OBVESTILO Obveščamo vse občane, da bomo osnovne količine bonov za bencin in plinsko olje za prvo trome-sečje 1983 delili za zamudnike VSAKO SREDO od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, in sicer za gozdarske, kmetijske in gradbene stroje. Prav tako lahko vsako sredo dvignejo dodatne količine bonov za gorivo obrtniki, nosilci samostojnega dela. Občinski komite za planiranje, gospodarstvo Jn varstvo okolja Velenjski miličniki so pripravili v ponedeljek preventivno prometno akcijo, med katero so ugotavljali, kako upoštevajo prometne predpise pešci, kolesarji in vozniki koles z motorjem. Med akcijo, trajala je od 13. do 15. ure, je kar63 pešcev nepravilno prečkalo cestišče. Od tega so jih posvet Novinarska konferenca v sozd Gorenje v Titovem Velenju Ukinili Koerting V dvorani skupščine občine Velenje bo danes s pričetkom ob 16. uri posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikatov, konferenc sindikatov in koordi- miličniki 45 opozorili, 18 pa so jih mandatno kaznovali. Poleg tega pa so izdali tega dne še sedem plačilnih nalogov. ' Prometnih predpisov pa tega dne niso upoštevali tudi vozniki osebnih avtomobilov. Dva nista upoštevala rdeče luči na semafo-ru, eden pa je bil brez vozniškega Oh, ta sneg TGO Gorenje je bila skupaj s sozdom Gorenje prisiljena sprejeti odločitev o likvidaciji tovarne Gorenje Koerting Elektronic v Gras-sauu v Zvezni republiki Nemčiji, ki so jo kupili leta 1978 in je od naslednjega leta dalje ves čas posiova-lai z izgubo. To so povedali predstavniki sozda in TGO Gorenje je nia torkovi novinarski konferenci, kjjer so hkrati spregovorili tudi o niadaljnjih razvojnih možnostih T GO Gorenje. Marko Vraničar, predsednik po-sllovodnega odbora sozda, je dejal. 1981, ko so junija sprejeli že drugi sanacijski program, ponovno visoka, saj je znašala 48,2 milijona mark. Negativni poslovni rezultat je bil dosežen tudi v lanskem letu. Izgubo pa ocenjujejo na 32 milijonov mark. Skupaj je tako ta tovarna v letih, od kar jo je kupilo TGO Gorenje dosegla za 146 milijonov nemških mark izgube. Na novinarski konferenci so poudarili, da rezultati gospodarjenja v letu 1982 ter pričakovani pogoji za proizvodnjo in gospodarjenje v dov, ki so bili že sedaj znani na konvertibilnem tržišču, v katerih je malo uvoznih delov in znanja in torej prinašajo večji devizni učinek. Dolgoročno pa bo potrebno zagotoviti povečanje izvoza tistih proizvodov, ki se doslej skorajda niso pojavljali v izvoznih rezultatih Gorenja in za izdelavo katerih prav tako ni potrebno zagotoviti veliko uvoženih materialov. Ob upoštevanju trenutnih tržnih možnosti in strukture proizvodnih programov načrtujejo, da bodo v letu 1983 izvozili v povprečju 60 odstotkov proizvodnje. Ker bodo za takšno izvozno proizvodnjo potrebovali reprodukcijske materiale in sestavne dele iz uvoza, so se odločili za korenito zmanjšanje porabe deviznih sredstev za vse tiste namene, ki jim neposredno ne zagotavljajo izvoza. Zato je delavski svet Gorenje TGO sprejel sklep o ukinitvi proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov ter drugih programov v tovarni Gorenje Koerting Elektronic ter o prenosu te proizvodnje v Gorenje TGO. To bo omogočilo racionalizacijo in pocenitev proizvodnje. Poslovanje tovarne Koerting bo v sedanjem trenutku zmanjšano na minimalni obseg, in sicer le na dejavnost razvojnega centra. Ukinili bodo tudi nekatere prodajne mreže v Italiji in jih nadomestili z racionalnejšimi, ozdravili pa bodo tudi poslovno enoto Gorenje Hellas v Grčiii. , ., V tovarni Koerting je zaposlenih 617 delavcev, 'od tega 124 iz Jugoslavije. Zaradi ukinitve proizvodnje bo približno 600 delavcev izgubilo delo. Kot so dejali, bodo našim delavcem poiskali zaposlitev v tozdu Elektronika v Gorenje TGO v delovni organizaciji Gorenje Elrad oziroma v servisnih službah Sirom po Jugoslaviji, seveda če se bodo želeli vrniti. Prav gotovo je bil nakup Koertinga za Gorenje velika in draga preizkušnja, ki pa je imela kot so zapisali na koncu uradnega sporočila, določene koristi. Nakup Koertinga je Gorenju omogočil hitrejši razvoj pri osvajanju tehnologije proizvodnje televizorjev, zabavne elektronike in merilne tehnike. S prenosom znanja in tehnologije je bil razširjen proizvodni program Gorenje TGO in delovne organizacije Gorenje Elrad. Iz Grasaua so v Titovo Velenje prenesli tudi tehnologijo in opremo za proizvodnjo dveh tipov šasij za barvne televizijske sprejemnike. S sodelovanjem s tovarno Koerting, zlasti še na osnovi kooperacijske pogodbe, so v zadnjem času v zaostrenih pogojih oskrbe z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli iz uvoza, zagotovili delo delavcem tozda Elektronike. Za izdelke rjave tehnike iz tovarne Koerting so uspeli razširiti tržišče. Na novinarski konferenci so tudi povedali, da bodo delavci Gorenja TGO sami poravnali dosedanje obveznosti tovarne Koerting. To bo za njih Nadaljevanje na 2. str. V ponedeljek so se začele za učence zimske počitnice, letos dolge kar tri tedne. Zima tudi tokrat (vsaj za prve dni to vejja) ni naklonjena šolarjem. Bodo počitnice preveč dolgočasne za učence!? Upamo, da ne in da bo sneg vendarle prišel. Če pa ga ne bo, bodo šolarji v glavnem pač prepuščeni lastni iznajdljivosti. Ker so dosedanji dnevi počitnic bolj spomladanski kot zimski, so oživela tudi razna zasilna igrišča, ki so ob blokih. Tiste, ki radi igrajo rokomet, je šoštanjski rokometni klub (pohvalno) povabil v Rdečo dvorano v rokometno šolo. Tudi na nekaterih šolah so kolikor toliko poskrbeli za učence. Verjetno pa bo treba v prihodnje le več storiti za organizirano preživljanje počitnic. Zbor združenega dela Zdravstveno in socialno varstvo V četrtek, 20. januarja ob 8. uri, se bodo v sejni dvorani skupščine Prometna akcija Veliko kršiteljev občine Velenje na 1. skuont seji zbrali delegati zbora atfruženega dela in skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Obravnavali bodo uresničevanje zdravstvenega varstva v občini Velenje in problematiko zaposlovanja invalidov. Prav tako v četrtek se boao ob 10. uri delegati zbora združenega dela na skupni seji sestali Se z delegati skupščine občinske skupnosti socialncga varstva. Najprej bodo razpravljali o uresničevanju sistema socialne varnosti borcev NOV, drugih borcev ter vojaSkih vojnih invalidov v velenjski občini. V nadaljevanju seje se bodo seznanili še s problematiko zaposlovanja invalidov v občini. Po končani skupni seji s skupSči-no skupnosti socialnega varstva bo Se seja zbora združenega dela. Delegati bodo razpravljali in sklepali o pobudi za premaknitev delovnega časa, na koncu pa bodo obravnavali Še delegatska vprašanja in odgovore ter pobude delegatov. Titovo Velenje Sindikalni dovoljenja. Ponedeljkova preventivna akcija, podobnih bodo pripravili delavci postaje Milice Titovo Velenje v letošnjem letu še več, je pokazala, da se še vedno mnogi obnašajo v prometu kot da bi bili na cesti sami in s tem ogrožajo življenje sebi in drugim. nacijskih odborov osnovnih organizacij sindikata. Na posvetu bodo uskladili aktivnosti v zvezi s popravami na obravnavo zaključnih računov ter spregovorili o pripravah za izvedbo letnih sestankov in sej osnovnih organizacij zveze sindikatov, konferenc zveze sindikatov in koordinacijskih odborov sindikata. dida so 30. avgusta lani sprejeli do-pcpolnjen sanacijski program. Ta kikratkoročni program, katerega cilj jeje bil zmanjšanje tovarne v ZR NNemčiji na sprejemljiv obseg ter podo ob večji udeležbi znanja pospešeno spreminjali strukturo proizvodne 2. stran * fli as cas Od tu in tam Titovo Velenje it 13. januarja 1983 Med podpisom samoupravnega sporazuma Titovo Velenje Nov program gorenjskega tozda V četrtek so v Titovem Velenju predstavniki mariborskega Birostroja, ljubljanske Emone ter velenjskega Gorenja podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev pri skupnem osvajanju, razvoju, proizvodnji in prodaji fakturnih avtomatov in drugih proizvodov razvitih iz malih poslovnih sistemov. Birostroj se je s sodelovanjem Emone in Robotrona iz Nemške demokratične republike uveljavil na jugoslovanskem tržišču s prodajo, uvajanjem in servisiranjem strojev srednie mehanograflje oziroma malih poslovnih sistemov. Tako je bila že leta 1981 dopolnjena prejšnja pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju med domačim in tujim partnerjem ter omogočeno postopno osvajanje proizvodnje teh izdelkov. Da bi kar najuspešneje uresničili nove možnosti, so udeleženke samoupravnega sporazuma sklenile združiti delo in sredstva, k sodelovanju pa pova- bile še tozd Elektronika Ptuj Gorenje TGO, ki bo z Biro-strojem postal nosilec razvoja in proizvodnje malih poslovnih sistemov. Medsebojni sporazum omogoča osvojitev polovice proizvodnje posameznih strojev do leta 1985. Po dogovorjeni delitvi dela bo Gorenje prevzelo izdelavo fakturnih avtomatov in drugih proizvodov razvitih iz malih poslovnih sistemov, skupaj z Birostrojem pa tudi odgovornost za razvoj proizvodov in sklopov ter za tehnološko proizvodno dokumentacijo, Emona pa bo opravljala tržno funkcijo. Predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Marko Vraničar je ob podpisu samoupravnega sporazuma poudaril, da se tako začenja ena od faz prestrukturiranja proizvodnje Gorenja TGO in da je sporazum pomemben prispevek k boljšemu, bolj povezanemu in prodornejšemu razvoju tega dela informacijskega sistema. Ta sporazum OKZRVS Velenje Priznanja starešinam Ob koncu preteklega leta je bila v domu borcev in mladine v Titovem Velenju slovesnost, na kateri so rezervnim vojaškim starešinam podelili številna priznanja za dolgoletno uspešno delo v svoji organizaciji. ZLATE PLAKETE ZRVS Jugoslavije so prejeli Milan ŠTIMAC, Martin SLATINŠEK, Franc VRTAČ-NIK. Anton POZVEK, Alojz NAPOTNIK in Ivan BLE-KAQ ZLATI ZNAK ZRVS Jugoslavije pa sta prejela Pankracij SEMEČNIK in Martin SLATINŠEK. Na slovesnosti so poleg tega številnim posameznikom in organizacijam podelili še PRIZNANJA ZRVS. Občina Mozirje Za izjemne uspehe pri delovanju v zvezi rezervnih vojaških starešin, pri krepitvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene. samozaščite, pri uveljavljanju ZRVS v družbi ter ob 30-letnici ZRVS Slovenije so tudi v mozirski občini podelili vrsto priznanj najprizadevnejšim rezervnim vojaškim starešinam. PLAKETO ZRVS Jugoslavije sta prejela JOŽE MEJAČ in FRANC OMLADlC. ZLATO ZNAČKO ZRVS Slovenije je prejel MARKO PURNAT. Poleg tega je predsedstvo občinske konference ZRVS Mozirje podelilo priznanja za uspešno delo v ZRVS še 27 rezervnim vojaškim starešinam mozirske občine. pa mora najti tudi ustrezno mesto v skupno načrtovanem programu slovenskega računalništva. Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Milan Krajnik pa je menil, da spo- Ukinili Koerting Nadaljevanje s 1. str. seveda veliko breme. Seveda pa še ni znano, kolikšni bodo stroški likvidacijskega postopka. Zaradi velikih izvoznih zadolžitev, ki zmanjšujejo dohodek delovne organizacije, pa v Gorenju upravičeno pričakujejo, aktivno sodelovanje in pomoč pristojnih organov in ustanov za zagotovitev potrebnih dinarskih in deviznih virov za odplačilo nastalih obveznosti. razum nudi velike možnosti, saj je eden redkih, ki so bili podpisani šele potem, ko so aktivnosti v praksi že zaživele. Sporazum pa nudi tudi možnosti za vključevanje drugih partnerjev. V Gorenju ocenjujejo, da bo ta sporazum tozdu v Ptuju že letos omogočil proizvodnjo v vrednosti 500 milijonov di-naijev. B. Z. 00 ZSMS Šmartno ob Paki Razgibana in pestra dejavnost Ob koncu lela kaj radi pregledamo in ocenimo svoje delo, spoznamo napake ter sklenemo, da bornp prihodnje leto bolje delali. Tako nekako je bilo tudi ria zadnji seji osnovne organizacije ZSMS iz Smartnega ob Paki v letu 1982. S svojim delom so bili mladi Smar-čani zadovoljni, čeprav so poudarili, da bi se dalo narediti še marsikaj in bolje. Prizadevno so delali na vseh področjih dela in življenja mladih v krajevni skupnosti. Izkazali so se v nekaterih delovnih akcijah sveta krajevne skupnosti, še zlasti pa so pridno vihteli krampe in lopate na že tradicionalni delovni brigadi Šmartno 82. Končno so v preteklem letu uredili klubske prostore, v katerih se sestajajo tr krat na teden. V njih razvijajo tudi razne klubske dejavnosti. Vsak mesec pripravijo še različna Dredavania (o Bližniem vzhodu, vlogi mladih, težavah) Vestno so se mladinci Smartnega ob Paki pripravljali na mladinski kongres. Temeljito so predelali gradivo, po končanem republiškem kongresu pa organizirali še okroglo mizo z udeleženko, članico njihove osnovne organizacije. Kulturna dejavnost je v tej krajevni skupnosti naše občine zelo razgibana. Precej pozornosti so ji v preteklem letu namenili tudi mladi šmarčani. Skupaj s člani mladinske organizacije Gorenje so pripravili svojo prireditev Pokaži kaj Vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj Bogat delovni program Vzgojno varstvena zavoda Titovo Velenje in Šoštanj,-sta preteklo šolsko leto, kot so na zadnji seji skupščine otroškega varstva ocenili delegati, dobro opravila vse zastavljene naloge. V Titovem Velenju so vzgojno varstveno dejavnost izvajali v 13 enotah, kjer je bilo v varstvo vključenih 1.507 otrok v 65. oddelkih. Šoštanjski vzgojno varstveni zavod pa izvaja dejavnost v štirih enotah, v katere so imeli vključenih 308 predšolskih otrok. V Titovem Velenju obiskujejo vrtec izključno otroci tistih staršev, ki sta oba zaposlena, izjema so le otroci, ki jih za sprejem predlagajo psiholog, pediater, logoped, socialna služba itd! Vzgojiteljice obeh vzgojno varstvenih ustanov poleg neposrednega dela z otroki urejajo in vodijo knjižnice, skrbijo za estetsko ureditev prostorov vzgojno varstvenih ustanov, za izvedbo prireditev in proslav, vodijo in dopolnjujejo kabinete, skrbijo za lutke, izvajajo mentorske dolžnosti, vodijo pevske zbore. Seveda se morajo dodatno strokovno izobraževati ter skrbeti za številne dejavnosti tudi izven vzgojno varstvenega zavoda. Delovni čas enot je prilagojen delovnemu času staršev. Zelo bogate so bile dejavnosti za otroke izven dnevnega varstva. Program za petletne otroke je velenjski vzgojno varstveni zavod pripravil za 86 otrok, v Šoštanju pa za 29 otrok. Izvajali so tudi skrajšani program priprave otrok na šolo za vse tiste, ki redno ne obiskujejo vrtcev. Ta program je velenjski zavod izvajal vil. oddelkih, šoštanjski pa v sedmih. Za otroke, ki ne hodijo v vrtec, so organizirali še obiske v knjižnicah, lutkovne predstave, različna praznovanja, vrteli so jim diafilme, pripravili pa so tudi predavanja za starše. Ze nekaj let deluje v sklopu velenjskega vzgojno varstvenega zavoda tudi družinsko varstvo. V preteklem šolskem letu so zaposlovali 13 varuhinj, katerih delo je nadzorovala mentorica. Varuhinje pa strokovno izobražujejo na aktivih, kjer so med drugim obravnavali kako negujemo zdravega otroka, govorili pa so tudi o zdravi prehrani. V Šoštanju pa kljub številnim prizadevanjem in povpraševanju po tem varstvu, še vedno niso našli varstvene družine. Vzgojiteljice obeh vzgojno varstvenih zavodov so v preteklem letu pripravile poleg tega še številne prireditve. Tako so v vseh enotah pripravili Tetko jesen, otroke je obiskal dedek Mraz, veselo pa je bilo tudi na pusta. Starejši otroci so sodelovali na prireditvi od 25. maju na stadionu, pripravili pa so še številne druge prireditve. Uspešno je bilo tudi sodelovanje s starši. Poleg roditeljskih sestankov, na katerih so .poleg vzgojne problematike, razpravljali tudi o drugih strokovnih zadevah, so pripravili večere pletenja, skupno s starši so vzgojiteljice izdelovale igrače za otroke, organizirali pa so še skupne izlete, piknike in športne dejavnosti. Nadvse uspešno je bilo tudi sodelovanje vzgojno varstvenih ustanov z osnovnimi šolami, socialno službo, društvi prijateljev mladine v krajevnih skupnostih, občinsko zvezo prijateljev mladine, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in številnimi društvi. V naslednjem obdobju čakajo oba vzgojno varstvena zavoda še pomembnejše naloge. Prilagoditi se mora delovnemu času zaposlenih in prevzeti še večjo skrb za otroke, tako tiste, ki so redno v varstvu, kot tudi tiste, ki vrtcev ne obiskujejo. Poleg tega so organizatorji male šole za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev. Tudi ta bo v bodoče celoletna. M. Zakošek vnoč m Vateri «n nreHctmHti tudi glasilo Mt. To iznaja že štin leta, v njem pa je mogoče prebrati prozne sestavit* in pesmi mladih literatov iz njihovt sredine. Udeležili so se občinske prireditve Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, na kateri so se uvrstili na peto mesto. Bili so tudi izvajalci regijske prireditve. Ze sedaj se marljivo pripravljajo na Našo besedo 83. Toda, to še ni vse. Športno življenje je med mladimi iz Smartnega ob Paki zelo pestro. Vaška nogometna liga, rekreacija in še nekatere druge športne igre predstavljajo le del vsega dela na tem področju. Na skrbi imajo člani mladinske organizacije še spominska obeležja iz časov NOB na področju Smartnega. To nalogo so tudi v preteklem letu skrbno opravljali. Resnično bogata in pestra dejavnost, ki je med ostalimi mladinskimi organizacijami naše občine ne bi zlepa našli, te povemo 5e to, da je mnogo njihovih članov vključenih v vsa društva in organizacije v Smartnem ob Paki. je mera polna. In kaj nameravajo delati Smarčani v tem letu? Delovni program imajo sestavljen do aprila. V tem mesecu pa bodo pripravili skupno sejo s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kraju, na katerem bodo spregovorili o vlogi mladih v krajevni skupnosti. V januarju bodo organizirali 5i foto in kuharski tečaj, še bolj pa bodo navezali stike z osnovno organizacijo ZSMS na osnovni šoli bratov Letonje ter mladimi tozda Vino, s katerimi bodo 5e v tem mesecu pripravili kviz na temo Šmartno med NOB. Gotovo bi jih morali tudi kaj pograjati, vendar je bilo njihovo delo v preteklem letu resnično uspešno. Kot sami pravijo, jim delovne vneme tudi v letu i983 ne bo manjkalo. T. P. Otroško varstvo Nove cene Na zadnji seji občinske skupnosti otroškega varstva so delegati med drugim potrdili tudi nove cene v vzgojno varstvenih ustanovah. Tako je potrebno od 1. januarja dalje plačati za oskrbnino otroka 2.150 dinarjev, za otroka v jaslih pa 2.800 dinarjev. Oskrbnina je tako kot doslej preračunana na 11 mesecev v letu in se plačuje vse mesece razen avgusta v enaki višini. Za hrano pa bo potrebno odslej odšteti po 60 dinarjev dnevno, za otroke v družinskem varstvu pa po 63 dinarjev. Ceno hrane obračunavajo vrtci dnevno, glede na število obiskov otroka, seveda pa je potrebno otroka pravočasno odjaviti. Oskrbnino v vrtcih povečujejo za 12 odstotkov, torej enako kot se bo dvignila vrednost programov v samoupravnih interesnih skupnostih. Cene prehrane pa se za starše, zaradi velikega povišanja nabavnih vrednosti živil, povečuje 50 odstotno. Delegati so bili mnenja, da mora ostati prehrana v vzgojno varstvenih ustanovah kvalitetna tudi v prihodnje. Klub zdravljenih alkoholikov REK Hvaležni za nudeno pomoč Zadnje dni decembra preteklega leta so imeli člani Rekovega kluba zdravljenih alkoholikov delovni zbor. Po pregledu preteklega dela in razprave, v kateri je sodeloval tudi predsednik koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Maksimiljan Bergant, so članom kluba podelili priznanja za eno in večletno abstinenco. V Reku so že pred mnogimi leti spoznali, da je alkoholizem veliko družbeno zlo in da je zaradi tega veHko izgubljenih delovnih ur, dne-vov, tednov ... Da bi kar najbolj organizirano pomagali pri zdravljenju te bolezni in skrbeli za nadaljnjo rehabilitacijo, so na Reku pred osmimi leti ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Ob ustar novitvi je štel 17 članov, danes pa je v klub vključenih že 71 članov in njihovih svojcev. Naraščajoče število članov iz leta v leto najlepše dokazuje, kako potrebna je bila ustanovitev kluba, ki je že zdavnaj upravičil svoj obstoj. Tudi delovne naloge, ki jih sprejmejo ob začetku vsakega leta, so usmerjene k reševanju težav posameznih članov in nenehni skrbi njihovih družinskih članov. Poudariti velja, da brez prizadevnih zdravstvenih delavcev — terapevtov ne bi mogli doseči tolikšne rezultate kot so jih. In nenazadnje tudi družinski člani žena, otroci ter svojci lahko veliko prispevajo, da zdravljenje uspe. Rezultati pa so pri posameznikih najbolj vidni pri poklicnem napredovanju, 'družbenopolitičnem, samoupravnem in kulturnem delovanju. Sicer pa je delo kluba potekalo po ustaljenem načrtu. Člani so bili razdeljeni v dveh skupinah, sestajajo pa se vsak ponedeljek na skupnem sestanku. Poleg tega so v lanskem letu organizirali izlet v Šempeter in Maribor, kjer so si ogledali zgodovinske in kulturne zanimivosti. Udeležili so tudi tradicionalnega srečanja s klubi zdravljenih alkoholikov Pohorskega dvora in Šoštanja, letos bo to srečanje v Mariboru. Na zboru, na katerem so ponovno za predsednika kluba zdravljenih alkoholikov Reka izvolili Fadila Krupiča, so člani izrekli sestavljeni organizaciji Rek zahvalo za vso nudeno pomoč in nenehno skrb pri zdravljenju. Izrazili so tudi željo, da bi začrtane naloge za letošnje leto kar najbolje uresničili ter pridobili nove člane. Ob tem pa si iskreno želijo več sodelovanja s strani vodilnih delavcev, samoupravnih organov, in družbenopolitičnih organizacij, ki lahko tudi veliko prispevajo k zmanjšanju tega družbenega gorja. .B. Mugerle Člani kluba, Id so prejeli priznanja za abstinenco so ob tej priložnosti tudi spregovorili in se zahvalili za nudeno pomoč. „NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. „NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in od prema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov bi fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 13. januarja 1983 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 5 Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje Usmeritve za uresničevanje gospodarske stabilizacije Socialistična zveza mora k 01 uresničevanju stabilizacijskega programa pritegniti vse samoupravne organizacije in skupnosti, organe in posameznike, torej vse delovne ljudi in občane. Program ekonomske stabilizacije je skupek celovitih in obvezujočih nalog, ki morajo v bodoče postati resnična sestavina našega vsakdanjega dela in obnašanja. Pri tem ne gre ie za ekonomske naloge združenega dela, ki nosi največjo odgovornost za doseganje boljših poslovnih rezultatov, temveč za korenito spreminjanje družbenih razmer. Čire torej za dolgoročni program, katerega cilj niso kratkoročni utfinki. Spremeniti moramo naš oidnos do dela, do družbene laistnine in zlasti do nalog v samoupravnih in družbeno-političnih oirganih. Stabilizacijski program temelji n;a dosedanjem delu, uspehih in nteuspehih ter na razmerah v ka-teerih smo dejanske možnosti vse purepogosto podrejali željam. Zmajema naloge, ki jih moramo utresničiti, če se želimo izvleči iz TOMiSno težke, verjetno po letu 1C.95Q najtežje gospodarske situa-ci.nje. Ni dovolj, da te naloge le na-ččelno opredelimo z odgovornimi noosilci in časovnimi roki — oppredeliti jih moramo konkretno z oodgovornimi osebami, z organi in naačini ugotavljanja odgovornosti teer z ukrepi v primerih neuresni-čeevanja. Poleg družbeno-politične, rrmoramo predvsem zaostriti osebno oodgovornost za izvajanje stabilizacijskih nalog in to odgovornost tuudi nenehno ugotavljati. Organizacije združenega dela in ddelovni ljudje lahko prevzemajo oodgovornost za boljše ekonomske reezultate le, če bodo poslovodni ODrgani in strokovne službe pri-ppravile dovolj konkretne ukrepe in ppredloge za dosledno uresničitev naialog, ki jih opredeljuje stabiliza-cicijski program. Samoupravni oiorgani v združenem delu ter kra-jejevnih in interesnih skupnostih so cxodgovorni za to, da bodo sprejete tatakšne odločitve, s katerimi bo zazajamčeno varstvo samoupravnih pi pravic in družbene lastnine ter dtdejanska krepitev samoupravnega p« položaja detavca v združenem delu inin pri odločanju o celotni družbeni rereprodukciji. Družbeno-politične organizacije m na čelu z zvezo komunistov so oo krajšem premoru spet zače-njarrmo s staro rubriko. Tokrat se bommo lotili enostavnega opravila, s kateterim pa tudi lahko dosežemo za-nimhive rezultate. Naredili bomofo-togrjram in lumogram. To sta foto-grafsfska postopka pri katerih ne po-trebibujemo fotoaparata. Vse delo poteteka v temnici. Potrebujemo po-večevevalnik, nekaj manjših predmetov, v, papir, razvijalec, fiksir in kanček c; domišljije. Najbolje je, če vza-memmo papir trde gradacije, ker bomo zi z tijim dosegli boljše rezultate. ' FcFoto papir, ki mora biti seveda obrnrnjen z emulzijo navzgor, položimo p pod povečevalnik, nanj pa na-ložirtimo razne predmete izrazitih ob-risovov. Ce so predmeti tanki in se vi-hajoio jih pokrijemo še s steklom. Pot rit ruditi se moramo, da jih razvr-stimeno kar najbolj smiselno. Folo papinir nato osvetlimo s svetlobo iz povcečevalnika. Prav je, če pred tem narecedimo preizkus na majhnem kosu ,>;,iapirja. Tega osvetlimo 5,10 in 15 stsekund in razvijamo točno dve minuuti. Doboti moramo popolnoma t temno začrnitev, beline pa morajo o ostati čiste. Najustreznejšo osvetetlitev nato uporabimo za kon- čno osvetlitev. Po razvijanju moramo sliko fiksirati in izprati. Tako dobljen fotogram ie lahko zelo dekorativen, pogosto pa tudi koristen pripomoček. Potreben je za predstavitev obrisov manjših delov posameznih aparatov, lahko pa ga uporabimo tudi za plakate in naslovnice. Pot do lumograma je nekoliko drugačna. Predmete vložimo v masko povečevalnega aparata. To so tanki predmeti, mrežice, celofan, ptičja peresa. Tudi tu najprej naredimo preizkus. Izdelava pa nam prav gotovo ne bo delala večjih težav. Malo bolj zapletena je izdelava črno-sivo-belega fotograma. Na tem fotogramu bomo dobili poleg črnih in belih tonov še sive tone. Na foto papir zložimo več neptosojnih predmetov ter jih osvetlimo. Po določeni osvetlitvi jih prestavimo in loto papir ponovno "osvetlimo. Ta postopek lahko nekajkrat ponovimo. Dobili bomo niz tonov, ki bodo zanimivi predvsem, če bomo predmete skrbno in premišljeno porazdelili po papirju. B. Zakošek Črno-beli fotogram Andreja Lenart Preskočila drugi razred Učenka Osnovne šole Bratov Mravljak iz Titovega Velenja Andreja Lenart, doma je v naselju Šalek, je navdušila starše, sošolce in učitelje. Potem, ko je v šolskem letu 1981/82 v prvem razredu dosegla izjemno dober uspeh, pravzaprav je skozi celo lelo prednjačila pred sošolci, je vpisala 2. b. razred. Po dobrih dveh mesecih seje izkazalo, da Andreja s svojo nadarjenostjo, izjemnim smislom za spoznavanje in vztrajnim učenjem praktično nima pravega dela v razredu. Učiteljica in starši so kmalu našli soglasje, tako pa tudi pedagoški kolegij šole, da poskusijo s preskokom učenke v tretji razred. Zgodilo se je tako in zdaj ni nikomur žal, saj je Andreja Lenart v sicer dobrem 3. b. razredu spel med najboljšimi. Sošolci so kar ponosni nanjo, tudi nova to-varišiea Majda Gluk, ki se z učenko še posebno ukvarja. Meni, da ne gre za poskus, ampak za povsem zrelo napredovanje učenke. Meni tudi, da bi lahko še več učencev tako napredovalo, če bi bili starši, pedagogi in tudi učenci sami bolj korajžni v teh odločitvah. Ko smo se z Andrejo pogovarjali o šoli, delu in izvenšolskih dejavnostih, nam je preprosto povedala, da dela. da se rada uči in sploh: njen svet so knjige in zvezki. Ni pozabila povedati, da so ji veliko pomagali v šoli, največ pa je vredno vztrajno ponavljanje doma. ob pomoči staršev. Pravi. da porabi ves čas za šolo, kljub celodnevnemu pouku precej vadi še doma, toda za igro z vrstniki se vedno najde še kaj časa. Ob takšnem primeru marljivosti, lahko tudi mi zaželimo Andreji vse najlepše. Jože Miklavc #14 ■ mmrnm. CM Ifflffl^' lil/-----■ ■ ■ r ■ ■ .... . - m - - - 4 — Vendar ljudje radi pozabijo, in tako so pozabili na junaško dejanjenjegovega očeta: in ker je bil Keesh še deček, in njegova mati ženska, so tudi nanju naglo pozabili, in ni bilo dolgo, ko je prišlo tako daleč, da sta živela v najbomejšem vseh iglujev. Zgodilo se je na zboru v velikem igluju Klosh:Kwana, poglavarja, da je Keesh prvič pokazal, kakšna kri mu teče po žilah in kako mu možatost ravna hrbet. 5 — Dostojanstveno, kakor da je odrasel, je vstal in počakal, daje potihnil brbot glasov. »Res je, da meni in mojim dodelite meso,« je rekel. »Toda velikokrat je to meso staro in žilavo, in razen tega ima nenavadno veliko kosti.« Lovci, sivi in osiveli, veseli in mladi, so zazijali. Kaj takega še niso doživeli. Otrok da bi govoril kot odrasel in jim metal osorne besede naravnost v obraz! 6 — Ali Keesh je nadaljeval trdno in resno. »Ker vem, da je bil moj oče, Bok, velik lovec, govorim te besede. Prav ijo, da je Bok prinašal domov več mesa kakor dvojica najboljših lovcev, da je z lastnimi rokami skrbel, da je bilo razdeljeno, in z lastnimi očmi gledal, da sta najbednejša starka in zadnji starec dobila pošteni delež.« »Kaj! Kaj!« so zavpili možje. »Naženite otroka ven!« — »Spat naj se spravi!« ANKETA Počitnice so tu! Juhuhu, počitnice so tu! so pred slabim tednom dni dejali učenci naših osnovnih šol. Vrata učenosti so se zaprla za cele tri tedne. Tudi letos je našim šolarjem krepko zagodla zima, saj v bližini in na okoliških vrhovih ni dovolj snega za pošteno smuko. Za nekatere so za koristno preživljanje prostega časa poskrbele šole. In kaj bodo delali med počitnicami? Zadnji dan pouka smo se med njimi mudili tudi mi in zabeležili tele odgovore. Borut Petrič, OŠ Antona Aškr- ca: ,,Prvo polletje je za nami. Zame je bilo zelo uspešno, saj sem izdelal z odličnim uspehom. Hodim v 8. razred, po končani osnovni šoli pa bom šel študirat računalništvo. In kako bom preživel počitnice? Upam, da lepo. Teden dni bom pri sorodnikih v Kranjski gori, kjer ie dovolj snega za smučanje, preostalih štirinajst dni pa s prijatelji in sošolci na bližnjem igrišču. Zadnje dni počitnic pa bom vzel v roke tudi kakšno knjigo ali zvezek." Rlavdija Pofer, OŠ Gustava Šili- ha: ,,Sem učenka 6. razreda. Z uspehom sem zadovoljna. Seveda bi bilo lahko še bolje. Prostega časa bo v treh tednih, kolikor trajajo počitnice, na pretek. Največ ga bom preživela pri stari mami v Pesju. Pomagala ji bom kuhati, pospravljati ter ji prinesla tudi kaj iz bližnje trgovine. Imam precej prijateljic, dobivala se bom s sošolkami in kakšna urica bo ob klepetu in igri kaj hitro minila. Seveda ne bom pozabila na knjige. Še zlasti se bom ,,spomnila" na šolo zadnje dni počitnic." saj ■^"■r* Km krat Mojca Lenošek, OŠ bratov Leto-nje: ..Kar pošteno sem se mučila" lo polletje. Toda splačalo se je, saj sem 6. razred iz delala zelo uspešno. Vsakokrat si najdem kakšno delo. Tudi med počitnicami si ga bom. Učila se bom kuhali, pomagala staršem pri hišnih opravilih, zelo rada pa tudi pleteni in kvačkam. Kakšno popoldne se bom odšla s starši kopat v bazen v Topolšico. Če pa bo morda zapadlo kaj snega, se bom na bližnjih vrhovih smučala. Malo pred koncem bom prelistala tudi učbenike." Jakob Holešek, OŠ Aniona Aš-krca: ..Kako bom preživel letošnje počitnice? Kar najbolje. Deset dni se bom s starši smučal v Kranjski gori, nekaj dni počitnic pa bom prebil s prijatelji in sošolci ob igri. Morda se bom odpra-vil še na v ikend v Savinjsko dolino. Ker bo prostega časa res precej, ga bom nekaj porabil tudi za igranje na klarinet, saj obiskujem še glasbeno šolo. Dolg čas mi že ne bo. Škoda le. da ni zapadlo vsaj malo snega,' da bi se lahko smučal doma." Dejan Šikman, OŠ Gustava Šili- ha: „V tem šolskem letu sem prvič prestopil prag hiše učenosti. Z uspehom nisem preveč zadovoljen, saj bi lahko razred mnogo bol je izdelal, seveda če bi se bol j trudil. Tri tedne počitnic je kar veliko. Preživel jih bom kar doma. Igral se bom s prijatelji, pomagal mami in očetu. Ker znam že brali, bom vzel v roke tudi kakšno knji-go. Predvsem zadnji teden bom moral malo več časa nameniti učenju. da bom v drugem polletju izdelal razred z odliko. Prepričan sem, da bom letošnje počitnice kljub temu preživel lepo. Še lepše pa bi jih, če hi zapadlo v saj malo snega." T. P. 8. stran" ★ fiSS C3S OD TU IN TAM Titovo Velenje * 13. januarja 1983 Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o., Velenje t SOZD REK Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o., Velenje 63320 Velenje Rudarska 6 REK Velenje DS AOP Komisija za medsebojna delovna razmeija OBJAVLJA prosta dela oziroma naloge OPERATER NA RAČUNALNIKU Razpisni pogoji: — najmanj srednja šola, — pasivno znanje angleščine — vsaj eno leto delovnih izkušenj kot operater na računalniku IBM S/3 ali uspešno opravljen test in tečaj za operaterja na računalniku ter uspešno opravljeno poizkusno delo, ki traja 40 dni. Pogoji dela: — za nedoločen čas — delo se opravlja v treh izmenah (6-14, 14-22 in 22-6) — stanovanja ni Kandidati naj vložijo pisne prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: REK Velenje, Avtomatska obdelava podatkov, Prešernova 22 (Komisiji za medsebojna razmerja). Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka. Srečno! Zveza šoferejev in avtomehanikov Titovo Velenje Avtošolo še bolj približati občanom Avto šola pri ZŠAM Velenje, ki ima svoje prostore v Domu učencev, je uspešno prodrla v celotno izobraževanje o prometu. V njej se izobražujejo kandidati za polaganje vozniških izpitov za vsa vozila, od koles, koles z motorjem, motornih koles, osebnih avtomobilov, tovornjakov, tovornjakov s priklopnikom, avtobusov do traktorjev. Seveda pa se izobraževanje tu še ne konča. Ta šola je usposobljena in registrirana še za izobraževanje poklicnih voznikov. Šola traja leto dni in učenec, ki uspešno opravi vse izpite, si pridobi poklic voznika motornega vozila. Redno izvajajo tudi dodatno izobraževanje za voznike vseh kategorij. Šola ima na voljo štiri vozila Zastava 101 in tovornjak TAM 130. po potrebi pa vzamejo v najem še avtobus ter tovornjak s prikolico. Člani ZŠAM, vodstvo šole in inštruktorji se nenehno trudijo, da bi bilo šolanje čim bolj organizirano in uspešno. Ob terp se zavedajo, da je treba to vrsto izobraževanja še bolj približati občanom. Področje Šoštanja je precej prikrajšano, saj je bilo treba tečaje obiskovati v Velenju. Na pobudo vodstva Slovenj Gravec Glavni trg 26 Pohištvo, okna, vrata m gradbeni material, vse na enem mestu, pri Sfovemjafes, Slovenj Gradec, Priporočamo se za obisk in nakupi» □ □ 13 0 □ □ □ 0 0 0 H E 0 E E E □ E E E E E E E E 0 E E E E 0 E a □ □ s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kupujmo varčno, kupujmo v Nami! 0 0 Od 15-januarja do 15. februarja do tKHma^m^ma^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mm 40 % cenejši nakup! Razprodaja jesensko-zimske konfekcije in obutve za vso t # družino/ V VELEBLAGOVNICI BI nama titovo velenje šole so se dogovorili s krajevno skupnostjo Šoštanj, da se bodo lahko prebivalci Šoštanja in okolice za izpite pripravljali kar v pisarni krajevne skupnosti. Da je takšno sodelovanje med krajevno skupnostjo in ZŠAM res zaželjeno in koristno, priča tudi izjava podpredsednika sveta krajevne skupnosti Šoštanj. Staneta Smajdla: »Tečajnik* so se tega dogovora zelo razveselili. Zakaj tudi ne. saj so nekateri iz oddaljenih krajev, za prevoz pa v današnjih časih ni ravno lahko. Seveda si bomo pri krajevni skupnosti močno prizadevali, da bi s takšno obliko izobraževanja nadaljevali. Še več. Poleg zbiranja prijav za tečaj bomo skušali, da bi bil pri nas tudi tečaj Rdečega križa.« B. Mugerle, * , . : . -V. jHuni Sodoben avtopark ZŠAM Titovo Velenje Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve in obisk v letu 1982 KULTURNE PRIREDITVE — Germadnika). Prav tako trije KNJIŽNICA KULTURNE PRIREDITVE REDNE V Titovem Velenju je Kulturni center organiziral v letu 1982 skupaj 21 kulturnih prireditev, med katerimi so 3-krat nastopile domače gledališke skupine, v drugih primerih pa so bila gostovanja. Med vsemi prireditvami je bilo 7 gledaliških predstav, 8 koncertov, 1 operna predstava (Madame Butterfly), 1 opereta (Planinska roža), 2 folklorni skupini iz tujine (Peru, Gvineja), 1 koncert iz tujine (Boljšoj teater ZSSR), 1 krat pa so organizirali obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani (Dunajski simfoniki). Najbolj obiskana sta bila koncert Iva Pogoreliča (780 poslušalcev) in Koncert Slovenskega okteta in organista Huberta Berganta (670 poslušalcev). V Titovem Velenju je bilo skupaj 7,672 obiskovalcev. V Šoštanju so bile 3 predstave in sicer 2 gledališki in 1 operetna. Skupno je bilo 460 obiskovalcev. V Šmartnem ob Paki so bile 4 prireditve: 1 koncert, 1 gledališka predstava, 1 kabaret in I mono-drama. Skupno je bilo na teh predstavah 560 obiskovalcev. Šolske predstave so bile 3: 2 za srednje šole (,.Žlahtni meščan" in ,,Medejina otroka"), ki jih je obiskovalo 920 srednješolcev in 1 lutkovna predstava ,,Kozlovska sodba v Višnji gori" za osnovne šole, ki si jo je na 6 predstavah ogledalo kar 2.400 otrok. RAZSTAVE V letu 1982 je bilo v razstavnem prostoru Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje 10 razstav. Na 3 razstavah so sodelovali domači razstavljala (ročna dela-šivanja, razstava Šaleških likovnikov in Planinska fotografija Romana so bili iz bližnjih občin: Janko Dolenc, plastike, Peter Krivec, grafike in Josip Ipavec, olja. Najbolj obiskani pa sta bili razstavi Ferda Vesela (6.720 obiskov.) in Dore Plestenjak (4.980 obiskovalcev). Posebnost sta bili razstavi Tito, misel, beseda in delo, ki je bila dokumentarna in Batik daljnega vzhoda, ki" jo je podaril Rado Malenšek iz Ljubljane (38 slik). Na vseh razstavah je bilo skupno približno 36.000, obiskovalcev. Ob otvoritvah razstav je bilo 10 kulturnih programov, ki se jih je udeležilo okoli 1,350 obiskovalcev. Največ obiskovalcev je bilo ob odprtju razstave Josipa lpavca (195) KULTURNI VEČERI V letu 1982 je bilo 15 kulturnih večerov. Na 12 so nastopili domači izvajalci (Glasbena šola F. K. Koželjski Velenje, Kino klub Gorenje, literarni odbor pri ZKO, Planinsko društvo Velenje in KUD Šmartno ob Paki). Med gosti so bili: Pedagoška gimnazija Celje, ,,Rodna gruda" Maribor in zbiratelj ornamentov Ivan Razboršek iz Ljubljane. Poseben kulturni večer je bila predstavitev knjige F. Šetinca ,,Ukradena mladost". Najbolj obiskan petkov večer pa je bil, ko sta nastopila folklorna skupina ,.Oljka" in Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki (249 obiskovalcev). Ob rudarskem prazniku je bil na velenjskem gradu kulturni večer ob odprtju prenovljenega muzeja slovenskih premogovnikov, na katerem sta sodelovala MPZ Gorenje in recitator Jurij Souček. (220 obiskovalcev). Skupno je bilo na kulturnih večerih 1.516 obiskovalcev. .V letu 1982 so v vseh javnih knjižnicah v občini na novo vpisali 93jl bralcev. Bralci so si skupaj izposodili 105.072 knjig, od tega 56'.239 mladinskih, 14.631 poučnih in 34.202 leposlovnih. V vseh knjižnicah je bilo v letu 1982 skupaj 53.268 obiskovalcev, od tega v Titovem Velenju — pionirski oddelek 28.550 bralcev, oddelek za odrasle 17.060 bralcev, v Šoštanju je knjižnico obiskalo 6.514 bralcev, v Šmartnem ob Paki pa 1.144 bralcev. tudi 2.883 knjig, od tega v Titovem Velenju 2.184, v Šoštanju 378 in v Šmartnem ob Paki 327. Skupno število knjig v občini, ki so v javni izposoji, znaša 51.530 knjig. MUZEJI IN GALERIJE Velenjski grad je v letu 1982 obiskalo 11.896 obiskovalcev, od tega 6.739 otrok in 608 tujcev. Na novo so pridobili 223 etnografskih predmetov, 5 umetniških slik, podarjenih pa je bilo 38 slik. Obnovili so tudi renesančno rondelo, zamenjali strešno konstrukcijo na grajski kapeli in uredili mestni vodovod, kanalizacijo in sanitarije. Napotnikovo galerijo v Šoštanju je obiskalo 820 obiskovalcev. Muzej XIV. divizije na Graški gori je obiskalo okoli 4.500 obiskovalcev. Muzej ..kapitulacije 1945" v Topolšici pa je obiskalo okrog 1.450 obiskovalcev. Skupno število vseh obiskov v kulturnih ustanovah Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velenje je bilo 122.812. Pri tem niso upoštevane prireditve, ki jih organizirata Zveza kulturnih organizacij Velenje in Glasbena mladina Velenje. Titovo Velenje Spored filmskega gledališča jugo- 17. 1. — LJUBICA slovanska drama Režija: Krešo Golik Vloge: Božidarka Frait, Ivan Stančič, Relja Bašič SREBRNA ARENA ZA GLAVNO ŽENSKO VLOGO V PULJU CARICA TEODORA ZA NAJBOLJŠO ŽENSKO VLOGO V NIŠU BRONASTA ARENA ZA REŽIJO V PULJU Ljubica je privlačna ženska triintridesetih let. Dela kot av-diopedagog v zavodu za gluhoneme otroke. Živi sama t' eni izmed betonskih novogradenj na obrobju mesta. Mož dela v tujini, otrok pa je pri babici in dedku na vasi. Tam tudi Ljubica preživlja vsak vikend. Mož se vse redkeje javlja, zato razmišlja o ločitvi. V dneh osamljenosti in nezadovoljstva, spozna petindvajsetletnega študenta Zlatka. Z njim se spusti v ljubezensko avanturo, ki se kmalu pokaže za zgrešeno, ker Zlatko pripada drugemu družbenemu sloju. Pojavi se tudi ljubosumni mož in naredi škandal. Zakonca se ločita, Ljubica vzame k sehi otroka in nadaljuje osamljeno življenje brez iluzij. Film v katerem bodo mnoge žene prepoznale del sebe in svoje usode! 24. 1. — PUŠKO NA RAMO — ameriška, komedija. Prizor iz filma Ljubica Režija in glavna vloga: Charles Chaplin Klasični C ha p/i no v film Puško na ramo (Shoulder arms), ki govori o apsurdih vojne. V ta program je vključen tufjiftlm PASJE ŽIVLJENJE iA DOC'S LIFE), kjer avtor' na svež način obdeluje svojo priljubljeno temo o simpatičnem potepuhu. Dve mali mojstrovini v enem programu. 31. L — JKREMIAH JOHNSON — ameriški vvestern. Režija: Sindy Poličk Vloge: Robert Redford, Wdl Geer, Allvn Ann McLerie Zgodba o človeku, ki utrujen od civilizacije, oddide živet v divje predele skalnatih planin kot lovec krzna. Poroči se z indijan-ko in si ustvari družino. Nekega dne poškoduje indijansko sveto zemljišče. V odsotnosti mu in-dijanci ubijejo družino. Njegovo maščevan je je neusmiljeno. PRIKAZAN NA FESTU 1973. Film je podnaslovljen v srbohrvaščini, ker ni slovenskega prevoda. Pred vsako predstavo bo kratka razlaga filma. 13. januarja 1983 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas*j>ti3nji KOLEDAR četrtek, 13. januarja — VE-ROINIKA P'etek, 14. januarja — SREČKO Stobota, 15. januarja — PAVEL NJedelja, 16. januarja — MARCEL P'onedeljek, 17. januarja — ANTON Torek. 18. januarja — SUZANA Sireda, 19. januarja — MARIJ MALI OGLAS! PRODAM ZASTAVO 101 — C letniik 1979. Naslov v uredništvu. 47-L.ETNI skladiščnik išče prazno sobco (po možnosti tudi streho za avtoj). Cenjene ponudbe pošljite podi šifro ..SOLIDEN". PRODAM trajnogorečo peč Gorenje i in plinsko Super ser. Naslov v uredJništvu. STMNOVANJE nudim tistemu, ki namn bi pomagal pri gradnji hiše. Nasklov v uredništvu. ZA . DOBO 1 LETA bi si sposodili 5M [ din. Vrnemo z obrestmi. Na-slovv v uredništvu. PRCODAM dva prašiča za zakol, težkka po 120 kg. Franc Medved, Ravivne95, Šoštanj. PRCODAM italijanski športni voziček.;. Informacije popoldne po tele-fonuiu 851-390. PRCODAM nov, nerabljen po-mivEvalni stroj Gorenje. Anama-rija a Jauk tel. 831-421 (Mozirje) UGODNO PRODAM dobro ohranjeno sedežno garnituro. Ulica Vrnjačke Banje št. 3, XIII. nadstropje, stanovanje številka 93. ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE na Gorici za enako ali dvoinpolsobno v Titovem Velenju. Informacije po telefonu 850-274 od 10. do 12. ure. PRODAM 2 komada zimskih gum s platišči za zastavo 101. Telefon 852-396. PRODAM peč za centralno kurjavo 30.000 ccal, po ugodni ceni. Smarška 23, Titovo Velenje. PRODAM 20 kub, m bukovih drv. Zerdoner, Špeglova 38, Titovo Velenje. PRODAM psičko z rodovnikom, pasme labrador, staro 9 mesecev. Telefon 851-358. ELEKTRIČNI ROČNI SKO-BELNIK ELU švicarske izdelave, širina rezila 8 cm z vsem priborom, nov, prodam. Telefon 850-948, popoldne. PRODAM osebni avto LADA SL 1500 po ugodni ceni z dodatno opremo. Registriran do 20. 10. 1983. Leto izdelave 1977. Prevoženih 80.000 km. Priložim tudi bon za 100 1 bencina. Ogled mogoč vsak dan dopoldan na naslov Josip Masatovič, Vrnjačke banje 4, Titovo Velenje (Gorica) ZAHVALJUJEM SE organizaciji sindikata REK - TOZD ESO za novoletno voščilo in obdaritev med zdravljenjem v slovenjgraški bolnišnici. Invalidski upokojenec FRANC KREVH KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 13. 1. ob 18. in 20. uri NISEM JAZ, ON JE — francoska komedija. V gl. vlogi: Pierre Ri- chard. Petek, 14. 1. ob 18. in 20. uri RAJSKA VRATA — ameriški, zj/odov. spektakl. V gl. vi.: Kris Kristofferson. Sobota in nedelja, 15., 16. 1: ob 18. in 20. uri RAZBOJNIK MODRIH OČI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Franco Nero. Nedelja, 16. 1. ob 16. uri MUPPETTI GREDO V HO-LLYWOOD — ameriški, OTROŠKA MATINEJA. OBVESTILO! Obveščam cenjene stranke, da sem s 1. decembrom 1982 pričel opravljati samostojno obrtno dejavnost, in sicer vzdrževanje in popravilo vodovodnih instalacij. Prosim stranke, naj se oglasijo osebno ali pisno na moj naslov in zagotavljam jim, da bom naročila opravil hitro, strokovno in po zmerni ceni. Se priporočam. KAREL ŠČANČAR VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ Trubarjeva 10, KONOVO Titovo Velenje ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega ata in strica v Karla Zibreta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja in sočustvovanja v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali toliko lepega cvetja. Hvala tudi dr. Stuparju, ki mu je lajšal trpljenje, hvala vsem pogrebcem, pevcem in duhovniku za poslednji obred. Žalujoči: žena Amalija, sin Karlek z družino, hči Marjana z družino, Zdenko z družino, Valčka in ostalo sorodstvo. Ponedeljek in torek, 17., 18. 1. ob 18. in 20. uri PODZEMLJE MONTREALA — panamski, kriminalka. V gl. vlogi: Stuart Witman. Petek, 21. I. ob 10. uri LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ — ameriški, komedija groze. V gl. vi.: George Hamilton. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 13. 1. ob 20. uri RAJSKA VRATA — ameriški, zgo-dov. spektakl. V gl. vlogi: Kris Kristofferson. Nedelja, 16. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — MUPPETTI GREDO V HOLLY-WOOD — ameriški. Ponedeljek, 17. 1. ob 18. in 20. uri LJUBICA — domači, drama. V gl. vlogi: Božidarka Frait. PRED PREDSTAVO BO KRATEK PREDGOVOR K FILMU! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 15. 1. ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA — MUPPETTI GREDO V HOLLY WOOD — ameriški. Sobota, 15. 1. ob' PREDSTAVA ODPADE! 19.30 Nedelja, 16. 1. ob 17.30 in 19.30 NISEM JAZ, ON JE — francoski, komedija. V gl. vlogi: Piere Ki-chard. Ponedeljek, 17. 1. ob 19.30 RAZBOJNIK MODRIH OČI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Franco Nero. Sreda, 19. 1. ob 19.30 BREZROKI MAŠČEVALCI — hong-konški, karate. V gl. vlogi: Chan Kuan Tai. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 14. 1. ob 19. ru RAZBOJNIK MODRIH OČI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Franco Nero Nadel ja, 16. 1. ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — MUPPETTI GREDO V HOLLY-WOOD — ameriški. Torek, 18. 1. ob 19. uri FRANCOSKE RAZGLEDNICE — ameriški, mladinski. V gl. vi.: Miles Chapin. ZAHVALA Po hudi bolezni je odšel od nas v 58. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric Rudi Pugelj borec Gubčeve brigade Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvala velja tudi pevcem, rudarski godbi, častni straži in govornikom. Žalujoči vsi njegovi. Zahvala Ob boleči izgubi naše ljube hčerke in sestre Janje Lahovnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju doma Sevnica za vso skrb in nego, govorniku Ivu Gorograncu, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Hvala >isem, ki ste nam izrazili sožalje! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame Magde Kardoš se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji ERA Velenje in blagovnici Standard, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi govornikoma, pevcem in godbi. Žalujoči: mož Franjo, hčerki Ksenja in Karmen. ZAHVALA ' Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, sestre in tete Helene Strmčnik iz Plešivca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali številno cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem temeljnih organizacij RLV, službi zavarovanja in VEPLASU za vence in izrečena sožalja. Hvala kaplanu za opravljen obred, govorniku tovarišu Mikiavžini, RK in ZB Plešivec. Še enkrat hvala vsem! Žalujoči otroci: Marta, Milica, Mirko, Jože, Edo, Ivan, Milan in Franc z družinami, brat, sestri in ostalo sorodstvo. V SPOMIN Ljubemu atu Alojzu Stropniku Danes 13. januarja 1983 minevajo tri leta, odkar prihajava v tvoj oziroma najin dom in vsakič z mislijo, da te ni doma, da boš prišel. Dragi ata, tokrat te predolgo ni in v najina srca se vedno bolj zajeda žalostna resnica, da te nikoli več ne bo, da se ne boš vrnil z dela, kot tolikokrat poprei. Ko prihajava k tebi, na tvoj mnogo prerani grob, se tolaživa z mislijo, da spiš, da počivaš, da ne moreš priti. Zato bova prihajali midve k tebi, kajti v najinih srcih boš živel večno. Z žalostjo in ljubeznijo tvoji hčerki Ana in Marinka z družinama ter žena Ivana. V SPOMIN Danes, 13. januaija 1983, minevajo tri leta, ko seje v 49. letu pretrgala nit življenja ljubemu možu Alojzu Stropniku Čas ne more izbrisati dela tvojih pridnih rok in dobrote tvojega plemenitega srca. Izguba je težka in boleča. Ostal boš nepozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in hvala tistim, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Tvoji: žena Ivana, hčerki Ana in Marinka z družinama naš čas • naš čas • naš čas • naš čas • naš čas • naš čas • naš-čas • naš čas • naš čas • naš čas • naš čas • naš čas • naš č Strelski šport Republiški rekord Denis Bola Na tretjem preglednem tekmovanju v streljanju s standardnim zračnim orožjem v Postojni je nastopilo 60 najboljših slovenskih strelcev iz 12 družin. Med vsemi je najboljši rezultat dosegla 14-letna Velenjčan-ka Denis Bola, ki je med mladinkami s pištolo nastreljala kar 354 krogov, s tem premočno zmagala in postavila tudi republiški rekord. Tudi sicer so se velenjski strelci izredno izkazali, saj so skupno osvojili štiri prva in tri druga mesta. Med pištolarji je pri članih znova zmagal Alojz Trstenjak s 566 krogi, le za krog slabši pa je bil na drugem mestu Janez Stuhec. Zelo dobro so streljali tudi Branko Dželetovič, Vinko Trinkaus in Jože Detelbah. Pri mladincih je prav tako slavil zmago Velenjčan Matjaž Šentjurc, ki je nastreljal 533 krogov. Pri mladinkah so v streljanju s pištolo prva tri mesta osvojile tekmovalke strelske družine Mrož. Kot že rečeno je z novim republiškim rekordom zmagala Denis Bola (354 krogov), druga je bila Mojca Močivnik (318) in tretja Darja Or-lačnik (318). V streljanju s puško je največje presenečenje pripravila Darja Orlačnik, ki je z drugim najboljšim rezultatom v republiki (371 krogov) zasedla prvo mesto, druga je bila Mojca Močivnik (360), Denis Bola je nastreljala 355, Saška Bola 348 in Aleksandra Šafarič 346 krogov. Pri članih je Dušan Perhač zbral 534 krogov. Tekmovanje v Postojni je veljalo tudi za izbiro republiške reprezentance, ki bo nastopila na turnirju republik in pokrajin v Prištini. Vsekakor je razveseljiv podatek, da bo Slovenijo zastopalo kar šest velenjskih strelcev. Nastop so si zagotovili Alojz Trstenjak, Janez Štuhec, Matjaž Šentjurc, Denis Bola, Darja Orlačnik in Mojca Močivnik. F. Z. Plavanje Nove prijateljske vezi Na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu ,,Ravne 83" je letos nastopilo 150 mladih plavalcev iz šestih držav. Tekmovalo je tudi pet velenjskih plavalcev. Med njimi se je najbolj izkazala Natalija Szabo. Sicer pa tekmovalni dosežki tokrat niso bili v ospredju, veliko pomembnejši so nešteti novi prijateljski in tovariški stiki med mladimi plavalci šestih držav. Pri članicah je Natalija Szabo zmagala na 100 m hrbtno (1:14,25), in na 100 m kravi (1:04,24), druga pa je bila na 200 m hrbtno (2:39,67). Pri mladincih je Tadej Vunderl na 100 m hrbtno zasedel drugo mesto (1:09,87), pri pionirkah pa je bila Katja Oman 5. na 400 m kravi (5:03,31). Vsi trije velenjski plavalci so krepko izboljšali svoje osebne rekorde in si znova utrdili mesta med najboljšimi. Smučanje Dober nastop cicibanov Smučarski klub Fužinar je v nedeljo na Ravnah na Koroškem pripravil tekmovanje v veleslalomu za cicibane, na katerem so nastopili tudi tekmovalci velenjskega smučarskega kluba in dosegli zelo dobre rezultate. Pri cicibankah je bila najboljša Velenjčanka Jerneja Kemperie, Tatjana Škrubej pa je med 45 tekmovalkami osvojila zelo dobro 14. mesto. Še posebej zagrizeno so se za najboljša mesta borili cicibani. Med velenjskimi tekmovalci je bil najboljši Matej Košič na drugem mestu, peti je bil Tomi Gorišek, Miran Rauter pa je med 125 cicibani zasedel prav tako odlično 14. mesto. S. G. Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve V Šoštanju in v Titovem Velenju bo gostoval Janez Hočevar-Rifle s satiro Toneta Fornezzija-Tofa: OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK. Sodeluje Duo 12. nadstropje. Predstava je imenovana tudi ..nadmjuzikelj za eno fino osebo in pol godbe." V Šoštanju bo predstava v soboto, 15. 1. ob 19.30, v domu kulture. Vstopnice po 80 din prodajajo pri Faniki Pernovšek Tekavčeva 5 ter eno uro pred predstavo. V Titovem Velenju bo predstava v sredo 19. 1. ob 19.30 v domu kulture. Vstopnice po 80 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 9.00 do 15.00 ter eno uro pred predstavo. Šolska mladina ima 50% popust pri obeh predstavah. V razstavnem prostoru Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" Velen je je ponovno odprta razstava Balik daljnega vzhoda, ki jo je podaril Rado Malenšek iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 31. 1. 1983, vsak dan o-t 9.00 do 15.00, v soboto do 13.00. 1 Mjl iiH^nii Hif^te * ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ 15. 1. dr. Pirtovšek 16. 1. dr. Pirtovšek ZDRAVSTVENI DOM VELENJE 13. 1. dnevni dr. Hrastnikova, nočni dr. Grošelj 14. 1. dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Lešnikova 15. 1. glavni dr. Preme, notranji dr. Koren 16. 1. glavni dr. Preme, notranji dr. Koren 17. 1. dnevni dr. Natkova, nočni dr. Zupančič VETERINARSKA POSTAJA 14,—20. 1. Blatnik Franc Prešernova 22 e Telefon 852-253 TITOVO VELENJE ZDRAVSTVENI DOM VELENJE — ZOBOZDRAVNIKI 15. in 16. 1. dr. Bakulič Danica Šerceri.cva 13 Titovo Velenje Judo Krajnc premega! vse Slovenski judoisti se vsako leto najprej zberejo v Slovenski Bistrici na tekmovanju za pokal Pohorskega bataljona. Na letošnjem turnirju so se dobro odrezali tudi tekmovalci velenjskega kluba. Med pionirji sta uspešno tekmovala Ostrovršnik in Plešnik, ki sta v svojih kategorijah osvojila 3. in 4. mesto. Še boljši so bili člani. Posebej seje izkazal Jože Kranjc, ki je zanesljivo premagal vse nasprotnike in je tako v kategoriji do 60 kilogramov že drugič zapored slavil v finalu tekmovanja za pokal Pohorskega hat^ljona. Izkazali so se tudi ostali člani velenjskega kluba. Tretja mesta so osvojili Roser v kategoriji do 60 kg. Zgonjanin do 65 in Cestnik v kategoriji do 86 kg. T. A. Spomladi prvo že v zraku Cestno hitrostne dirke Razglasili najboljše v avto-moto športu Šoštanj Neustrezen prometni znak Gradijo letala Pred osmimi leti je bil v Titovem Velenju ustanovni občni zbor društva amaterskih graditeljev letal Bloke. Kot že sam naslov društva pove, so se na ustanovnem občnem zboru zbrali tisti, ki niso želeli le letati z letali, ampak se tudi ustvarjalno in organizirano lotili graditve letal. Ob ustanovitvi je imelo društvo 45 članov, danes jih je nekaj manj, so pa iz vse Slovenije pa tudi iz drugih republik. Pred dnevi nas je po telefonu poklical član izvršnega odbora društva in prav tako amaterski graditelj letal Tone Mimik iz Titovega Velenja in nas povabil, da si ogledamo njihov prvi izdelek. Popeljali smo se na letališče velenjskega aerokluba, v Lajše, kjer nam j£ pokazal majhno enosedežno motorno letalo z imenom PAJO. ..Letalo je prestalo že vse zemeljske preizkuse, spomladi pa smo z njim tudi poleteli," je začel navdušeno pripovedovati Tone Mimik. Zgradil ga je njihov predsednik Taras Krivenko iz Ljubljane. Zanj je bilo treba žrtvovali 5000 ur prostega časa, je v celoti kovinsko, seveda narejeno po vseh zahtevanih predpisih, zato so vsi prepričani, da bo uspešno poletelo in nato iQ: di letelo. Pognal ga bo predelan volksvvagnov motor, ki ga bo seveda poganjal bencin. Tega bodo gotovo veliko lažje dobili kot pa drugo gorivo, ki ga uporabljajo letala. Motor je uvožen, vse ostalo pa jc narejeno v domači delavnici. ,.Takoj po ustanovitvi društva, imo sc morali najprej lotiti izdelave pravilnika, ker ni bilo dovoljeno amatersko graditi letal. No, sedaj je tudi ta stvar urejena. V zakon o zračni plovbi je vnešen člen, ki dovoljuje eksperimentalno oziroma amatersko gradnjo letal. S Zadnje dni preteklega leta so v Ljubljani razglasili najboljše tekmovalce v avto-moto športu. Povabili so tudi velenjske tekmovalce, ki so v letu 1982 dosegli lep uspeh v tekmovanjih za državno prvenstvo na cestno hitrostnih dirkah Jugoslavije. Tekmovalca Vlado Goršič in J a nez R em še s ta osvoj i la n a motorju s prikolico znamke Koenig v skupni uvrstitvi drugo mesto. Tretje mesto pa sta si pridobila Valentin in Alojz Kreti h na motorju s prikolico znamke NVartburg. Ta uspeh je sad samood-povedovanja in trdega dela, časa in denarja tekmovalcev samih, zato sta doseženi mesti, zanje še toliko več vredni. Na uspeh pa je seveda ponosen tudi novo ustanovljeni klub AMTK. napisni tabli za isto smer, kar je vsekakor malo čudno še zlasti za tiste tujce oziroma šoferje, ki kraj Soteska zaman iščejo na zemljevidih. Zal tudi drugi smerokaz proti Mežici ni priporočljiv, še manj pa zanesljiv, posebno v zimskem času, ko je cesta čez Šentvid zaprta, kar pa na tej tabli nikoli ni označeno. Res, da je cesta iz Šoštanja za Mežico preko Zavodenj, Šentvida in Črne nekaj kilometrov bližja kot cesta preko Slovenj Gradca, vendar pa ni vseskozi asfaltirana kot bi šoferji lahko sklepali po smerokazu, saj je kar precej kilometrov maka-dama z ostrimi ovinki in strmimi klanci. Le-ti pa nikakor niso primerni za vožnjo s tovornjaki in priklopniki, ki često zaidejo na to cesto, s katere se morajo po nekaj kilometrih, ko spoznajo, da so zašli v past, vračati nazaj in se preko Velenja ter Slovenj Gradca odpeljati v Mežico. Na isti cesti je dober kilometer iz Šoštanja še večja past, ko šofer zagleda na križišču smero-kazno tablo z napisom Ravne. Tujci spet nasedejo, misleč, da se bodo pripeljali v Ravne na Koroškem, po nekaj kilometrih vožnje pa spoznajo, da se cesta konča v Ravnah pri Šoštanju, kar na tabli ni napisano. Še večji absurd pa je, da je tudi v Velenju smerokazna tabla z napisom Šoštanj—Mežica in to na cesti, ki je dejansko vseskozi asfaltirana cesta za Koroško in seveda tudi za Mežico, vrhu tega pa še precej lažje prevozna kot označena in deloma makadamska cesta skozi Šoštanj, Šentvid in Črno. V. K. tem želimo pomagati letalskim organizacijam in hkrati spodbuditi še druge člane, ki sedaj samo letijo, da pridejo na takšen način do svojih letal. Danes se naši športni piloti šolajo v glavnem na uvoženih letalih. Ta so zelo draga, zato želimo šolanje vsaj nekoliko poceniti. Na skupščini, ki smo jo imeli konec lanskega leta smo se dogovorili, da se bomo lotili gradnje dvosedežnega športnega letala, ki ga bomo lahko uporabljali tudi za šolanje pilotov. Tone Mimik je spregovoril tudi o velenjski sekciji, ki je prav tako nadvse delavna. Svoje ' prostore ima v Domu učencev. Odločili so se, da bodo zgradili dve enosedežni letali. Prvo se bo imenovalo VP 1, konstrukcijo zanj so kupili, drugo, ki naj bi bilo nared še v tem letu, pa se bo imenovalo TOMI 1. Ze ime pove, da je konstruktor Tone Mernik. Kot nam je dejal, je sprva predvideval, da to letalo ne bo tehtalo več kot 50 kilogramov. Ker pa ni dobil takšnih materialov, bo nekoliko težje. Tudi njegovo tako imenovano ultra lahko letalo bo imelo volksvvagnov motor in bo enosedežno. Gre za letalo, ki sodi med zmaje in športna letala. ,.Prav bi bilo," je dejal Tone Mir-nik, ,,da zapišete, da delo naše sekcije materialno in moralno podpira zveza za tehnično kulturo občine Velenje. Pa tudi naslednje: Velikokrat slišimo pomisleke ali je sploh mogoče takole ljubiteljsko zgraditi pravo letalo." No, prvi dokaz je na letališču v Lajšah, drugi pa v prostorih velenjske sekcije v Domu učencev. Zato za":elimo obema letaloma čimprejšen in seveda uspešen polet. Tone Mimik upa, da bo tudi njegovo letalo že letos poletelo Približno 100 metrov pred križiščem Trga bratov Mravljakov v Šoštanju je postavljen velik, žal, neustrezen cestni smerokaz, ki ga prikazuje tudi naša fotografija. S puščico Soteska je označena cesta, ki pelje skozi sotesko imenovano Penk proti vasi Gorenje, kjer se cesta razdeli na odcep proti Šmart-nem ob Paki in Letušu ter preko Gorenjskega klanca proti Mozirju. Na drugi strani Gorenjskega klanca je še druga soteska, ki pa je naravni prehod iz Gornje v Spodnjo Sa- vinjsko dolino. Torej gre za zemljepisni pojem ne pa za ime kraja kot je to napisano na sporni smerokaz-ni tabli. Kraj, kjer je ta soteska, ima krajevno tablo z napisom Lju-bija in s takimi napisnimi tablami so označene tudi hišne številke tega kraja. Zanimivo pa je, da ima novi odcep iste ceste (Šaleška magistra-la), ki pred Šoštanjem zavije preko Lokovice in se nato malo pred Gorenjem zopet združita, smerokazno tablo s pravilnim napisom Letuš— Mozirje. Torej gre za dve različni Z lanske podelitve nagrad na Grobniku, ko sta prvo mesto dosegla Goršič in Remše. drugo Valentin in Alojz Kreuh, tretje pa Popovič in Milovanovič SOTESKA