Siev. 31. (Mto« ttk. rstes. - L l m li hsta). V Trstu, petek f. avgusta 1924. Exhaj* T*ak petek opoldne. Nulor : Trit-Trieste Caitlli Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konzorcij Malega /ista MALI m Leto li. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Stan« i ena itevilka 20 (totink. 1 Eno leto 8 lir l ’nfa S lir I Licejska knjiži \~i> • .unlar) LJUBLJANA (JI 1 iGSLAVl J A’/ Hale novice Hali koledar. Petek, L avgusta: Vezi sv. Petra. Sobota, 2.: «porcijunkula». Nedelja, 3.: Najdba sv. Štefana. Pondeljek, 4: Dominik. Torek, 5.: Marija Snežna. Sreda, 6.: Jezusova izpremenitev nai gori Tabor. četrtek, 7.: Kajetan. Petek, 8.: Cirijak. Le po njem ! Dne 25. julija srno bili zopet zaplenjeni. Ravno v istem času so nas «N<> viee» zopet sramotile, češ da smo proti narodu. Ljudstvo pa ni slepo, kakor mislijo blagorodni gospodje, ampak vidi in si napravlja samostojno sodbo, kdo je za narod nevaren in kdo ni nevaren. Sneg poleti. Sv. Jakob je prinesel veliko dežja in nenavadno hladno vreme. Iz Italije poročajo, da je po gorah zapadel sneg. Po nižinah razsajajo nevihte in strele. Vreme je kar jesensko. Dij«ški Zavod Alojzijevišče v Gorici. Vodstvo Alojzijevišča obvešča javnost, da bo v prihodnjem šolskem letu na novo sprejelo proti plačilu : t) dijake, ki želijo obiskovati goriške srednje šole in 2) učence, ki so z dobrim uspehom dovršili IV. razred ljudske šole in se hočejo pripraviti za sprejem v 1. razred kake tukajšnje srednje šole (gimnazije, realke, učiteljišča) ali dopolnilne šole, ki velja kot pripravnica za trgovsko šolo. Prošnji za sprejem v zavod naj priložijo sledeče listine: 1) Krstni list (pravilno kolkovan); 2) zadnje šolsko spričevalo, 3) spričevalo duhovnega pastirja o nravnem obnašanju prosilca. Prošnje z navedenimi prilogami naj se pošljejo najkasneje do 31. avgusta t. 1. na naslov: Vodstvo Alojzijevišča, Gorica, Via Ponte Isonzo 3-9. Gojenci preteklega šolskega leta naj vložijo le (prošnjo brez prilog. Vodstvo Alojzijevišča. Zlata masa. Frančiškanski pater Hugolin Sat-tner je imel dne 21. julija zlato mašo na Brezjah. Hugolin Sattner je posebno odličen skladatelj in še v starosti neutrudljiv. Sedaj je zložil opero «Kompostelski romar«. Pri zlati maši niu je stregel njegov nekdanji učenec llochreiter, tudi znamenit, skladatelj. Velike vaje italijanske mornarice. Prihodnji mesec se bodo vršile velike vaje italijanske mornarice, ki so bile odložene radi zasedbe Krfa. Teb vaj se bodo udeležili tud i podmomiki, torpe-dovke, rušilci podmornikov in letala. Pomorske bojne sile bodo razdeljene v dve skupini; eni bo poveljeval admiral Acton, ki bo ukrcan na oklopnici «Dan-te», drugi pa kontreadmiral Caneva, ki bo ukrcan na vojni ladji «Marsala». Vaje Se bodo vršile v sicilijanskilf vodah; baje bo tudi Jonsko in Tirensko morje V območju pomorskih bojnih sil. PROŠNJA Dijaška Matica prosi vse one stariše, ki nameravajo s prihodnjim šolskim letom dati kakega svojega otroka v srednjo šolo (gimnazijo, licej, realko, oblino šolo, trgovsko šolo, učiteljišče itd.)'da ji to cim pvej javijo v svrho statistiko in Evidence. — Naslov : Dijaška Matica, Trst (2), Via Fabio Filzi 10. Dijaška Matica v Trstu. Strašen zločin poiivinlene matere Iz Gradca poročajo, da je tani dne 27. julija neka delavska žena, po imenu I-vana Strempiel, sklenila storiti žalosten konec sebi in svoijm trem otročičem. Vzrok njenega obupnega čina je bila baje revščina in pa razdor z možem. En otrok je imel komaj 2 meseca, eden 2 leti, eden pa 4 leta. Mati je bila stara trideset let. Nesrečnica je nekaj časa blodila z o-troci po mestu okrog kakor izgubljena, potem pa se je podala na most, ki vodi čez Muro, pometala otročiče enega za drugim v reko, nato pa še sama skočila vanjo. Njo je zanesla voda med dva mostna stebra, ki sta jo pridržala tako, da je molela iz vode. Iz tega položaja si ni mogla pomagati, stebra sta jo držala kakor klešče. Pa tudi vpila ni na pomoč, le obupno se je borila, da bi se otela izmed stebrov. Z obeh bregov reke je gledala množica ljudi na prežalostni dogodek in o-bupne napore nesrečne žene. Na pomoč so šli orožniki, ki so se peljali v čolnu do mostu, rešili žensko iz groznih klešč in jo prepeljali na breg. Bila je v omedlevici. Ljudem se je skraja smilila, ker so nekateri mislili, da je bila samo nesreča, ko se je pa razneslo, da je ženska utopila lastne otroke, se je obrnila proti nji jeza množice. Med tem pa so jo orožniki odvedli v zapor. Nova vlada v Jugoslaviji. Stari gospodar Jugoslavije Nikolaj Pašič je «čez dal». Ne rad, pa dal je prisiljen, ker njegova vlada ni imela večine državnega zbora na svoji strani in je izgubila slednjič tudi zaupanje pri kralju. Potem, ko je na Angleškem' prišla na vlado delavska stranka in na Francoskem socialistični blok, je bil čas, da je tudi v Jugoslaviji vlada nacionalističnih kapitalistov s Pa-šičem in Pribičevičem na čelu odstopila in dala prostor zastopnikom ljudstva. Tako je Jugoslavija za korak naprej (pred onimi državami, ki še stokajo pod bičem kapitalističnega nacionalizma. Ugled Jugoslavije v Evro pi je s tem zelo porastel; ker Evropa vidi, da ljudstvo v Jugoslaviji noče trpeti, da bi ga vladali z bandami oboroženih obsedencev, ampak je dovolj zavedno, da zahteva le vlado zakona in pa enakopravnost vseh pred zakonom. Prazna gesla. «Edinost» je rada mešala godljo o zadržavnih in protidržavnih strankah v Jugoslaviji. Po tistem nauku je vladajoča stranka «zadržavna» (ubogi slovenski jezik pri teh narodnjakih«!) vse njej nasprotne stranke pa so «pro-tidržavne». Tako je namreč v Italiji i.i zato je tako lepo in prav (to je višja stopnja narodnjaštva!) Pa že v Italiji niso več zadovoljni s to zadržavno in protidržavno modrostjo in jo imajo samo še v zasmeh. V Jugoslaviji pa so kar spretno prekucnili celo barako, poslali «zadržavne» ljudi v penzijon in deli na vrh «proticlržavne». In oj čuda velikega: država se ni podrla, zrastel je njen ugled naznotraj in nazunaj in ubogo ljudstvo je bilo tako veselo, da je novemu predsedniku vlade trosilo cvetlice na pot, ko je prihajal s kraljevega dvora. Kajti ljudstvo ne živi od paradnih besed, ampak od poštene in skrbne državne uprave. Kakšna je nova vlada. Pri novi vladi so udeležene: Ju- goslovanska demokratska stranka (ne tista, ki straši po Ljubljani, ker je odcepljena), Slovenska ljudska stranka in stranka bosanskih muslimanov. Načelnik nove vlade je Ljubomir Davidovič, nasprotnik Pribičeviča. Zunanji minister je Voja Marinkovič, trgovski Ilija fiumenkovič, poštni Pera Markovič, minister za javna dela Dragutin Pečič. Vsi ti so Srbi iz demokratske stranke. Izmed Slovencev so ministri: Anton Korošec za prosveto in izenačenje zakonov, Fran Kulovec za poljedelstvo. Anton Sušnik za promet Ivan Vesenjak za agrarno reformo. Od muslima- nov so ministri : Spaho za finance, Sefkije Behmen za socialno politiko in zdravstvo, Halil beg Hrasnica za pra-vosodstvo. Nadalje je minister za notranje zadeve radikalec Nastas Petrovič, ki je pustil Pašičevo stranko. Minister vojske je general Štefan Hadžič. Kaj bo storila nova vlada. Najprej bo v kratkem času sklicala državni zbor ali parlament, da bodo izvoljeni zastopniki ljudstva zopet lahko izrekli svoje mnenje na pristojnem kraju. Vlada je tudi sklenila, o-pozoriti vse uradništvo, naj med uradovanjem ne dela politike, ampak naj se drži postave, z ljudstvom pa naj prijazno ravna: pred gosposko se ne vpraša, kateri stranki kdo pripada. Pričakuje se, da bo vlada tudi prepovedala oborožena društva, ker javna nošnja orožja tiče le • zapriseženim vladnim organom (to je policiji in žandarmeriji). Vlada nadalje obeta, da bo po zakonu zasledovala nacionalistične mešetarje, ki so dosedaj drli državno blagajno v imenu «narodnega edinstva«. Zato so tisti, ki imajo kak miljonček na vesti, v silni stiski. Pa če se ne bi nič drugega zgodilo, je že ta strah zlata vreden. Rusi in Japonci. Pred 20. leti so se vojskovali, sedaj pa kaže, da se bodo spoprijaznili. Japonci bodo priznali sovjetsko vlado in bodo izročili Rusiji nazaj severni del otoka Sahalina, ki so ga bili pred leti ukradli. Ta prijaznost pomeni, da se bo japonsko orožje rabilo proti kaki drugi državi in je treba biti za ta čas v dobrem razmerju z Rusi. Japonsko sovraštvo se sedaj obrača proti A-meriki. Velika nesreča na morju. Japonska ladja «Tejrej» se je dne 27. julija potopila v bližini pristanišča Notoro. Vzrok nesreče ni znan. Poginilo je v valovili 158. ptotnikov in 34 uslužbencev. Na enem rešilnem čolnu se je pripeljalo v Notovo živih 18 potnikov in 5 mornarjev. Velik požar v Solunu. Pred kratkim je izbruhnil v predmestju Vardar požar, ki se je v kratkem razširil na številne hiše ter jih popolnoma upepelil. Tudi tovarna tobaka je pogorela do tal. Skoda se ceni nai več milijonov drahem. Nova zveza. Med Francijo in Jugoslavijo ,~e snuje obrambena zveza. Pogajanja so so prekinila v sled vladne spremembe na Francoskem, ker je odstopil Poincare. Njegov naslednik Herriot (izgovori Erjo) je zopet vzel nit v roke. Govori se, da bo pogodba podpisana to jesen. MIH BIN «JAI€ ftimpp. Se bova od vremena pomenila; IfliriLUi za sveti Jakob zimo sva dobila. JAKEC ■ Ta zima ne bo dolgo trajala, > in spet na solncu bova rajala. Na delo za Mali list! «Mali Iist» je postal najbolj priljubljeno glasilo primorskih Slovencev. Toda z dosedanjimi uspehi se še ne smemo zadovoljiti. Ne smemo mirovati, dokler ne bo vsaka slovenska hiša, vsaka slovenska družina, naročena na »Mali list». Čim večja bo armada naročnikov, tem bolj bo list popoln in zajemljiv. Vsak naročnik naj pridobi vsaj §e enega novega ! Pošiljajte od povsod krajevne novice ! «Mali list« ima še velike naloge, ki jih bo mogel izvršiti le, če bo vse ljudstvo kakor en mož stalo za njim. V Brasiliji so zmagale vladne čete nad uporniki. «Ne\v York Herald« je objavil uradno poročilo o dogodkih v Braziliji, ki ga je prejel iz Rio de Janeiro preko Washing-tona. Rečeno poročilo pravi, da so sc morali vstaši predati vladnim četam, s ni znano pod kakšnimi pogoji. Zmags vladnih čet ni presenetila javnosti, kei je bilo znano, da se nahajajo vstaši v S. Paolo vsled neprestanega obstreljevanja v obupnem položaju. Po novejših poročilih so vladne čete zavzele S. Paolo s splošnim napadom, katerega se je udeležilo okoli 30.000 mož. Napadalne čete so se posluževale topništva in ročnih bomb. Pred napadom je poveljstvo vladnih čet pozvalo upornike k predaji, a brezuspešno: uporniki so bili pripravljeni položiti orožje le pod pogojem, da jim je prej zajamčena svoboda. Ko so vladne čete vdrle v mesto, so se vneli hudi poulični boji. Vstaši so s srdito branili, končno pa so podlegl premoči. Mesto je vsled zadnjih boje zelo trpelo; cele skupine hiš so poruše ne. Skoda je ogromna. Prebivalstvo j pred splošnim naipadom zbežalo na varno, radi tega je bilo razmeroma malo človeških žrtev. Mars. Mars je leden izmed planetov, ki krožijo okoli solnca kakor naša zemlja. Dne 23. avgusta letos se bosta na tej svoji poti zemlja in Mars zelo približala drug drugemu. Zato se učenjaki pripravljajo, da bodo v tem času posebno bistro gledali na Mars, če bi mogli kaj novega odkriti na njem. Skušali bodo oddati tudi znamenja z brezžičnim brzojavom. Včasih se piše in govori, da so ljudje tudi na Marsu; pa to je fantazija kakor tista od kovačev na luni. V tem času vzhaja Mars okoli devete ure zvečer kot svetla, nekoliko rdečkasta zvezda. Kdor se zanima zato. ga prav lahko najde. Mars je ime poganskega boga vojske. Ker ima ta zvezda dve lunici s seboj, so učenjaki dali prvi lunici ime ((Sovraštvo.’-, drugi pa i.Trepet<>. imena, ki se vojski, zares prilegajo. Nova postava, ki določa omejitev lastninskih pravic do našoga imetja V uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» št. 110, z dne 21. julija 1924 je izšel ■nov zakonski odlok, ‘podpisan dne 23. maja 1924 št. 1122. Tukaj ponatisnemo najvažnješe določbe tega odloka in priporočamo prizadetim, naj si to spravijo, ker je ta odlok zgodovinskega pomena. Svojega mnenja o tej reči ne bomo napisali, zato naj vsi tem bolj pazljivo študirajo uradno besedilo, da bodo spoznali pomen in pa namen te postave. Kaj spada v pas (cono) A in kaj v B, bomo na koncu razložili. Poglavje I. Člen 1. Omejenemu izvrševanju lastninske pravice, ki jih določuje to poglavje, so podvržene vse lastninske pravice na mejnih nepremičninah v obsegu (coni) priloženega seznama A. Tem omejitvam so podvržene tudi vse nepremičnine, ki ležijo v novih pokrajinah višje od 1500 metrov. Podzemeljske jame in dupline spadajo pod zgoraj imenovano cono, če ležijo v določenem ozemlju seznama A. ne oziraje se ne na to, kjer začnejo. Člen 2. V določenem ozemlju (seznam A.) je prepovedano izvršiti vsakokatero gradnjo kakor: zidati hiše, ceste, železnice, odpirati rudnike, graditi vodovodne in električne naprave; istotako je prepovedano tudi vsako rušenje (demolira-nje) in izkopavanje; prepovedano je tudi uporabljati na katerikoli način podzemeljske jame in dupline; istotako je zabranjeno vsako kopičenje ma-terijala in vsako drugo višanje zemlje in zidov: zaprečeno je tudi vsako delno sekanje gozda. Državljani, ki imajo nepremičnine v ozemlju, ki je določeno v seznamu A., morajo prej zaprositi za dovoljenje, pri vojaškem poveljništvu, če hočejo započeti in izvršiti eno izmed del, ki so navedena v čl. 2. Ostanejo v veljavi tudi vse druge omejitve za gradnjo imenovanih naprav, ki jih določujejo drugi zakoni. Člen 3. Vojaško poveijjništvo (zda dovoljenje za izvršitev omenjenih naprav, če je prizadeti lastnik nepremičnine (interesent), zanj zaprosil in če je predložil potrebne načrte, ko je dognalo, da pred-lagane napraive ne ovirajo vojaške o-brambe in da tudi drugače ne nasprotujejo varnosti meje. To dovoljenje izda vojaško poveljni-štvo pod pogojem, da interesent vknjiži izjavo, da poruši izvršeno napravo na vsako zahtevo za odškodnino v smislu člena 6. Člen 6. Vojaško oblastvo lahko zaukaže radi javne potrebe, ki se je pozneje pokazala, da se porušijo dograjene napraVe v pasu A., naj bodo nad zemljo ali pod zemljo. Pravtako lahko odredi, da se dograde obramb ene naprave in se pri tem ustanove potrebne služnosti (ser-vitute) za dostop in dovoz. Visokost odškodnine, do katere ima lastnik pravico, se odmeri v smislu zakona od 25. junija 1865. št. 2359 (člen 39. in sledeči). Člen 7. Nepremičnine, podzemeljske jame in dupline, o katerih je govor v tem poglavju, vojaško oblastvo lahko stalno nadzira. Vsakteri celotni ali delni prenos lastninskih pravic do nepremičnin, ustanovitev užitka (uzufruktus) in uporabe (uzus) ter stanovalskih pravic (n. pr. pravica do kota), dednega zakupa, v splošnem: ustanovitev vseh onih pravic, ki povzročijo prehod lastninskih, oziroma posestnih kakor -tudi najemninskih pravic, mora odobriti pri9tojni prefekt. Prefekt mora odobriti tudi prenos nepremičnine pri izvršilni, (v slučaju eksekucije) prodaji. Če manjka ta odobritev so vse tozadevne pogodbe brez vsake pravne veljave. Prefekt odobri tozadevne predloge v roku 3 mesecev, ko mu je bila prošnja predložena. Pred odobritvijo mora zaslišati mnenje vojaškega oblastva. Prefekt lahko prošnjo odbije, ne da bi navedel zato svoje razloge. Proti prefektovi odbijajoči odredbi se interesent lahko pritoži pri kr. vladi. Člen S. Prefekt vknjiži v sporazumu z vojaškim oblastvom vse omejitve v izvrševanju lastninske pravice na nepre-mičraaih, ki jih nalagajo čl. 2, 6, 7, v zemljiški knjigi; kjer pa ni zemljiške knjige, taip se omejitve naznanijo občinstvu na način, ki je v dotičnih krajih v navadi. Člen 9. Vojaško oblastvo lahko odredi v vsakem času razlastitev nepremičnin in pravic, ki so navedene v čl. 1. in 5. in sicer na podlagi posebnih določb, ki določajo postopanje pri razlastitvi vojaških naprav v smislu zakona od 25. junija 1865. št. 2359. Poglavje n. Druge lastninske pravice ki so iz vojaških ozirov omejene. Člen 10. V ozemlju, ki ga določuje seznam B, se ne sme graditi ne novih državnih cest, ne železnic : ravnotako se ne sme zidati zasebnih, deželnih, občinskih in pokrajnih cest (strade vicinali); zabra-njena je tudi gradnja novih mornariških naprav, ustanovitev velikih industrijskih naprav kakor tudi izvršitev regulacijskih in razširjevalnih načrtov. Interesent sme dograditi navedene naprave le z izrecnim dovoljenjem in po predhodnem sporazumu z vojaškim oblastvom. Za ozemlje seznama B, je vojaško oblastvo tudi pooblaščeno, da zabrani lahko izvršitev vsake druge na.pi-ave ali pa da dovoli izvršitev vsake druge zgradbe pod gotovimi pogoji, če ta zgradba spreminja stanje nepremični- ne. Vojaško oblastvo pa odredi lahko tudi razlastitev nepremičnin in to v smislu člena 9. Končne določbe. Člen 11. Proti odločbam vojaškega oblastva kakor tudi proti odločbam prefektovim je dovoljen rekurz po predpisanem in-stančnem potu. Člen 12. Prestopki proti določbam tega odloka in proti določbam, ki jih bodo pristojna oblastva izdala na podlagi tega odloka, se bodo kaznovali z denarno kaznijo od 100 do 2000 lir; v bolj težkih slučajih pa z zaporom do 6 mesecev. Poleg kazni oblastvo lahko tudi odredi, da se vzpostavi prejšnje stanje na stroške onega, ki je zagrešil prestopek proti tem določbam. Kaj spada v pas (cono) A. Prva vojaško-važna cona : Pokrajina PrittojM therovno /ojalko oblastvo Okraj OBČINE ki daje dovoljenja Furlanija Bologna Čedad Vse občine bovškega okraja in še sledeče: Kobarid, Breginj, Kred, Dreženca, Idersko, Libušnje, Livek, Sedlo in Trnovo pri Kobaridu. »» n Idrija vse občine r v Tolmezzo vse občine trbiškega okraja n Trst Gorica Vse občine, RAZVEN sledečih : Grgar, Solkan,- Gorica, Renče, Vrtojba, Bilje, Šempster pri Gorici, Štandrež, Miren, Sovodnje, Ločnik, Podgora, Števe-rjau, Kojsko, Opatjeselo, Brestovica, Sela, Temnica, Vojščica, Brje. Istra n Koper Roč, Slnm. n Pazin Boljunc, Sušnjevica, (Valdarsa), Plomin in Labinj. v Pulj vse občine » Volosko-Opatija vse »» Lošinj vse n Postojna vse Tržaška Trsi Trst Avber, Kopriva, Lokev, Datovlje, Naklo, Povir, Rodik, Štorje, Tomaj, Skopo in Štjak. Zader n P vse občine, samo mesto ne. Kaj spada v pas B. Na kratko rečeno vse občine, ki ne spadajo že v pas A. Sploh izvzete so od nove postave sledeče občine : Trst, Milje, Tržič, Gradež, škocijan, Ronki, Fogliano, št. Peter ob Soči, Gorica, So-vodnje, štandrež, Podgora in občine po Furlaniji. Postave so podpisali : Kralj Viktor Emanuel, ministrski predsednik Beni-to Mussolini, vojni minister Di Gior-gio, bivši minister za javna dela Var-nazza, minister za pravosodstvo O-viglio. Poslanec Besednjak na braniku naših pravic. Proti zakonu, ki omejuje lastninske pravice našega ljudstva, je nastopil poslanec Besednjak v dolgi in ostri interpelaciji, katero je poslal na vse prizadete ministre. Zakon se mora preklicati! Prestolonaslednlk-duhovnik. V Dresdenu je bil te dni v mašnika posvečen bivši saški prestolonaslednik Georg. Princ šteje sedaj 31 let. Njegov stric princ Maks Saški je že od 1. 1896. duhovnik in deluje sedaj kot vseučili-ški profesor v Freiburgu na Nemškem. PODLISTEK Kako seie Kiadozsv Matija ženil? Kradežev Matija je šele pri štiridesetih letih spoznal, da človeku ni dobro samemu biti; zato se je pa prav resno začel pečati z načrtom, kako bi dobil še za ostalo življenje pripravno družico. Misli na ženitev mu pa niso prišle radi tega, da bi mu bilo predolgočasno na svetu, ne, Matija bi bil še prav rad sam, ker je bil velik skopuh in stiskač tak, dal ni privoščil poštenemu človeku niti beliča. Vkljub temu pa mu je obviselo oko, ali bolje rečeno, obe očesi na Trav-narjevi Lenčki. Pravzaprav zopet ni bila Lenčka, ki je Matiju zmešala glavo, ampak vse kaj druzega. Lenčka je bila edin otrok zelo bogatega Trav-narja in srečna dedinja lepega posestva z bujnimi travniki, polnimi skednji in hlevi. Rodovitne njive, rejene krave, debela goved, vse to je Maticu plesalo pred očmi. Nekega lepega večera se napravi in gre, srce polno sladkih nad, snubit. Ko pride na Travnarjevo dvorišče, pastir ravno napaja pri koritu živino. Sakra-diška, to so ti bili repovi ! Vsaka žival lepo okrogla, da se je meso kar treslo na nji, in čedna in čista, dai bi jo kar v posteljo položil. Matija gleda in gleda in od samega veselja pozabi, po kaj je prišel. Tu mu nekdo potrka po rami ; «Do-ber večer sosed !» Bila je Travnarica. «Dober večer, Reza«, odvrne Matija, «kje je pa «on»?» «Z Lenčko sta šla dol v vas. Ali bi mu kaj rad?» «A tako, v vas sta šla?... No seve, nekaj bi rald govoril ž njim... pa saj tebe prav toliko tiče kot njega; toda pojva v hišo, kravam in teličkom ni nič ma-ri, kar si imava midva povedati, temule fantalinu pa še manj.» Matija sedi v sobi za mizo, nerodno suče med prsti klobuk in se ozira po sobi iz enega kota v druzega, hentano, kako je vse pomito, svetlo in čedno, še celo tla so tako lepa, da bi lahko jedel na njih. Medtem gospodinja prinese hleb kruha in kozarec mošta in prigovarja Matiju, naj le globoko zareže, Matija pa le suče svoje pokrivalo in govori semintja o lepem vremenu, o dobrem lanenem semenu, o primerni vlagi, da se bode lahko sadil krompir, in drugih podobnih rečeh. Prava, rešilna beseda mu ni šla z jezika. Tu mu gospodinja pomaga iz zadrege. «Ti Matija, mu pravi, «zaradi krompirjeve saditve nisi prišel k nam... le kar naravnost povej, kaj te je prineslo semkaj.« «Pravzaprav nekaj čisto posebnega«, začne Matija v zadregi. «Veš, soseda, žalostno je vendar, če mora človek dan na dan biti tako sam, tako osamljen, tako zapuščen; poslom tudi dandanes ni nič upati; od spredaj in zadaj jim moraš gledati na prste, in če človek ni sam doma, ni nikogar, ki bi jim stal za hrbtom, ...z eno besedo : potreboval bi žensko, krščansko, pripravno žensko, to je prva stvar; na denar in na premoženje ne gledam, sem si že sam nekaj prihranil; da je ženska le krščanska ! Pa sem si mislil, vaše dekletce, vaša Lenčka bi bila prava. Je tako krščansko dekle, moli kakor svetnica... jo prav rad opazujem... in kako je stregla Janezku, ko je bil bolan, solze mi stopijo v oči, če si zmislim.» Pri tem povrta po očeh, če bi mogel spraviti iz njih vsaj eno mačjo solzo. Reza je mimo sedela, ter poslušala; ko pa je jel Matija govoriti o krščanstvu, se je komaj potajila, da ji ni ušel glasen smeh. Matija je bil znan kot j>ose-ben svetnik. V nedeljo je prišel zadnji v cerkev, ter se naslonil s hrbtom na cerkvena vrata, da bi sa ne odprla in ljudje potem prehladili. Od pridige n! vedel ničesar razen, če so župnik kdaj dovolili delati v nedeljo, recimo spravljati seno £li kaj tacega. Če je sploh bil pri pridigi, je hodil sedet na stopnjice, kjer se hodi na kor, tamkaj je rad glasno zasmrčal, da so ljudje vedeli, da je on tudi v cerkvi in pri pridigi. Enkrat se je celo tole prigodilo: Matija je spal na najvišji stopnjici; tu priropota njegov neokretni klobuk po stopnjicah doli; proti koncu govora se pa še Matija sam privali s strašnim ropotanjem navzdol v velik strah pobožnih vernikov. Marsikdo je tudi vedel povedati, kalko je že nekaterim gospodarjem zavil vrat, ter jih pregnal z lastnega do- Tolminsko učiteljišči letošnja matura In h marsikaj. Tolminsko učiteljišče je slovenska srednja šola, ki naj nam da slov. učiteljev. in učiteljic. Kakor so v naši deželi vse slov. stvari malo bolj čudne, teko je tudi to učiteljišče. O vzgoji na tem učiteljišču ne govorim, o raznih Prireditvah in plesih v konviktu molčimo. Samo to je nekaj strašnega, kar so doživeli dijaki letos koncem leta. Veliko dijakov je padlo. Ne maramo jih zagovarjati, ker so niorda mnogi to zaslužili vsled lenobe, a zdi se nam, da je bil pritisk prehud. Slabi uspehi nižjih razredov so oplašili letošnje maturante, da so se silno bali maturef izpita, ki naj jih Usposobi za učitelje. Učili so se jako pridno; vedno knjige in zvezke v roki, vedno pri učenju. Doživeli so silno razočaranje. Pismene naloge težke, iz slovenščine pa niti naloge pisali niso. hlačati so morali visoke tak-Se in nato polagali ustno maturo v Vidmu. Kakšni stroški za uboge dijake! Pot, hrana, stanovanje, takse! V ^idlmu je bila komisija sestavljena \z GOSPODARSTVO Železniška politika, V zadnjem času se govori, naj bi se Ogradila železnica, ki bi po najkrajši Poti vezala Benetke z Ljubljano. Tekla ki od beneške postaje Mestre po stari Progi do Červinjana, od tam pa bi se gradil nov kos naravnost proti Ločni-ku pri Gorici. Od Gorice bi veljala zopet stara ajdovska proga, od Ajdovšči' naprej bi se pa zopet zgradila nova železna cesta preko Cola, Črnega vrha Godoviča do Logatca v Jugoslaviji. Proga Benetke-Ljubljana bi postala teko prvovrstna in bi čisto porinila v stran dosedanjo južno železnico, ki §re preko Št. Petra in Nabrežine. Ves Promet med Jugoslavijo in Italijo bi se obrnil po novi železnici. Velik dobitek bi imele Benetke, ker bi odvzele 'Trstu dobršen del kupčije. Za Gorico, Ajdovščino in druge naše kraje ob Povi progi, bi bilo seveda dobro. Vendar ozir na te kraje ne bo odločil, ali u&j se železnica naredi ali ne, odločila “o trgovska borba med Trstom in Be-Petkami. Zraven bodo govorili tudi v°jaški krogi, ker je za slučaj vojne Pova proga zelo ugodna za hitro pre-važanje vojaštva na fronto. Saj je že ■Avstrija mislila na to črto, pa ni utesnila dela izvršiti. ‘fcovja. Zato se je morala Travnarica ®krivaj smejati; vendar mu odgovori z veliko prijaznostjo : «Ali od te strani *®če veter?... Hudo velika 6ast je za n48-, toda ljubi moj Matija, ti boš tudi 8am vedel, da bomo mi dali svojega °to‘oka le kakšnemu dobremu krščan-skeniu možu. Zato mi že oprostiš, da te ftekolikol potipljem za žilo !» Pri teh besedah stopi s prekanjenim ^ftehom na Tistih k omarici in izvleče iz nje mali katekizem, potem ga pa ^ne izpraševati. Ko je Matija spoznal, ^kaj se gre, je izpremenil barve; naj-""ej je postal zelen, potem pa rumen, 7ai Rettori 1, ter komisijske zaloge po ceii JULIJSKI BENEČIJI so zalotene z ADRIA-SANDALI letošnjega izboljšanega izdelka. «01i, jaz bi se rad ženil ! Da ti naravnost povem : jaz bi rad vzel vašega dekleta !» «Kako, če te prav razumem, ti bi rati zvedel, poeem so teleta?« To je bilo Matiju vendar preveč. Zato nastavi svoja usta Travnarju čisto blizu na uho in zavpije, kolikor mu da duša : «Vašo hčer, vašo Lenčko bi jaz rad za ženo !» «A takoooo...?« odvrne Travnar, «to l*i pa bil takoj povedal. No pa si nekoliko prepozno prišel, dekleta sem že dal Ro-potarjevemu Janezu. Ravnokar smo bili pri g. župniku.» Matija je imel dosti. Pograbil je svoj klobuk, ter jo popihal poparjen domov, kakor pes z gostije. Domače dekle, ki so pri kuhinjskem okencu poslušale in vso stvar slišale od kraja do konca, so se zasmejale na ves glas, smejala sta se gospodar in gospodinja, najbolj od srca pa se je smejala Lenčka, nevesta Ropotarjevega Janeza. PODPIRAJTE, NAROČAJTE .MALI LIST!« j k______________________________ Kaj nam z dežele pišejo TOMAJ. Lelina: Žita bo precej, pa vendar ni tako težko, kot je bilo lani. Grozdja bo tudi v dobršni meri, tupatamse o-pažajo’'znaki bolezni. Pridni gospodarji imajo lepše. Na splošno ni slabo. Sena se je nakosilo v obilnosti. Zelenjave je tudi precej, ker je večkrat padal dež. Marsikateri izmed nas je iz-kupil za zelenjavo kako liro za vsakdanje potrebe. Toča — hvala Bogu — nas ni še obiskala. — Politika: V zadnjih »Malih listih« smo večkrat citati o našem g. županu, katerega je «Mali list« prav dobro okrcal, zato smo pa »Malemu listu« hvaležni in ga radi čitamo. Radovedni smo, kaj rečejo nato Grbčevi podrepniki in on sam? Društvo: Naše društvo «Tomaj», — včasih slavno — dremlje. Želeti bi bilo. da bi se vsaj zdaj proti jeseni zdramilo, ter začelo z resničnim delovanjem. Poglejmo »Ženski odsek«, v dveh mesecih obstanka so že uprizorili eno igro. Zgledujte se 1 Domačin. Zz DOLINE. Te dni smo spremili k zadnjemu' počitku delavca Ivana Prašlja. Bolehal je že dolgo časa ocl bolezni, ki jo je nalezel v tovarni olja v Žavljah, kjer si mora^prej ali vslej vsak delavec nakopati kal bolezni vsled težavnega in nezdravega dela. Gospodarji tovarne nič ne vprašajo, kako je z delavskim zdravjem, nič ne poskrbijo za tople kopeli, ki bj bile v sedanji moderni dobi in posebno za tako umazano delo pri olju neobhodno potrebne. Ti delavec, delaj in delaj, če zboliš, pa hajd v bolnišnico; če pa ne moreš več delati, pa pusti delo drugim mlajšim močem. O zavarovanju delavcev za starost in o-nemoglost, kakor na pr. na Geškem, pa ni ne duha ne sluha. Pokojni je b'i priden delavec in skrben družinski oče. Kako je bil priljubljen.-je pričala velikanska udeležba, posebno njegovih tovarišev delavcev; pri pogrebu mu je svirala godba žalostinke, pevci so mu peli nagrobnice, a domači g. župnik mu je ob odprtem grobu govoril v slovč besede, ki so izvenele v poziv na pričujoče delavce, naj bodo trdno združeni na podlagi krščanskega socializma. Iz PREBENEGA. Našo malo vasico je v petek zvečer razburila novica, da se po devetih letih vrača domov iz ruskega ujetništva mladenič Ivan Prašel s št. t8. In res je prišel zvečer v spremstvu mladeničev sosednjih vasic. Lahko si predstavljamo veselje uboge matere vdove, ki ga je že davno objokovala kot mrtvega; a je vendar tlelo v njenem srcu tudi slabotno upanje, da se morda njen objokovani sin (povrjie domov. In to slabotno upanje se ji je izpolnilo v resničnost. Neumni in nevošljivi ljudje pravijo sicer, da ni on pravi sin._ da je kak slepar itd. A tako morejo govoriti le tisti, ki se bojijo zasluženega povračila, ker bi bili ubogi vdovi najrajši slekli še srajco s telesa in jo pognali po svetu. Pomislite, ljudje božji, kako zel6 se lahko človek izpremeni v devetih letih, posebno če je bil ranjen in bolan in če je moral prenašati vro čino Turkestana in mraz Sibirije. Je pač še drugi vzrok, da so ljudje neverni, in to je neka oseba, ki s svojimi co-prnijami bega in slepari ljudstvo; a o 'tem prihodnjič. SUHORJE. nih krajev. Govor je imel zjutraj č. g. J. Juvanec, cirkniški dekan, ob 10. uri in popoldne pa škofijski voditelj g. Cigoj. Po končani slovesnosti v cerkvi je priredila zunaj na prostem domača družba Sardenko-vo igro ((Skrivnostna zaroka« ter «Marijin otrok pred n *-beškimi vrati«. Nastopile so tudi druge M. dr. z govori in spevi.' Vsem pa, ki so pomagali bodisi z delom ali nasvetom ali z dobro voljo «Bog plačaj . — Ponoči pa je bila drugačna »do vesnost.« Prišla sta dva godca z Barke, ki vedno hodita delat semkaj zgago, a sedaj jih je bojda povabil neki suhor-ski »fant« in so z nekaterimi drugimi domačimi fantalini celo božjo noč. no-dili in tolkli po vasi gorindol, ker jim je gostilničar zaprl vrata. Fantje, pamet, pamet! Ali ste že pozabili, kam pelje podivjanost! Pojte vprašat na pokopališče Rudolfa. Iz ROJANA. Tukaj v Rojanu so mnogi začeli .odpirati oči, odkar izhaja naš predragi »Mali list«. Posebno članki gosp. Šče-ka so dali povod za to. Seveda se ivilfanovci zelo jezijo na »Mali list« in ga nazivajo z imeni tšt.raca«, »cunja«, »izdajalec naroda« itd. A kljub temu ga ljudstvo zelo rado čita, ker ve, da drži za revni sloj in ne za kapitaliste. Ljudstvo tudi ve, zakaj so se ustanovile »Novice«. Ustanovile so se radi tega, da konkurirajo ali pa da sploh uničijo «MaIi list«. Temu je dokaz, kako naipadajo ((Novice« »Mali list«; napadajo ga samo zato, ker razkrinkava kaj delajo «narodni voditelji« za kulisami. Ker govori resnico, je zasovražen. Pregovor pravi : «Resnica bode v oči«, (kap ital iste H). V 30. štev. »Novic« so ti »zavedni narodnjaki« pokazali s sliko kako črtijo »Mali list«. Oni. kateri niso še odprli oči, naj jih odprejo dokler je še čas, in naj se ne puste slepiti od kapitalistov in njih podrepnikov nationalistov. Nacionalizem je hudičevo delo. Fran Visokošolski zbor Dijaške Matice v Trstu. V smislu § 48 društvenih pravil sklicujem vse v društvu včlanjene visoko-šolce na redni visokošolski zbor, ki se bo vršil v sredo 20. avgusta 1924. ob 10. uri dopoldne v Trstu. Udeležniki naj se glede lokala izvolijo informirati pri u-radu Dijaške Matice v Trstu. — Dnevni red : kakor ga predpisuje § 50 društvenih pravil. Glasovalno pravico na zboru ima le kdor je poravnal Članarino za tekoče leto. V smislu sklepa društvenega občnega zbora voli se na visokošolskem zboru 9 elanov v visokošalski odbor. — Vsi visokošolci, elani D. M. kakor tudi posamezna akademska u-druženja se poživljajo, da svoje even-tuelne predloge in resolucije, o katerih žele, da se na zbora razpravlja in sklepa, sporočijo društvu najkasneje do 16. avgusta t. 1. Predsednik Dijaške Malice v Trstu. Velika skladišča steklenine, porcelana, aemljenega, blngn, šipra, stavbe in emailirane kuhinjske posode Eiklnzlvna zalega za JnlijsUn Benečijo: Lepo slovesnost smo obhajali 20. t. m. na našem prijaznem hribu, namreč 25 letnico obstoja tukajšnje Maiji-ne družbe. Zjutraj so v lepo in bogato okrašeni cerkvi prejele družbenice pod svojo noVo zastavo skupno sv. obhajilo. Ob 10. uri se je zbralo že sedem M. d. ki so z razvitimi zastavami slovesno prepevajoč Marijine pesmi prikorakale v cerkev iz bližnjih in dalj- Zemljenega, belega in dekoriranega posodja ,,Anelll(<. - Zemljene kuhinjske posode „Vulcanla". - Konservnih vaz za vku-hanje sadja „Weck". Mm & Domeniš - list Pisarne in skladišča: Via Coroneo 13 in v prosti Inki mag. št. Z priti, vrata 15 Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih In na zobifc sprejema za vsa zohozdiavnišha in zohoiehniika opravili »Gorlti, naTravniku ZO(PianailBllaVittorra) od 9*12 In od S>5. A. 0ELLA SAVIA & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka z otoka LASTOVO, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah. Za preprodajalce znižane cene. MALI OGLASI ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbera vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—. TVRDKA Josip Ostrovška - Opčine. Zaloga dvkoles in šivalnih strojev ((Singer«. Prodaja tudi na obroke. Mehanična delavnica. VINO od 2 litrov dalje se proda po 2 liri liter. Pri večji množini znaten popust. — Milic Anton, Briščiki 10. — p. Prosek. BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. — Slavec, via Giulia 29. Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerclate 8. Čevl/arnica FOR€ESSIN Je najboljša zaloga z dobrini blagom. Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu podružnica via TJdine 3. 09 O 42 a -S P* r«i ce B * ‘3 c S 3 H — M O M e » >u B % a o . M a. S £ O o h ja <8 O ~ V P .“ M « u ► E-i I ■3, O X3 0 T3 1 I * » ■- <8 » 5 s « -s o « ■° n o a B, § M 10 a s o o a p - g ® P «i (g Čevljarnica FORCESSIN m j Zobotehrtični ambulatorii TRST, Via settefontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z^latom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20®/o popusta. - Delo zajamčeno » » * * n ■ * 0 EGIDIJ SCHIFFLIN, koneesijonirani zobotehnik. 5 ^2KtntiHitiittiiwmttatiMmHtituiitiiHiut»ntiiitmmimiiMimintiMiiiMimiiiu!Hniiiimt4uiiiiiiiiHiiiiiiiiiiaiiiHiitiiHtuiiiiiitiiH^ Andrel Puriž K4,™.T*' I Izvršuje Vla MwH# #t*6 | Vsakovrstna stavbena dala. - - Zatezne | ogrele In o m ref Ja - Takojinja izvršitev, g _ Po Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi = Spopoinitve železne rolettes. | ................................................................................... BANCA delle VENEZIE Sedež in glavno Ravnateljstvo Družbe: BENETKE Podružnica v Gorici: PIAZZA DELLA VITTORIA 20, I p. TELEFON it. 124 FL JALKE: AUR0NZ0 - BELLUNO - FELTKE - G0R1ZIA * MEZZ0L0MBAKB0 PADOVA - PIEVE Dl CAD0RE - PORDENONEj- ROVEKETO -_TREN10 - VERONA Ima v zakupu davčne iztirjevalnice v: Aurouzo, Belluno, Feltrc, Lamon, Lorenzago, Mezzolombard«, Perarolo, Pievo di Cadore, Roveroto Izvršuje vse bančne posle .*.