62 0,8 -0,4 0,1 0,4 Industrija (B-E) 1.444,29 1.475,38 2,5 0,5 2,0 2,4 - v tem predelovalne dejavnosti 1.397,25 1.430,98 2,5 0,7 2,0 2,4 Gradbeništvo 1.205,65 1.192,08 -2,5 -1,3 -1,7 -1,7 Tradicionalne storitve (G-I) 1.354,04 1.335,02 0,3 -0,8 -0,3 -0,2 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.713,36 1.669,58 -0,3 -0,7 -1,9 -1,5 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.710,91 1.651,43 -2,2 0,2 -1,7 -2,9 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.752,03 1.718,32 -1,8 -0,3 -0,8 -1,8 - Izobraževanje 1.676,80 1.584,44 -3,3 0,1 -2,2 -4,2 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.712,37 1.669,48 -1,3 0,8 -1,8 -2,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. podobni ravni kot pred letom, v državnem pa je bila, ob veljavi ZUJF in letošnjem dodatnem znižanju plač, nižja za 3,1 %. V javnem sektorju je bilo znižanje v tem obdobju nekoliko manjše, zaradi nadpovprečno visoke rasti povprečne plače javnih družb (2,0 %). Cene Cene življenjskih potrebščin se oktobra v Sloveniji niso spremenile, medletna inflacija pa se je v Sloveniji in evrskem območju znižala. Mesečno gibanje so zaznamovala predvsem običajna sezonska gibanja. Višje cene obleke in obutve so k mesečni rasti prispevale 0,5 o. t., nižje cene počitnic v paketu pa so jo za 0,3 o. t. znižale. Poleg običajnih sezonskih dejavnikov so na mesečno inflacijo vplivale tudi nižje cene tekočih goriv. Te so vplivale tudi na znižanje medletne inflacije, ki je oktobra znašala 1,3 %. Slika 18: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju 8 7 6 5 f 4 1 3 S 2 1 0 -1 Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Po prvih podatkih Eurostata se je oktobra v evrskem območju medletna inflacija znižala in znašala 0,7 % (septembra 1,1 %). Znižanje medletne inflacije v septembru je predvsem posledica učinka osnove pri cenah storitev ter nižjih cen energentov. Cene življenjskih potrebščin so bile septembra medletno višje za 1,4 %, kar je 0,8 o. t. manj kot avgusta. Znižanje rasti je bilo povezano predvsem s preteklimi cenovnimi gibanji pri cenah storitev - gre za učinek odprave subvencij na šolsko prehrano septembra lani, ko se je po podatkih SURS cena za prehrano v šolah zvišala za 73,8 %. Poleg storitev so k znižanju medletne inflacije prispevale tudi nižje cene energentov, od katerih so največ prispevala goriva za prevoz in ogrevanje, ki so se septembra pocenila za 3,7 % in so predvsem posledica medletno nižjih evrskih cen nafte. Slednje so vplivale tudi na gibanje medletne inflacije v evrskem območju, ki se je v primerjavi z avgustom nekoliko znižala (1,1 %). Odsotnost cenovnih šokov ter šibka gospodarska aktivnost še naprej Slika 19: Struktura medletne inflacije 8 7 6 > 5 2 4 c =5 3 E i 2 0 -1 l Ostalo i Storitve Goriva in energija l Hrana Vir: SURS, preračuni UMAR. 2 Vir: Eurostat Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine - september 2013 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,6 100,0 1,6 0,8 100,0 0,8 Blago 1,0 65,7 0,7 0,8 57,7 0,5 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 2,1 16,1 0,3 1,5 12,0 0,2 Nepredelana hrana 4,4 7,4 0,3 0,6 7,3 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -1,1 27,9 -0,3 0,1 27,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -0,9 9,7 -0,1 -0,8 8,8 -0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 0,9 8,8 0,1 0,8 8,0 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine -2,1 9,4 -0,2 1,6 10,5 0,2 Energija 3,1 14,4 0,4 1,6 11,0 0,2 Električna energija 12,6 2,7 0,3 4,4 2,6 0,1 Plin -1,0 1,1 0,0 -0,5 1,8 0,0 Tekoča goriva 0,6 1,5 0,0 -0,2 0,9 0,0 Trda goriva 0,8 0,9 0,0 1,3 0,1 0,0 Daljinska energija -1,3 0,9 0,0 -1,5 0,6 0,0 Goriva in maziva 1,6 7,4 0,1 1,4 5,0 0,1 Storitve 2,6 34,3 0,9 0,9 42,3 0,4 Storitve - stanovanje 5,6 3,0 0,2 1,5 10,3 0,2 Storitve - transport 2,9 5,8 0,2 1,4 7,2 0,1 Storitve - komunikacije 2,2 3,5 0,1 -2,6 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 2,9 13,9 0,4 0,9 14,7 0,1 Storitve - ostale storitve 1,2 8,1 0,1 0,3 7,1 0,0 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,2 78,2 0,9 0,7 81,7 0,6 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. vplivata na umirjeno gibanje osnovne inflacije, ki se je, potem ko je bila zaradi uvedbe višje stopnje DDV v juliju in avgustu višja, septembra znižala. Skromna medletna rast cen industrijskih proizvodov, namenjenih prodaji na domačem trgu, se je ohranila že peti mesec zapored, cene na tujih trgih so bile ponovno nižje. Septembra se cene industrijskih proizvodov, ki jih dosegajo domači proizvajalci na domačem trgu, niso spremenile (0,1 %). Rast cen v proizvodnji živil (1,2 %) se je še upočasnila, cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-2,3 %) pa so ostale nižje. Rast cen v proizvodnji večine ostalih dejavnosti prav tako ne predstavlja pomembnejših pritiskov na skupno rast cen. Na tujih trgih se je ohranil padec cen industrijskih proizvodov (-0,9 %, medletno), kjer je bil padec največji v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-3,8 %), padec cen pa je bil prisoten tudi pri proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (-1,6 %). Uvozne cene so bile na medletni ravni septembra ponovno nižje. Po avgustu je septembra prišlo do ponovnega padca cen uvoženih proizvodov, ki so bile v primerjavi z enakim obdobjem lani nižje za 1,6 %. Poleg nižjih cen naftnih derivatov so rast znižale nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-5,7 %), prvič po koncu leta 2009 pa smo zabeležili tudi padec cen v proizvodnji živil (-0,1 %). Slika 20: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd,prz.strojev in naprav (domači) ---Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 20 16 12 SR 8 2 4 c J» 0 "O «u S-4 -8 -12 Avgusta se je medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo. Zaradi krepitve evra do večine valut znotraj in zunaj EU, še posebej do JPY, USD in GBP, se je medletno povečal nominalni efektivni tečaj. Hkrati se je Vi r: SURS nadaljevala medletna rast relativnih cen19. Realni efektivni tečaj, merjen s HICP, je bil zato avgusta in v prvih osmih mesecih (po triletnem neprekinjenem padanju) medletno višji (za 2,7 % oz. 1,3 %). Slovenija je bila po medletnem poslabšanju cenovne konkurenčnosti v prvih osmih mesecih med članicami evrskega območja približno v sredini. Okrepitev nominalnega efektivnega tečaja je bila zaradi strukture naše zunanje menjave v evrskem območju med nižjimi,20 rast relativnih cen, ki je bila tudi posledica enkratnih dejavnikov,21 pa med višjimi. Slika 21: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP in ULC IREER ULC (jan.-jun. 2013) IREER HICP (jan.-avg. 2013) OOU — u_ LJ_ — CQ^Q.Q< Vir: ECB, preračuni UMAR. V drugem četrtletju se je stroškovna konkurenčnost gospodarstva medletno ponovno izboljšala. Zaradi skromnega nominalnega povečanja22 stroškov dela na zaposlenega in obnovljene rasti produktivnosti dela, ki je bila posledica nadaljnjega padanja zaposlenosti, so se v drugem četrtletju znižali nominalni in realni stroški dela na enoto proizvoda. Ti so se v naših pomembnejših trgovinskih partnericah večinoma povečali, zato se je znižal tudi realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda. Slovenija je bila v prvem polletju v manjši skupini držav evrskega območja in EU z medletnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti. Letos se relativni položaj Slovenije v evrskem območju in EU izboljšuje tretje leto zapored, po izrazitejšem poslabšanju stroškovne konkurenčnosti na začetku krize. V drugem četrtletju se je izboljšala predvsem stroškovna konkurenčnost dejavnosti menjalnega sektorja23. Padec 19 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 20 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjemje nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. 21 Višjih cen šolske prehrane in višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. 22 Realno so bili stroški dela na zaposlenega ponovno nižji (za 0,9 %). 23 Po definiciji, ki v menjalni sektor vključuje: A kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, B-E industrijo brez gradbeništva, G-I trgovino, promet, gostinstvo, Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU RULC Slovenija -Produktivnost Slovenija I RULC EU - Produktivnost EU Sredstva na zap. EU a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 23: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU v 1. polletju 2013 10 9 8 7 6 5 # 4 ■S 3 iS 2 U 1 a 1 & 0 -1 -2 -3 -4 -5 ■ Produktivnost-realno* Sredstva na zaposlenega, realno* ♦ RULC CC^^O^^r^^;? I— LUI— LUrnl— -JIL. IJU^cE—iQU^ ^iiuiij^CQgD-D - ^-< 8 6 4 2 0 m itititi'' Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. 29 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 30 Do vseh tujih subjektov, razen tujih finančnih organizacij. 0 konec avgusta dosegal že 17,1 % (podjetja: 20,4 %) celotne izpostavljenosti bančnega sistema, kar je že za dobre tri odstotne točke več kot ob koncu preteklega leta. Obseg slabih terjatev pa se je v tem mesecu že močno približal 8 mrd EUR. Banke še naprej izrazito oblikujejo rezervacije in oslabitve, ki so se septembra povečale za več kot 200 mio EUR, v prvih treh četrtletjih letos pa je povečanje doseglo že skoraj 880 mio EUR, kar je za eno petino več kot v enakem obdobju lani. Ponovne izjave FED-a in pričakovanja trgov, da bo zmanjševanje obsega stimulacijskega programa odloženo, so v zadnjih dveh mesecih pozitivno vplivali tudi na slovenske državne obveznice. Donosi državnih obveznic in borzni indeksi odražajo izjave Ameriške centralne banke v zvezi s postopnim zmanjševanjem programa mesečnih odkupov obveznic v višini 85 mrd EUR, najavljenim 18. avgusta 2013. Slovenske državne obveznice pri tem niso izjema. Po objavi namer Ameriške centralne banke 18. septembra 2013 je slovenska 10-letna referenčna obveznica, denominirana v evrih, proti koncu oktobra padla za okoli 60 b. t. V zadnjem sporočilu 30. oktobra 2013 je Ameriška centralna banka še enkrat potrdila, da bo s programom odkupa nadaljevala. Slika 32: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice Portugalska Italija - Slovenija -Francija ---Irska Španija | 12 J | 10 5 g „ i 4 i! 2 4 H v t n M' ? k j /r r Vj — > >—<—<—<— rNrNeNCNfommm Vir: Bloomberg. Javne finance Javnofinančni primanjkljaj je v prvih osmih mesecih znašal 1,3 mrd EUR.31 Naraščajoči primanjkljaj tekom leta je bil pretežno posledica manjših prihodkov, avgusta pa se je primanjkljaj zmanjšal zaradi zmanjšanja izdatkov. V prvih osmih mesecih je bil primanjkljaj za 251 mio EUR večji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili manjši za 345 mio EUR oz. za 3,5 %, izdatki pa za 94 mio EUR oz. 0,9 %. Potem ko se je padanje prihodkov zaradi povečanja nedavčnih prihodkov in prihodkov od DDV julija začasno upočasnilo, se je avgusta trend padanja nadaljeval. Manjši prihodki letos so predvsem posledica manjših davčnih prihodkov (-312 mio EUR) in prispevkov za socialno varnost (-163 mio EUR). Prihodki iz proračuna EU so bili nekoliko manjši (-27 mio EUR), nedavčni prihodki pa so se povečali za 131 mio EUR. Glavna razloga za zmanjševanje davčnih prihodkov sta davek od dohodka pravnih oseb (-252 mio EUR), ki odraža spremembe v sistemu, ki so bile sprejete leta 2012 (zmanjšanje davčne stopnje in davčne osnove ter plačila akontacij še po višji osnovi), njihov učinek pa se kaže letos, in padanje gospodarske aktivnosti. Prihodki od DDV, ki so bili v predhodnih dveh mesecih razmeroma nizki, so se julija in avgusta zaradi povečanja stopenj povečali. Javnofinančni izdatki so bili v osmih mesecih letos manjši kot v enakem obdobju lani. To je večinoma posledica manjših izdatkov avgusta, potem ko so prejšnje štiri mesece naraščali. Padec (za 63 mio EUR) je bil predvsem posledica večjega medletnega znižanja izdatkov za blago in storitve ter socialne transferje kot v prejšnjih mesecih, pa tudi manjših izdatkov za plače. V prvih osmih mesecih so bili izdatki za plače manjši za 147 mio EUR32, izdatki za blago in storitve za 98 mio EUR, investicije za 53 mio EUR in prispevki za socialno varnost za 30 mio EUR. Izdatki so narasli zaradi plačila obresti (99 mio EUR), odhodkov iz rezerve (55 mio EUR), subvencij (32 mio EUR) in plačil v proračun EU (30 mio EUR). Izdatki za socialno varnost Slika 33: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki m m — VirTMF, preračunfUMART 1 Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka. 32 Na zniževanje izdatkov za plače je poleg letošnjih in lanskih interventnih ukrepov na področju plač vplivalo tudi manjše število zaposlenih v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti (v povprečju prvih osmih mesecev za 3,3 %, medletno), v izobraževanju in zdravstvu pa je na število zaposlenih podobni kot lani. 6 0 Tabela 11: Davki in prispevki za socialno varnost V mio EUR Rast v % Struktura v % I-VIII 2013 VIII 2013/VIII 2012 I-VIII 2013/I-VIII 2012 I-VIII 2012 I-VIII 2013 Javnofinančni prihodki - skupaj 9.409,4 -2,4 -3,5 100,0 100,0 -Davek na dohodek pravnih oseb 130,0 -32,1 -66,0 3,9 1,4 -Dohodnina 1207,1 -4,0 -5,0 13,0 12,8 -Davek na dodano vrednost 1.894,8 2,6 -2,6 19,9 20,1 -Trošarine 968,8 -12,1 -5,0 10,5 10,3 -Prispevki za socialno varnost 3390,7 -6,0 -4,6 36,4 36,0 -Ostali javnofinančni prihodki 1.818,0 15,5 15,0 16,2 19,3 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 12: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2012 2013 v mio EUR v % BDP Rast v % I-VIII 13 v mio EUR I-VIII 13/I-VIII 12 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.995,1 42,3 0,1 9.409,4 -3,5 -Davčni prihodki 13.117,6 37,0 -0,7 8.178,3 -5,5 -Davki na dohodek in dobiček 2.656,6 7,5 -2,5 1.339,3 -19,1 -Prispevki za socialno varnost 5.244,1 14,8 -0,4 3.390,7 -4,6 -Domači davki na blago in storitve 4.876,0 13,7 0,4 3.199,3 -1,2 -Prejeta sredstva iz EU 845,2 2,4 3,7 486,8 -5,3 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.117,9 45,4 -2,6 10.677,5 -0,9 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.185,1 9,0 -4,4 2.413,3 -5,7 -Izdatki za blago in storitve 2.370,3 6,7 -3,0 1.485,2 -6,2 -Domače in tuje obresti 648,0 1,8 23,0 620,0 19,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.383,6 18,0 -2,3 4.276,8 -1,2 -Investicijski odhodki 912,3 2,6 -10,9 451,0 -8,6 -Investicijski transferi 320,2 0,9 -13,9 138,8 -0,3 -Plačila sredstev v proračun EU 390,3 1,1 -3,7 327,9 10,1 Primanjkljaj -1.122,8 -3,2 -28,2 -1.268,1 24,6 Vir: MF, bilten javnih financ, preračuni UMAR. so se zmanjšali v vseh kategorijah, z izjemo izdatkov za Slika 34: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna pokojnine (za 75 mio EUR), ki so se zaradi večjega števila EU za leto 2013 upokojencev povečali. Najbolj so se zmanjšali družinski prejemki in starševska nadomestila ter štipendije. Neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih devetih mesecih manjši (176,4 mio EUR) kot v enakem obdobju lani (222,4 mio EUR). Najvišjo stopnjo realizacije (67,4 %) so, kljub nizkim vplačilom v zadnjih štirih mesecih, beležila sredstva skupne kmetijske in ribiške politike (200,7 mio EUR; septembra 4,8 mio EUR), najslabše (26,6 %) pa je Slovenija letos črpala sredstva kohezijskega sklada (61,4 mio EUR; septembra 9,4 mio EUR). Sredstva strukturnih skladov so v prvih devetih mesecih dosegla slabšo realizacijo (41,7 %) kot v enakem obdobju lanskega leta (62,8 %), čeprav je nominalna vrednost prihodkov v državni proračun (260 mio EUR) bila enaka.33 33 Zaradi uresničevanja pravila N+2/3 je bil v rebalansu proračuna za leto 0 100 200 300 400 500 2013 načrtovan prihodek iz strukturnih skladov v vrednosti 624 mio EUR, V mio EUR leta 2012 pa 413 mio EUR. Vir: MF, preračuni UMAR. 600 700 Okvir 2: Črpanje sredstev kohezijske politike v obdobju 2007-2013 V finančnem obdobju 2007-2013 Slovenija razpolaga s 4,1 mrd EUR pravic porabe za izvajanje kohezijske politike (OP RR', OP RČV2, OP ROPI3). Od tega je bilo do konca septembra (stanje na dan 30. 9. 2013) dodeljenih 4,0 mrd EUR (98,5 % razpoložljivih sredstev), podpisanih pogodb je bilo v vrednosti 3,5 mrd EUR, uporabnikom pa je bilo izplačanih 2,3 mrd EUR. Največ sredstev glede na razpoložljive pravice porabe je bilo dodeljeno projektom OP ROPI (100,8 %), projektom OP RR 97,4 %, projektom OP RČV pa 96,2 % vseh razpoložljivih sredstev. Kljub visokem odstotku dodeljenih sredstev ima OP ROPI najslabšo realizacijo glede na pravice porabe (28,1 %), medtem kot imata OP RČV (61,5 %) in OP RR (71,7 %) občutno boljšo realizacijo. Kljub najvišji realizaciji ima OP RR največ zaostankov (84,2 mio EUR) in najnižjo rast pri povračilih v državni proračun v tekočem letu (14,9 %). OP RČV ima najmanj zaostankov (68,9 mio EUR) in najvišjo rast pri povračilih v državni proračun v tekočem letu (29,2 %), OP ROPI pa ima zaostankov v vrednosti 68,9 mio EUR ter 20-odstotno rast pri povračilih v državni proračun v tekočem letu. Slika 35: Črpanje sredstev kohezijske politike za obdobje 2007-2013 (stanje na dan 27. 9. 2013) ■ Dodeljena sredstva ■ Podpisane pogodbe Izplačila upravičencem ■ Povračila v proračun RS ■ Zaostanki ■ Dosežena real.glede na pravice porabe 2007-2013 (desna os) 2000 -;-;- 100 1800 1600 1400 §1200 §1000 > 800 600 400 200 0 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 OP RČV Vir: MGRT. OP ROPI je z vidika uresničevanja cilja N+3/24 najbolj kritičen OP. Največ težav pri izvajanju okoljskih in infrastrukturnih projektov nastaja zaradi dolgotrajnih revizijskih postopkov in pritožb na izvedbo postopkov javnega naročanja, problemov umeščanja projektov v prostor, pogostih stečajev v gradbeništvu in likvidnostnih težav upravičencev. Zaradi objektivnih težav pri uresničevanju večjih okoljskih in infrastrukturnih projektov so se Sloveniji, na podlagi člena 94 Uredbe 1083/2006, nekoliko zmanjšale prevzete obveznosti do konca leta 2013, s tem pa bo tudi podaljšan rok črpanja kohezijskih sredstev za omenjene projekte. 1 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov. 2 Operativni program razvoja človeških virov. 3 Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 4 Sredstva dodeljena v letu N se morajo počrpati najkasneje v roku dveh oz. treh let. Slika 36: Prejeta proračuna EU v letu 2012 in 2013 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2013 (januar-september) ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-september) Skupna kmetijska politika 100 200 150 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. OP RR OP ROPI 250 300 Q) E Q) Q) £ ro SI N Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2014 (Doing Business) Po raziskavi enostavnosti poslovanja Svetovne banke (Doing Business) se je uvrstitev Slovenije nekoliko poslabšala. Med 189-imi ocenjevanimi državami se na najvišja mesta, podobno kot v preteklih letih, uvrščajo Singapur, Hong Kong in Nova Zelandija, visoko pa sta uvrščeni tudi dve članici EU (Danska in Združeno kraljestvo). Slovenijo raziskava letos uvršča na 33. mesto, kar je dve mesti manj kot lani, med državami članicami EU pa na 13. mesto (dve mesti bolje kot lani).34 Poslabšanje skupne uvrstitve ni bilo posledica poslabšanja regulatornega okolja, ampak dejstva, da so nekatere, predvsem manj razvite države, naredile precej večji napredek (Makedonija, Ruanda). Med državami EU je v zadnjem letu najbolj napredovala Grčija, kjer je bilo pod pritiskom mednarodne skupnosti izvedenih več reform glede enostavnosti ustanavljanja podjetij, zaščite vlagateljev in čezmejnega trgovanja. Kljub poslabšanju je uvrstitev Slovenije na tej lestvici precej boljša kot pri raziskavah konkurenčnosti WEF in IMD, saj metodologija merjenja enostavnosti poslovanja upošteva le kazalnik kakovosti regulatornega okolja35, subjektivne ocene gospodarstvenikov in trenutne makroekonomske razmere pa na rezultate nimajo vpliva. Tudi izračun mejnih vrednosti (angl. »distance to frontier«)36 za Slovenijo kaže, da se je glede enostavnosti poslovanja njen zaostanek za najboljšimi med letoma 2006 in 2013 močno zmanjšal, predvsem zaradi ukrepov, ki so omogočili enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij. Raziskava Svetovne banke navaja, da je bila v Sloveniji zadnjem letu37 izvedena ena pomembnejša sprememba, ki je izboljšala enostavnost poslovanja. Na področju izdaje gradbenih dovoljenj je bil tako odpravljena zahteva za pridobitev projektnih pogojev od ponudnika vode in kanalizacije. To naj bi skrajšalo trajanje postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja za izgradnjo tipičnega skladišča za 15 dni na 182 dni, kar pa je še vedno več kot v drugih razvitih državami. Slovenija je v zadnjem letu pri uvrstitvi napredovala samo na dveh področjih, na štirih je nazadovala, na treh pa je njena uvrstitev ostala nespremenjena.38 Podobno kot 34 V najnovejši raziskavi je, podobno kot v preteklih letih, prišlo do metodoloških sprememb v izračunu, zato uvrstitev držav ne moremo enostavno primerjati s preteklimi leti. Spremljanje uvrstitve je tako smiselno le v primerjavi s predhodnim letom, za katerega je objavljen preračun po metodologiji za tekoče leto. Za več informacij gl. http://www. doingbusiness.org/. 35 Podatki so pridobljeni iz registrov, pravilnikov, uredb in anket uradnih oseb. Primerjava pa temelji na številu potrebnih postopkov, času in stroških, povezanih s posameznim postopkom. 36 Svetovna banka z namenom pregleda napredka po letih redno objavlja tudi izračun mejnih vrednosti, ki omogoča medletno primerjavo glede na najuspešnejše države. Več glede metodologije je objavljeno na http:// www.doingbusiness.org/data/distance%20to%20frontier. 37 Raziskava se je izvajala v prvi polovici letošnjega leta. 38 Indeks enostavnosti poslovanja vključuje 10 področij, ki zajemajo enostavnost ustanavljanja podjetij, pridobivanja gradbenih dovoljenj, registracijo nepremičnin, dostop do električne energije, pridobivanje sredstev za poslovanje, zaščito investitorjev, plačevanje davkov, čezmejno poslovanja, sodno uveljavitev pogodb in insolvenčno zakonodajo. Tabela 13: Uvrstitev Slovenije na lestvici enostavnosti poslovanja »Doing Business__ Uvrstitev Sprememba 2013/2012 2012 (DB 2013) 2013 (DB 2014) Enostavnost poslovanja 31 33 -2 Ustanovitev podjetja 33 38 -5 Pridobivanje gradbenih dovoljenj 58 59 -1 Registracija nepremičnin 80 83 -2 Dostop do električne energije 32 32 0 Dostop do finančnih sredstev za podjetja 105 109 -4 Zaščita investitorjev 14 14 0 Plačevanje davkov 59 54 -5 Čezmejno poslovanje 46 48 -2 Sodna uveljavitev pogodb 56 52 +4 Insolvenčna zakonodaja 41 41 0 Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2013. Opomba: V razvrstitev je bilo vključenih 189 držav. Zaradi spremembe metodologije lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. v preteklih letih se Slovenija najvišje uvršča pri zaščiti investitorjev (17. mesto), kjer imata višjo zaščito v EU le še Irska in Združeno kraljestvo. Ob tem velja omeniti, da raziskava IMD razmeroma slabo ocenjuje prav zaščito malih delničarjev, kar je v veliki meri povezano z nizkim razpoloženjem med gospodarstveniki, saj kazalnik IMD temelji na anketi. Razmeroma visoko se uvršča tudi pri dostopu do električne energije (32. mesto) in enostavnosti ustanavljanja podjetij (38. mesto), saj sta za ustanovitev podjetja potrebna dva postopka in skupno 6 dni (še leta 2008 je bilo potrebnih 60 dni). Uvrstitev pa se je, podobno kot lani, ko so bile narejene velike spremembe glede uvajanja elektronskega poslovanja, izboljšala tudi na področju plačevanja davkov (54. mesto, pet mest višje kot lani). Uvrstitev se je izboljšala tudi na področju sodnega uveljavljanja pogodb, predvsem zaradi nekoliko krajših sodnih postopkov. Na področju dostopa do finančnih sredstev, kjer je zelo nizko uvrščena že nekaj zadnjih let, je njen položaj še nazadoval (za štiri mesta na 109. mesto), kar kaže na pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje in pomanjkanje kakovostnega bonitetnega informacijskega sistema za vse uporabnike. To pomembno vpliva tako na razpoložljivost kot tudi na stroške kreditov za podjetja v Sloveniji. Veliko oviro pri enostavnosti poslovanja še naprej predstavljajo dolgotrajni postopki pridobivanja različne dokumentacije in dovoljenj.39 Postopki, ki so povezani z zasebnimi/komercialnimi ponudniki, so načeloma precej krajši, najboljpa je zamudno pridobivanje potrebnih dovoljenj na upravnih enotah in registracija gradbenih projektov v uradnih dokumentacijah, kar precej podaljša tako registracijo nepremičnin (109,5 dni) kot tudi pridobivanje gradbenih dovoljenj(182 dni). Tudi za plačevanje davkov (260 ur) podjetja v Sloveniji porabijo v 39 Postopki so izračunani na podlagi tipičnega tipa podjetja, ki posluje v glavnem mestu določene države. povprečju več kot pa v razvitih državah (povprečje OECD znaša175 ur). Kljub izboljšanju v zadnjem letu pa zelo dolgi ostajajo tudi roki za sodno uveljavljanje pogodb (1270 dni), kar je še vedno precej več kot v drugih primerljivih državah (npr. OECD: 529 dni). Po mnenju Svetovne banke ima prav učinkovito reševanje sporov na sodiščih lahko velike pozitivne učinke predvsem na srednja in mala podjetja ter podjetnike, ki jim omejena tekoča sredstva ne dovoljujejo dolgih postopkov na sodiščih. (G & O a ra c >u (G Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jesenska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,9 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -0,8 0,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 34.908 35.132 35.747 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.349 17.320 17.610 17.172 16.942 17.027 17.305 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.300 20.500 21.000 20.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 86 83 83 81 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.273 34.823 35.028 35.759 34.931 34.196 34.362 34.910 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.904 34.519 34.875 35.680 34.721 34.295 34.268 34.758 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,3 13,6 13,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,7 11,0 10,6 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,2 3,5 2,4 -1,7 -0,1 0,6 1,1 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,0 1,9 1,4 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 2,3 1,4 1,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,3 1,8 3,2 4,8 Izvoz proizvodov 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,1 1,3 3,2 5,1 Izvoz storitev 14,3 -13,7 3,7 1,4 2,1 3,8 3,0 3,6 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,5 7,9 5,2 -4,3 -0,4 2,0 4,8 Uvoz proizvodov 3,0 -20,7 8,9 6,1 -4,6 -0,4 1,9 4,9 Uvoz storitev 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -2,4 -0,1 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.295 -246 -209 2 818 1.454 1.496 1.457 - delež v primerjavi z BDP, v % -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,3 4,2 4,2 4,0 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.838 40.0265 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,8 114,8 111,3 115,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,320 1,331 1,331 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 -0,1 1,5 0,8 -4,8 -3,5 -2,7 0,5 - delež v BDP, v %4 51,8 54,8 56,4 56,8 56,3 55,7 54,8 54,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,5 -1,5 -1,0 - delež v BDP, v %4 18,1 20,2 20,8 20,8 20,8 20,4 20,3 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 -1,6 -4,0 -0,9 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 19,7 18,6 17,8 17,7 17,2 17,1 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec avgusta 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -1,1 2,8 -0,8 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,4 -1,4 -2,1 1,5 -3,1 -0,4 -8,3 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,4 -9,0 -9,6 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 8,7 -7,8 -17,2 -2,4 -7,2 -3,0 -17,0 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,3 2,9 -1,1 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,7 -1,6 -3,3 1,8 -3,8 -1,6 -8,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,5 3,8 5,1 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,3 11,9 -0,3 4,7 13,2 -4,0 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,9 -24,8 -16,8 -30,1 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -30,4 -16,3 -24,4 -7,8 -24,0 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -20,7 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,7 -1,8 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 -4,9 -5,8 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 -2,6 -3,8 5,5 2,1 0,5 1,2 -1,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 -9,8 -10,3 8,0 3,0 1,2 -3,6 -3,5 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,6 3,8 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,2 -5,4 1,1 8,5 5,7 5,7 5,7 -0,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,2 -2,8 4,8 7,5 -1,5 0,2 0,5 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -21 -15 -13 -7 -6 -10 -10 -11 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 3 -1 -6 -6 -11 -14 -13 -9 -5 -2 -1 -7 -7 -5 v gradbeništvu -57 -46 -41 -46 -44 -43 -40 -44 -40 -39 -30 -22 -44 -43 -42 -45 -41 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 3 3 -4 -8 -8 -14 -18 -12 -12 5 2 0 -2 -9 v trgovini na drobno 7 8 2 13 1 12 6 5 1 -4 -3 3 -11 12 13 13 10 potrošnikov -25 -25 -35 -24 -25 -24 -26 -36 -39 -37 -29 -33 -27 -23 -26 -26 -20 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0,5 3,3 -3,6 2,2 -3,9 -2,6 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,2 -0,6 -6,3 3,2 -2,1 -5,0 2,4 -5,3 - - 6,1 -11,4 -22,0 -8,2 9,8 -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -9,6 12,9 24,1 -2,5 -9,2 -11,5 3,7 -1,3 - - 0,0 1,9 -4,2 1,9 -5,5 -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -0,9 -0,8 -8,5 2,9 -2,4 -5,2 2,4 -6,1 - - 3,5 16,3 5,3 5,6 9,4 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -2,4 1,9 1,7 - - -21,7 -24,3 -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -4,6 - - -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -18,4 - - -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 -10,3 -3,4 -5,4 -7,9 -4,9 -8,7 -7,8 2,7 1,3 2,6 -4,2 -3,5 - - 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,6 -0,6 -0,8 -6,6 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,4 -7,3 -1,8 -1,9 -3,9 -5,0 -4,8 - - -0,1 -3,5 -4,7 -5,0 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,3 6,8 15,5 -2,7 -0,1 - - 8,5 3,8 -0,8 0,0 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,9 -2,1 -6,5 1,6 -5,6 -10,9 5,8 -0,9 -1,3 0,8 -4,6 - - 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 - - -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 - - 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 - - 0,3 -3,6 1,4 -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,0 -3,3 0,4 0,1 - - 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 - - -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -12 -12 -12 -12 -13 -3 -6 -8 -9 -11 -13 -12 -15 -15 -16 -13 -9 -12 -8 -7 -9 -5 -2 -5 -4 -3 -5 -43 -39 -39 -44 -44 -43 -41 -37 -41 -42 -41 -35 -30 -30 -30 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -11 -9 -5 -8 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -14 -13 5 9 5 9 2 3 0 1 3 -5 -4 -3 -1 -6 -3 -5 -2 16 12 5 5 9 -27 -26 -26 -39 -33 -36 -35 -35 -46 -39 -38 -34 -30 -31 -26 -26 -37 -37 -37 -33 -32 -35 Trg dela 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 930,0 931,5 935,3 934,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 835,0 824,0 810,0 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 823,0 824,5 824,4 823,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 272,8 272,7 273,5 272,1 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 184,0 185,2 186,8 186,6 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 68,4 67,0 66,2 65,0 V storitvah 514,3 512,3 510,0 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 511,4 513,1 512,8 513,2 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 51,5 51,2 51,3 51,4 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 118,1 119,3 119,8 120,2 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 728,1 729,7 730,1 729,0 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 670,5 672,2 672,7 671,9 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 57,5 57,4 57,4 57,0 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 95,0 94,8 94,3 94,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 107,0 107,0 110,9 111,1 Ženske 47,9 52,1 52,2 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 51,0 51,3 53,5 53,4 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 11,1 11,2 13,6 13,5 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,8 38,4 38,2 37,9 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 40,6 37,9 38,3 38,7 39,0 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 49,6 50,4 51,8 52,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 35,1 34,4 33,9 33,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 11,5 11,5 11,9 11,9 Moški 10,1 11,4 11,5 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 10,9 10,8 11,1 11,2 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 12,3 12,3 12,7 12,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -0,6 0,1 3,9 0,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 0,7 1,4 4,4 1,3 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 5,7 6,6 6,9 7,1 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 4,1 5,4 4,4 4,5 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 2,9 2,5 3,1 3,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 34,7 34,9 34,5 34,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 2013 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 41,8 40,5 39,6 39,2 38,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 10 11 12 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 1,5 1,1 0,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,7 3,1 -1,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 B Rudarstvo 4,0 3,9 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 9,7 2,2 6,8 C Predelovalne dejavnosti 8,9 3,9 2,5 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 2,8 4,6 1,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 2,3 3,3 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,7 -8,1 5,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 2,2 -7,5 -1,3 F Gradbeništvo 4,5 1,9 -2,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 -0,5 2,3 -0,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 2,4 4,3 2,4 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 3,5 0,8 0,8 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 0,6 -1,9 -0,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 1,2 -0,4 -1,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,7 1,1 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 -0,6 -6,2 0,5 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 3,0 -0,6 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 1,7 1,0 2,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 0,5 -2,9 -2,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,0 3,5 0,7 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 2,4 3,2 2,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -1,3 0,2 -0,1 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 1,0 -0,4 0,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -0,5 -0,4 -0,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 1,6 -1,6 -0,8 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 0,0 -1,6 -1,8 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 -0,1 0,2 0,1 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 -0,5 -0,3 -0,7 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,3 -3,0 -1,4 -2,1 -2,8 -1,9 -3,3 -3,7 -3,0 -2,5 -1,3 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3706 1,3556 1,3179 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 -0,9 -0,6 -1,3 -1,1 -1,4 -1,5 -1,5 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 2,7 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 Cene 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 Zdravje 2,1 1,6 0,4 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 Prevoz -0,3 1,0 3,3 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 HICP 2,1 2,1 2,8 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 4,1 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 Domači trg 2,0 3,8 1,0 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2011 2012 2013 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 11,2 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,7 2,1 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,6 0,7 0,9 0,2 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 8 | 9 | 10 | 11 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -50 146 1.159 120 -47 0 96 262 320 482 486 712 -110 17 84 7 Blago1 -830 -957 -110 -189 -194 -356 -149 -45 60 24 135 253 -132 -91 -39 -106 Izvoz 18.973 21.450 21.631 5.539 5.285 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.393 5.660 1.546 1.942 1.849 1.913 Uvoz 19.804 22.407 21.741 5.728 5.479 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.257 5.407 1.677 2.033 1.888 2.019 Storitve 1.281 1.476 1.803 406 377 375 418 444 528 414 504 536 132 155 152 127 Izvoz 4.593 4.842 5.166 1.186 1.393 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.201 1.311 467 461 414 381 Uvoz 3.312 3.365 3.363 781 1.016 841 700 793 974 896 698 776 335 305 263 254 Dohodki -588 -524 -552 -128 -235 -81 -145 -168 -198 -42 -72 -80 -87 -55 -29 -37 Prejemki 583 936 699 249 221 259 131 188 174 206 224 234 65 82 81 78 Izdatki 1.172 1.460 1.251 378 456 340 276 356 372 247 296 314 153 137 110 115 Tekoči transferi 88 151 18 32 4 62 -28 31 -70 86 -80 4 -23 8 0 24 Prejemki 1.231 1.404 1.410 328 319 371 348 366 285 411 332 355 74 125 96 117 Izdatki 1.143 1.253 1.392 296 315 310 377 336 355 325 412 352 97 118 96 94 Kapitalski in finančni račun 530 -474 -1.206 -257 -81 -175 67 -249 -540 -484 -908 -876 -43 -94 -297 -53 Kapitalski račun 54 -85 -92 0 -3 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -2 5 0 11 Finančni račun 476 -389 -1.114 -257 -78 -94 91 -260 -511 -434 -903 -835 -41 -99 -297 -64 Neposredne naložbe 428 633 166 236 260 151 146 98 84 -162 -52 -643 68 123 -83 -51 Domače v tujini 156 -85 212 32 54 -156 41 127 39 5 -101 58 41 57 -77 3 Tuje v Sloveniji 272 718 -46 204 206 307 105 -29 45 -167 49 -701 26 66 -6 -54 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.839 -218 -297 -441 -20 -923 124 -982 1.564 132 2.042 -63 -448 225 -179 Finančni derivativi -117 -155 -203 -19 -28 -24 -23 -21 -31 -129 23 -229 -4 -21 -8 2 Ostale naložbe -1.810 -2.777 -890 -188 98 -221 851 -455 439 -1.726 -1.073 -1.986 -57 218 -417 120 Terjatve 779 -1.490 -1.474 -169 -363 567 -1.466 -95 205 -118 -1.322 -703 -25 166 -361 301 Komercialni krediti -174 -49 65 -88 44 316 -347 -35 109 339 -360 -48 202 -118 -135 42 Posojila 203 -55 -319 -22 48 19 3 -95 84 -310 26 -180 27 41 -48 23 Gotovina, vloge 669 -1.341 -1.177 -58 -422 249 -1.131 11 -33 -24 -982 -398 -235 244 -187 233 Ostale terjatve 81 -46 -45 0 -33 -18 10 24 45 -124 -6 -76 -18 -1 9 3 Obveznosti -2.589 -1.287 584 -19 461 -788 2.317 -359 234 -1.608 250 -1.284 -32 51 -56 -181 Komercialni krediti 362 107 265 -19 -82 17 161 136 -96 63 -301 97 -253 178 -20 133 Posojila -986 -1.234 -729 -298 203 -752 -121 -223 -178 -208 374 602 -41 5 -201 -429 Vloge -1.954 -169 1.026 334 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 237 -99 158 103 Ostale obveznosti -11 9 23 -36 0 3 -11 17 -22 39 -12 -2 25 -33 7 12 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 12 33 19 39 -6 -21 19 67 -19 15 29 -15 44 Statistična napaka -480 328 47 137 128 174 -163 -13 220 2 421 164 153 77 214 46 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.875 2.042 2.112 532 514 540 477 569 514 552 516 525 156 176 175 179 Blaga za vmesno porabo 10.172 12.008 12.138 3.124 3.024 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.077 3183 910 1.100 1.037 1.058 Blaga za široko porabo 6.592 6.950 6.811 1.769 1.631 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.676 1833 441 627 597 632 Uvoz investicijskega blaga 2.324 2.505 2.402 617 589 736 562 584 570 687 645 663 166 219 203 226 Blaga za vmesno porabo 12.247 14.107 14.005 3.610 3.472 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.477 3465 1.065 1.283 1.209 1.262 Blaga za široko porabo 5.530 5.943 5.671 1.526 1.502 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1488 474 552 504 537 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2011 2012 2013 12 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 -91 -23 -76 195 89 23 150 59 61 200 196 230 56 63 84 340 301 146 265 253 145 -211 -115 -39 4 7 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -49 61 123 138 -14 129 144 9 1.641 1.646 1.726 1.992 1.807 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.717 1.741 1.935 1.966 1.850 1.844 1.965 1.546 1.851 1.761 1.765 1.988 1.800 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.765 1.680 1.812 1.828 1.865 1.714 1.821 1.537 97 152 106 161 148 156 140 147 189 192 183 145 86 168 122 214 171 185 179 190 191 421 377 325 417 392 410 434 512 512 477 467 415 427 388 351 462 427 434 451 525 518 325 225 219 256 244 254 295 366 323 285 284 270 341 220 229 248 256 249 271 335 327 -14 -35 -41 -68 -44 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -26 -24 -23 -21 -31 -28 -31 -33 100 41 42 48 54 63 72 54 55 65 58 59 88 74 73 77 78 78 78 79 73 114 77 83 116 98 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 100 99 109 106 110 106 38 -25 -101 98 -23 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 26 14 6 -16 -50 -23 158 73 68 207 97 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 151 138 115 102 100 91 120 97 169 110 120 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 124 110 118 151 113 176 87 152 -172 -168 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -406 -97 -406 -347 -176 -353 -262 -332 -91 -4 -6 -14 24 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 267 90 158 -158 -193 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -405 -92 -406 -346 -149 -340 -266 -319 285 -53 77 123 -92 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 52 30 -134 -700 -2 59 50 3 -83 -12 17 36 -6 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -7 -3 -91 -7 24 40 -4 -1 367 -41 60 87 -86 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -43 -693 -26 18 54 4 -66 221 -820 -324 76 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 271 -143 2.589 -404 -129 -114 -18 0 9 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -8 -68 -153 -83 -55 76 -10 834 27 -171 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -291 -214 -568 488 -2.694 220 -22 -156 628 -612 102 -956 -383 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -346 -385 -591 -246 -427 -30 -33 188 409 -86 -85 -176 24 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -66 -80 -214 -30 58 -76 -11 184 44 22 128 -147 -153 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 9 13 -71 -68 -41 11 75 203 -544 42 -629 -258 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -291 -315 -377 -76 -419 97 -35 -78 -29 -3 17 -4 4 15 5 30 15 0 -151 -4 31 6 1 -13 -70 3 -9 2 8 -551 602 732 983 212 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 55 171 23 734 -2.267 250 11 -344 -96 -79 147 93 -16 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -234 85 -152 1 35 61 -123 -138 -121 77 -211 14 103 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -383 44 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 -15 54 -36 -29 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -85 -64 -76 -23 80 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 343 13 66 45 30 88 9 187 186 144 159 175 183 189 196 172 164 179 193 191 168 155 159 202 180 176 169 198 np 837 957 996 1.110 1.009 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.007 989 1.081 1.110 1.053 1.020 1.112 np 573 500 528 657 559 572 603 554 460 590 610 628 550 507 557 612 635 583 615 610 np 307 174 159 228 186 201 197 217 163 190 219 209 259 195 195 254 218 259 186 199 np 1.018 1.171 1.171 1.294 1.177 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.201 1.201 1.064 1.177 np 483 447 456 533 449 475 475 442 447 461 530 508 448 444 467 483 491 489 507 513 np Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2011 2012 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 1 2 I 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države m 102 221 l6 l6 l6 l6 ll l6 S3 102 111 119 182 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 5.05l 3.32l 3.282 3.2l6 3.328 3.355 3.38l 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 526 584 610 530 533 534 536 535 541 554 584 588 589 588 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.454 9.26l 9.383 9.425 9.50l 9.490 9.468 9.481 9.46l 9.454 9.421 9.391 9.412 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 20.876 19.470 21.714 21.725 21.656 21.53l 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.49l 2.229 2.135 2.341 2.325 2.323 2.292 2.298 2.286 2.2ll 2.229 2.210 2.234 2.323 Denarni sektor (S.121, 122) 5.811 5.445 5.194 5.2l5 5.259 5.224 5.422 5.3l5 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 35.994 35.692 34.558 35.811 35.836 35.720 35.854 35.l63 35.970 35.l84 35.692 35.40l 35.334 36.103 V tuji valuti 1.843 1.536 1.309 1.751 1.724 1.794 1.705 1.628 1.586 1.55l 1.536 1.529 1.505 1.492 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.659 5.862 5.GG8 4.990 5.007 5.046 5.GG8 5.0l5 5.052 5.659 5.83l 5.69l 6.105 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.l6l 28.420 29.582 27.205 2l.384 2l.392 2l.423 2l.33l 27.631 2l.3l6 28.420 28.359 2l.926 30.19l Čez noč 8.155 8.245 8.6l8 8.23l 8.259 8.3G3 8.241 8.236 8.058 8.436 «245 8.399 8.195 8.1ll Vezane vloge - kratkoročne 8.193 l.868 l.056 8.614 8.615 8.4l1 8.468 8.369 8.3l2 l.l91 l.868 l.688 l.468 l.553 Vezane vloge - dolgoročne 10.337 12.248 13.l80 10.324 10.470 10.56l 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 59 68 30 40 51 52 49 53 60 59 92 92 l2 Vloge v tuji valuti skupaj 463 5l9 552 459 464 488 4l6 486 494 538 5l9 5l0 564 5ll Čez noč 285 386 3l2 295 304 31l 305 320 329 365 386 391 384 384 Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 111 10l 113 108 109 109 114 133 11l 120 132 Vezane vloge - dolgoročne 55 59 56 52 52 5l 62 5l 55 58 59 61 59 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,21 0,22 0,20 0,21 0,21 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,15 2,31 2,15 2,20 2,20 2,18 2,1l 2,24 2,2l 2,28 2,39 2,35 2,38 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,53 5,46 5,48 5,42 5,52 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,2l 5,3l 5,40 5,46 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,l6 5,69 5,32 5,82 5,9l 6,1l 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,l9 3,00 6,04 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,00 1,25 0,88 1,25 1,25 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,81 1,39 0,5l 1,42 1,49 1,60 1,55 1,54 1,58 1,4« 1,43 1,22 1,05 0,86 6-mesečni 1,08 1,64 0,83 1,l1 1,l5 1,82 1,l5 1,l4 1,l8 1,l1 1,6l 1,50 1,35 1,16 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,19 0,12 0,07 0,18 0,18 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,0S 0,10 6-mesečni 0,2l 0,18 0,15 0,25 0,24 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 169 188 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 591 580 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.193 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.261 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.841 80 83 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 568 559 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 385 381 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 124 116 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 58 61 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,23 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 Javne finance 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 Q2 I Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 9 10 | 11 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.999,1 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.420,0 3.495,3 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.030,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,7 3.293,5 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.118,3 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 235,8 223,8 227,5 246,2 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 436,1 416,5 444,0 485,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 2,1 2,6 2,4 3,3 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,9 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 28,0 4,7 33,9 14,5 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,1 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 331,1 456,6 495,4 373,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 8,2 7,3 8,6 9,2 Drugi davki 4,0 17,2 -0,6 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 0,0 58,9 -26,3 -15,0 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 912,3 187,6 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,9 186,1 59,6 65,5 79,5 98,0 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 62,5 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 5,1 3,6 6,1 12,0 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 0,5 0,5 2,2 1,2 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,7 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,3 0,2 0,2 0,3 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,1 163,2 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 63,9 50,3 87,6 136,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.125,7 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.129,2 4.002,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.813,5 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.838,8 1.813,6 569,6 544,4 530,7 565,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.727,7 1.010,3 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 903,5 931,6 312,8 322,2 320,0 308,2 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.373,0 615,7 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 560,1 565,4 180,5 196,4 204,5 238,0 Plačila obresti 488,2 526,7 647,9 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 71,7 21,9 1,9 5,6 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,9 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 4,5 3,9 4,3 13,4 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.687,0 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.944,9 1.890,4 615,0 607,7 642,7 694,0 Subvencije 581,9 496,3 502,7 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 23,6 17,0 39,3 71,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.384,2 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.586,0 522,6 526,4 540,0 531,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 741,0 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 154,4 181,8 61,6 63,0 62,3 77,8 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 7,2 1,2 1,1 12,4 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 915,0 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,1 145,9 82,5 94,6 111,5 185,6 Investicijski transferi 396,4 372,1 319,9 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 26,5 49,3 48,1 61,9 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 32,1 32,8 35,3 36,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.126,6 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11» 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,1 1.143,6 1.093,3 1.186,9 1.134,2 1.174,2 1.289,8 1.204,7 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,6 981,6 1.107,7 1.061,4 1.124,4 1.225,2 1.159,4 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 45,4 104,3 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,1 117,5 66,3 61,2 64,4 60,5 164,2 96,3 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,6 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 27,2 33,5 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.456,8 1.346,5 1.325,9 1.450,0 1.255,0 1.297,4 1.367,5 1.178,1 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 663,7 566,9 608,2 725,4 517,1 571,0 498,4 459,2 331,1 316,5 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 325,4 267,3 310,7 292,8 279,0 359,7 289,5 288,5 206,6 191,7 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 198,2 155,3 206,6 197,3 193,5 174,6 198,4 161,4 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 679,6 639,7 625,6 637,5 630,3 622,6 731,8 582,5 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,5 526,0 610,4 503,6 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 54,5 41,5 58,4 67,2 54,6 60,0 67,1 53,7 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,4 41,2 37,8 50,6 57,5 80,9 83,1 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP -Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMD - International Institute for Management Development, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS -Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ -Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.