73. številka. V Trstu, v soboto 10. septembra 1887. Tečaj XII. Opazke. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.Vsak list mora biti frankiran. Rokopisi se ne vračajo. Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 9 nov. EDINOST Naročnino, reklamacije in inserate pre-jema opravništvo, ulica Torrente 12. Glasilo slovenskega političnega društva za Primor • Edinost« izhaja dvakrat na tedon, v**ko sredo in soboto ob 1 uri popoludne. eiijnej) Cena z a vse leto s prilogo » for , za pol :s for KO nov., za četrt leta 1 for. '5 nov. — Edinost bre« priloge stane za celo leto A for., za pol leta 3 far., za četrt leta I for. ftO nov, — Posamezne Številke se dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicuh tobaka v Trstu po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po * nov. Trstenjakova slavnost. Prvi je pozdravil pri banketu g. Farsky, rojen Čeh, navzoče gospe in v obče jubilantove čestilce, zatem se je vzdignol jubilant sam ter napil Nj. "Veličanstvu cesar ju. Gostje so stoje zapeli cesarsko pesem. Druga napitnica pa je veljala gostom in deputacijam, zahvalil se je g. dr. Sernec in napil v imenu vsega slovenskega naroda bivšemu svojemu profesorju na mariborskoj gimnaziji in slovečemu učenjaku, vzornemu domoljubu in svetovnej celebriteti. Ta zdravica jo probudila neizmerno veselje. Jubilant so je zopet vsem gostom zahvalil, posebno pa še gg. dr. Hoiču, dr. Tavčarju, prof. Pleteršuiku, dr. Vošnjaku i. dr. ter nazdravil konečno okr. glavarju vit. Finettiju in okr. sodniku dr. Fonu. Čas je mej govori in petjem hitro minol in zbrali so se gostje na Lobejevem vrtu k ljudskej veselici. Nastopil je gosp. dr. Ivan Tavčar ter primerjeval v duhovitem Sovoru žalostne nekdanje naše razmere z enašnjimi in posebno poudarjal zasluge Trstenjakove, koji je bil mej prvimi pijo-nirji na slovenskom duševnem polju ter probujal narodno zavest. Govor je probu-dil brezkončno navdušenje. — Ljudska veselica vršila se jo prav izborno in smelo more se trditi, da Slovenjigradec enake Še ni doživel. Proti večerju razšlo ee jo občinstvo po raznih gostilnah, kjer se jo vsakdo labaval po svojem ukusu. Nikjer ni bilo najmanjšega nereda. — Slavljencu jo prišlo mnogo jako laskavih pisem in brzojavk, iz mej katerih priočujemo v pivej vrsti doslovno pismo vladiko Strossmayer-ja. Glasi se tako le: Velečastni moj gospodine i vrli pisatelju! Vi ćete skoro doživieti 50godišnjicu svoga književnoga poslovanja. Ja Vam na toj riedkoj srieći iz svega srdca čestitam. Vi ste u koliko se siećam, u mladosti svojoj njekoliko godina probavili u Zagrebu. Vi ste sa prvacima našima one dobe u prijateljstvu živioli i preporodu naše narodne prosvjeto njekim načinom kumovali. Kad se Vi sad poslie pol vieka častnoga i slavnoga Vašega napora, na dobu Vaše prvo mladosti obazrete, možebit če žalost obuzeti srdee Vaše jer njeki naših prvih budioca, pregalaca, a Vaših starih PODLISTEK. Kak« se je Janez Burja oženil. Pripovedka. VII. (Konec.) „Oh, deklica", zdihuje Janez, „ti mi ne daješ spanja, tvoja lepota me je očarala, j a a te ljubim!" Tončka malo zarudi ter reče: „Saj to ni res, ti so le hliniš." „Ne. ne hlinim se,u pravi Janez, „da bi le vedel, da mo tudi ti tako srčno ljubiš, kakor jaz tebe, hotel bi precej prositi pri očetu za tvojo roko. Veš da sem dovolj promožen in skrben gospodar ; lo povedi, če me imaš rada." „Da! moj Janoz", odgovori Tončka. Janez pravi vosel: „Tako, ljuba moja Tončka, sedaj som srečen, jaz te še letos vzamem, ali prosim te, poslušaj, ako me bodoš potlej šo ljubila, ko ti povem skrivnost, ki me neznansko tlači." „Govori lu de deklo. Sedaj začne jej Janoz pripovedovati, da je on Kožar, ter je nalašč tako ravnal in se lagal, da bi vola dobil na upanje, ker ju nujno potrebuje, pa zdaj no more plačati, ker vse jo še na polju in nič prodanoga, sicer ima denar v hranilnici, ali noče ga vzeti, ker ga težko zopet nazaj spravi; tudi jej razloži, da je izmišjeno vse, kar je o Kožarji govoril. prijatelja nije se dovio do one visine, na koju ga je prvopočntni žar i zanos za prosvjetom i napriedkom svoga naroda ovlastio. Mnogi njih tužno je propao, i u prah se zemaljski, po kojem se plazi i gmiže, povratio. Nevolja je to velika; jer često put padom i propašću prvih zatočnika pro-Bviete, sav se narodni pokret i napriedak smete i zaustavi; ali, hvala Bogu, u istini i pravoj prosvjeti sama božja moć prebiva, kojoj nitko odolieti nemože, za to često i često put biva, da kad se prvi zatočnici istine i pravde, kojoj bi i do samoga mu-čeničtva vierni ostati morali, sami sebi i svojoj zadaći izneviore, istina ipak i pravda za to so nezaustavlja, nego se vlastitom svojom silom sve više i više širi, kriepi i novih zatočnika pridobiva. Kad jedan put narodu častna i odvažna poslie davnih tmina i svakojakih muka biela zora zarudi, neima sile na ovomu svietu, koja bi joj na put stala, da se do sjaja puludnevnoga dana norazvijc. Vami medjutim, vrli moj prijatelju, na čast i slavu služi, što ste, položiv jednom u prvoj mladosti svojoj ruku na plug. Sebi samomu i zdravju Svomu do dan danas vierni ostali, neodmetnuv nigda višo ruko od pluga Svoga. Tako se i pristoji svećeniku, kad se ujedno u svećenika narodno prosvjete i narodnoga prava obrati; jer svećenik snagu postojanosti i značajnosti danomice crpi iz onoga presvetoga otajstva, koje je milosrdje božje svemu svietu u viečiti izvor svakoga svie-tla i života, svake snage i krieposti pretvorilo. Slava Vam dakle još jedan put, i svim Vašim divnim drugovom i surodni-kom, koji nikad neposrnuše, nego svedj i svodj na prvobitnoj svojoj visini ostadoše, cielomu narodu, osobito pako mladosti našoj na viečiti uzor! Vi ste, moj mili prijatelju, uvjek nekako voljeli u mjesto prve svoje mladosti, to jest u Zagreb so povratiti, i tu pri naj-glavnijomu ognjištu naše narodne prosvjete, makar u čednijem položaju, rad svoj prosvjetni nastaviti. Ja sam, koliko sam samo mogao o tomu nastojao, ali su svedjer okolnosti jače bile, nego volja i želja moja. Medjutim, prijatelju, sve jedno je, ma mi gdjegodj bili sve jedno ili višji i sjajniji položaj naš bio; jedno se od nas hoće, da ondje gdje nas je Bog postavio i u položaju u komu se nalazimo, zadaću svoju Tončka se začudi in reče: „Kar je storjeno, to se no da predru-gačiti, za to pa te vse enako ljubim, pa zagotoviti mi moraš, da ne boš nikoli kaj tacega več počenjal, ker nočem, da bi govorili, ko bova poročena, da si rasposa-jenec, in da bo boš ravnal po mojem nasvetu, kateri je takle: Ti odženi zjutraj vola domov in ko oče čez teden po denar pride, reci: Ali vas nisem pred Kožarjem svaril, da mu ni varno dati vol, Kožar sem pa jaz in denarja tudi zdaj nemam, da vam bi plačal, kakor sva se zmenila. Pisma tudi nemate, da bi me mogli tožiti, toraj morate biti zadovoljni, da vani svoto malo po malo splačam. Oče bo moral biti s tem zadovoljen, ves jezen otide, jaz ga pa uže doma počasi omehčim in prodno četrt leta mine, bodeva poročena." Srčno rad jej Janez to zagotovi, saj je bilo njemu v korist. Na to mu voši lahko noč in zapre okno. On tudi veselo na svoje ležišče gre ter do jutra sladko sanja. Drugi dan zgodaj se poslovi od gospodarja ter mu tudi reče, da ljubi njegovo hčor ter bi jo rad za ženo imel. Gospodar se namuzne ter reče: „Bomo že vidoli, kako se da to narediti!" Ves vesel, da mu ni gospodar nevesto odrekol, gre v kuhinjo, kjer najde Tončko ter jej veselo novico pove. Ona pa mu smehljajo reče: „Oj ti previhanec, imaš več sreče, ko pameti," ter mu k slovesu poda roko. dobro shvatimo i vierno izvršimo. Često i o (isto put je znak nevriednosti i nista-vosti što se ljudi i silom i milom do prvih mjesta turaju. Prava kriepo9t i darovitost uviek je čedna i umiljata i samo onomu blagoslovljenomu oku poznata, koje božje oko prosvietljuje. Bog medjutim ne sudi po vanjskih okolnosti, nego po duši i istini, za to se radniku i najčednijemu veli: Euge serve bone et fidelis, quia in paucis fidelis fuisti, super multa te con-stituam, intra in gaudium Domini Tui. Sviet ovaj po vanjštini sudi ali hvala Bogu, u poviesti samoj kad sve ljudske zavesti i strastvenosti u hladni se grob pokopaju, tada prije ili poslić „božja" prevlada. Vama, moj mili priatclju, već danas na sva usta proriče se ono, što će jednom, nadamo se za cielo, Bog sam potvrditi i zapečatiti: O slugo dobri i vierni, zasluga je tvoja velika, što si u malenomu vioran i postojan ostao, uliezi u slavu viečitu, koja će se i u zahvalnomu narodu tvomu dok jo vieka i svieta odsievati! Vrli moj priatelju! primite ovo njekoliko rieči iskrene čestitko moje u ime bratsko ljubavi, koja nas već odavno u jedno spaja i u ime zahvalnosti, koju Vam i sav narod, i svaki pojedinac, koji svoj narod iskreno ljubi, duguje. II ostalom preporočujem se i na dalje Vašoj ljubavi i molitvi Vaš prijatelj J. J. Strossmayer, biskup. Djakovo, na dan Velike Gospojine 1887. Naš napredek, naša zmaga. Naši zapadni sosedi, Italjani in Nemci, imeli so prej in več priložnosti, izobraziti se v vedah in umetnostih, obrtnijstvuin trgovstvu. Zato zdaj zaničljivo gledajo na nas in trdijo, da mi nismo zmožni tacega napredka in in razvoja. V tem nam pa krivico delajo. Slovani so istega arijanskega plemena z Romani in Germani, in ni najmanjšega povoda, odrekati jim iste duševne talente, isto nadarjenost. Komaj je 50 let, kar so so Čehi predramili iz spanja in začeli na narodnej podlagi delovati za svoj vsestranski raz- Ko se je tudi od matere poslovil, napoti bo domov. Domov grede je šel mimo svojih hlapcev, ki so na polju delali; uže od daleč so ga videli ter govorili: „Ali vidite, kaj črne bukve veljajo, dva vola mu je vrag prinesel in pa denarja, da ga komaj seboj vleče, kdor kaj zna, pa zna." Ali Janez se ni menil niti za hlapce niti za to, kar o njem govore. Dene vola v hlev, gre k materi in jej vse pove, tudi svoje ljubezni jej ne zataji. Mati ga malo posvari, vendar se potolaži, ko jej Janez zagotovi, da je Tončka delavna in pridna, da postane dobra gospodinja. VIII. Minol je teden, Jerič pride po dogovorjeno svoto, ali Janez mu odgovori tako, kakor ga je Tončka naučila. „Oj, ti presneti fantalin", pravi Jerič ne dosti jezen, „zakaj si pa tako delal, saj bi ti bil vsejedno dal vola na upanje." „Veste oče," pravi na to Janez, „tega nisem bil gotov in vola sem na polju silno potreboval, zato pa sem tako delal in prosim prav ponižno odpuščenja." „No, bomo uže videli, ali si vreden mojega odpuščenja," reče Jerič. K malu potem pristopi tudi Janezova mati ter se začne z Jeričem pogovarjati, razkaže mu gospodarstvo in vso posestvo. Jerič je bil sila zadovoljen z oskrbovanjem in gospodarstvom Janezovim, tako da ga ni mogel prehvaliti; kajti vse je bilo »V edinosti j« moB« voj; in-Hanes so tako izobraženi v vseh strokah, da jih moramo prištevati najbolj omikanim narodom Evrope. Tudi Slovenci in Hrvatje hitro korakajo za njimi. Na Hrvatskem imajo, največ po skrbi in po-žrtovalnosti slavnega rodoljuba vladiko Strossmajera, vseučilišče, akademijo umetnosti; galerijo slik, Matico itd. V duševnih naporih so nas Slovenco uže prekosili. Pri na9 Slovencih pa so bolj demokratično omika širi počasi mod maso naroda. Mnogo se je uže storilo, pa se več dela nam preostaja. Brzo moramo napredovati, kajti v napredku je naša zmaga in svoboda; prej ko sosedom pokažemo, da smo jim dorasli v vsakem oziru, tem preje jih prisilimo, da nas in našo nezavisnost spoštujejo. Za napredek v kmeti jstvu bi lahko mnogo storila kmetijska šola v Grmu, kobi bila bolje obiskovana. Kmet pač misli, da za poljedelca ni treba nobene šole, ampak le pridnih rok. Zato jim jo treba razjasniti, kako kmetijstvo napreduje po drugih deželah, in knko se da z umnim kmetovanjem več pridelati. Potovalni učitelj ima najlepšo priliko, da kmetom to razloži. V obrtnijstvu znamo to, kar smo od pradedov podedovali, ali pa kar smo se od priseljenih nemških rokodelcev naučili, Obrtno šolo nemamo nobene; potrebna bi pa bila, da spoznajo učenci poleg praktičnega dela tudi teorijo, da začnejo misliti o prašanjih svojo stroke, in to premišljevanje je prvi pogoj napredka in iznajdeb. Kupčijske šolo tudi nemamo. Gotovo bi nam le koristila. Naj se naredi v Ljubljani ali v Trstu, mi sodimo, da bi našla dovoljno število učencev, kajti trgovci so bolj napreden živclj, kakor kmeti, oni vedč, katere vednosti so jim pri kupčiji potrebne, tudi so vsaj nekateri toliko premožni, da morejo pogrešati pri hiši delavno moč svojega sinka. Gotovo bi radi pošiljali svojo sinove v tako šolo, saj jih še srbski trgovci pošiljajo k Mahru v Ljubljano. Na tej šoli bi se poleg strokovnih predmetov morala učiti nemščina, italjan-ščina in arbo-hrvaščina. Že zavolj teh potrebnih jezikov bi potem vsak trgovec svojega sina rad poslal na to solo. Ako jo v najlepšem redu. Slednjič se vrneta zopet domov iu Jerič je precej deklo vprašal, kje je Janez. „Ali no veste," reče dekla, „da na polji dela, njega ne najdete nikoli doma, razen opoludne in zvečer, kedar ni dela." To je Jeriču tudi dopadlo in želel si je tako bogatega in pridnega ženina. Ko pride Janez domov hiti Jerič k njemu, ter ga pohvali za tako pridnost in mu reČo: „Cuj, Janez, če hočeš imeti vola brez plačila in še lepo svoto denarja po vrhu, pa vzemi mojo hčer, ker vem, da bo pri tebi srečna, saj jo rad imaš in tudi ona tebo, Brečcn par bosta. Janez ni vedel, kaj bi od veselja odgovoril, ampak podal je molče roko svo- iemu tastu v znamenje zadovoljnosti in ivaležnosti. Ko se nekoliko umiri, vpraša: „Kako pa veste, da me rada ima P" „No saj mi jo sama povedala, da ne vzame druzega ko tebe za moža," odgovori Jerič. * * * Čez tri tedne je bila poroka. Janez in Tončka, krasen par, zvezala sta se za vočno ter sta vso svoje živeuje srečno v zakonu preživela. Tudi Janezova mati, Jerič in njegova žona so bili veseli njih srečo ter so še vnuke na starost pestovali. Janez pa je postal vrl mož ter držal se zvesto zagotovila, danega Tončki v onej noči pod oknom. država ne ustanovi, naj jo pa Ljubljana na svoje stroške! Bolj ko se strokovna vednost razširi med narodom, več ga bo tudi prešinjal podjetni duh. Z marljivostjo in podjetnostjo pa se zboljša blagostanje, in narod si pridobi spoštovanje pri sosedih, kajti „človek toliko velja, kolikor plača*, pravi PrcŠiren, Zastran napredka v znanostih in umetnostih mislimo tako-le: Slovenska veda si mora pridobiti lastno ognjišče v podobi slo ven kega vseučilišča v Ljubljani. Tukaj se bodo gojile in od todi širile znanosti po slovenskih pokrajinah. Za umetnost pa je treba akademije. Za godbo uže imamo „Glasbeno Matico"; treba še slikarske in podobarske šole. Ko bomo tako vsestransko napredovali, pridobimo si kmalo spoštovanje evropskih narodov. Ko bodo slišali o naših vspehih, bodo Nemci v Celovcu in Gradcu strmeči zijali in se čudili: „Tega od Slovencev nismo pričakovali". Med prostim ljudstvom pa se bo kmalo slišalo: „Vse boljše šole so vender le v Ljubljani, Slovenci so vender bolj prebrisani, kakor Nemci." Tako ae prejšno zaničevanje spro-meni v spoštovanje do Slovencev in naše ime postane častno med narodi. V to Bog pomozi! Politični pregled. Notranje dežele. Naučno minister stvo odbilo je prošnjo, da bi prevzela država v svojo upravo češko gimnazijo v Opavi. Udelež-niki menijo, da je ta ukrep proti ustavnemu pravu, ter so se radi tega pritožili pri državnem sodišči. Hrvatski a a b o r jo imel 6 t. m. V. aojo. Predsednik M. Hrvat naznani, da je sod. stol Zagrebški vložil prošnjo, naj se mu dovoli sodnja preiskava proti poslancema Turkalju in dr. Franku. Na to je sabor izvolil 13 stalnih odsekov. V adresni odsek so bili izvoljeni: dr. Ambruš, Nikola Czrnkovich, Lav. Itthingor, Mirko Josipovič, Josip Miškatovič, dr. V. Nikolič, Armin Pavič, dr. Fran Spevec, Ljudevit Vukotinović. Takoj po seji se je sestavil adresni odsek in izvolil predsednikom Vu-kotinoviča, poročevalcem Jos. Miškatoviča. Vnanje dežele. Bolgarsko p r a š a n je. Iz Sredca, 6. septembra: Vlada je sklenola, upreti ae vsacemu započetju, katero bi nasprotovalo narodnim interesom. — Vlada se pogaja z neko finančno tvrdko v Budimpeštu zastran zajma 10 milijonov, da se dovršč železnice; ali teško bo dobiti denarja v sedanjih razmerah ; kdo bode porok zanj? Koburžan ne more biti, ker od Turčije za kneza ni potrjen in nepripoznan od velevlasti; začasna bolgarska vladatudinemore biti, ker prihodnja vlada lahko ovrže vse, kar je sedanja ukrenola. — Pripoveduje se, da Rusija hoče, da se do konca meseca oktobra bolgarsko prašanje reši, ako se to ne zgodf, zasede ona Bolgarijo. — Iz Carigrada se 3. t. m. piše v „Polit, Cor-roap." med drugim, da turška vlada uže dalj časa pripravljene okrožnice, zadevajoče bolgarsko prašanje, velevlastim ni poslala ter da vsa znamenja kažo, da je tudi ne pošlje, ker hoče od sebe vsako odgovornost odvaliti. Ko je Rusija priporočila, naj so pošlje general Ernroth na Bolgarsko, zatrepetala je turška vlada, ker se je bala, da nekatere velevlasti s tem no bodo zadovoljne; vendar pase je tako vedla, d;i ho ni vedelo, ali zadovoli ruskemu ziilitevanju, ali željam nekaterih druzih velevlasti, zarad tega pa s« je vsem zamerila. Turška vlada bi so najrajše bolgarskega prašanja popolnoma odkrižala, in V tem ima prav, ker pravice, katero ima na Bolgarskem, te stoje le na papirju, v resnici pa nema nobene pravico i ne uživa od Bolgarije nobene koristi, pač pa nad mero preglavic, troškov i nevarnosti. Ker je ruski predlog spravil Turčijo v zadrego, prišel je na pomoč knez Bismark, duševni oče berolinske pogodbe, ne ve se, ali iz lastne volje ali na prošnjo turške vlade; turški vladni krogi govore, da so jo sam ponudil, da mej ruskim predlogom i nazori nekaterih druzih vlad doseže porazum. Govori so tukaj, da je knez Bismark tur-skej vladi zagotovil, da nezadovoljne vlade »preobrne in Turki se zanašajo na njegove besede, vendar pa se doslej njegovo besede niso spolnile. Pri vsem tem pa tukaj vendar trepe-čejo; vsak je namroč prepričan, da se Bolgarija z orožjem ustavi ruskemu zah-tevanju, ako bi ga tudi vse velevlasti odo* brile, potem pa bi se bolgarsko prašanje še mnogo bolj zapletlo i nastale bi velike nevarnosti, Turčija tedaj želi, naj vse pri starem ostane. Tri velevlasti se upirajo ruskemu predlogu, one so zoper vsako zunanje vtikanje v bolgarske zadeve. V prvej vrsti je Avstrijsko-ogerska, njo podpira angleška vlada, vendar pa so sama ne protivi Rusiji. O Italiji pa se trdi, da se določno ustavlja vsacemu zunanjemu vtikanju v bolgarske zadeve ter priporoča, naj velevlasti spoštujejo težnje bolgarskega naroda. Italijanska vlada zahteva, naj se Koburžanu in Bolgarom dovoli, da sami vrede bolgarske zadeve. Sicer pa se v turških krogih misli, da Rusija no želi zasesti Bolgarije in da tega ne storf, če tudi jo podpirati Nemčija in Francoska, ker bi to prav lahko vzbudilo splošno evropsko vojno. Italijanski državni zbor jo bil vsled kraljevega dekreta 7. t. m. zaprt. — V afrikanski vojni otdelek se je oglasilo dvakrat toliko prostovoljcev, kolikor jih treba. Temu se ni čuditi, mlada kri je vroča, nepremišljena, brez skušnje, hrepeni po časti i slavi, trpenja i pogube ne vidi, pa tudi slabo gmotno stanje in lakot je magnet, ki vleče Italijane v vročo Afriko, i slednjič v Italiji ne manjka tudi pustolovcev. Za taka in enaka podjetja je dandanes skoraj povsod dosti ljudi. Sredi meseca oktobra otide afrikanska vojska v Masavo. Shod ruskega in nemškega cesarja proklicujejo nemški vladni časniki in tudi iz ruskih podučenih krogov so poroča, da jim o tem shodu nič ni znano. Avstrijsko-ogerska carinska komisija je 6. t. in. začela na Dunaji zborovati, da določi vodila za avstrijsko ogerske zastopnike pri pogodbenih razpravah z Italijo. DOPISI. Dekani, dno 5. septembra. [Izv. dop.J Odgovor dopisniku „iz .Dekan" v št. 7 0. cenjene Edinosti. —Moj dopis se ne moro imenovati še neopravičen. Pravite, da se nisem nadejal, da kdo odgovori mojemu dopisu — nasprotno! nadejal sem se prav gotovo, da se opravičite, da razjasnete, čemu niste prišli svirat pred razsvitljeno županijo — a nadejal so nisem, da z odgovorom še bolj zabredete. Tudi jaz priznavam, da je lepo in hvalevredno, da so se po nekojih vaseh ustanovile godbe in da velja kakor o petju, tako tudi o njej: „Ptica brez perut je mrtva stvar, Kaj meni svet brez petja mar!u Tudi priznavam, da ne more nobeden zavidati tfbozemu godcu; ako si prisluži nekoliko denarja za potrebno, prepotrebno nadaljno izobraženje v godbi; a to mi ne gre v glavo — ker mi pritrkuje v njej — kako morete zadobiti nadaljno izobraženje, ker nemate nikakoršnega vodje, da bi vas učil in vodili Če meni pritrkuje v glavi, vam g, dopisnik se pa meša, kajti kako more godba obstajati in se nadalje izobraževati brez vodje? No, morda ste vsi godci sami vodje, da se vrstite: da les ti, jutri jaz i. t. d. Če pravite, da ga nemate, mora tedaj biti edino le-to. Tudi lepo, čast! Tako bo, dd, tako: eden vlečo sem, drugi tja, ta gor, oni dol; eden svira „Naprej", v istem času avira drugi „Nazaj", ta „Galopp" a uni „Lan-dler" in kedar boben prav močno zaro-poče, da se vsi sviralci prestrašijo, takrat — dovolj, mišmaš je v istem trenotku končan! Če prav „tujec", vendar znam, tudi če ne bi v Edinosti mi omenili, da nemate uže dve leti godbenega vodje, a reči Bte imeli: Zomerja — ali pa mislite, da ne moro biti nobeden drug vodja nego on, in vendar sta bila v Dekani za njim dva: eden pri enej, drugi pri drugej polovici sviralcev. Če niste tega znali, gotovo ste vi še bolj tuj tujec. Morda smatrate vi sedanjega vodjo za kako čudno prikazen — fantazmo ! Po vašem „nepoznate razmere" so meni dobro poznate. Vam je li županija zapovedala, da morate imeti svojo „uniformo?" Te novosti, ki „prouzročijo obilo" troškov in kakoršnih se ne nahaja pri drugih domačih godbah, sviralci so — sami izumeli, županija jih ni silila. Morda je godbi škoda, ker županija ne dovoli, da avira za ples kedar in kjer se jej ljubi? To je, so ve, za godce škoda — a županije dolžnost je skrbeti tudi za plesalce in njihove stariše, no pa samo za godeo. Da, celo preveč dovoljenja se daje; ples ni priporočljiv, ples je pohujšljiv za mladino, škodljiv za stariše, ki morajo gotov denar za ples in godbo šteti. Ako bi županija podpirala plese, podpirala bi razne pohuj-šljivosti in hudobije. — Da sem svoje menenje izrazil, da bi se vsaj cesarska himna intonirala pred razsvitljeno in z zastavami okrašeno župa-nijo, je li mogoče trditi, da jo to ostra in nepremišljena obsodba? Še trdim in bom vedno trdil, da bi se to tam spodobilo. Osobnosti na stran, g. dopisnik, poprijeti se je stvari: tam jo občinski urad, tam bi imeli tisti dan intonirati cesarsko himno. Da bi se vas za plačilo najelo, prišli bi — čeprav vaše razmere . . . tedaj sklep: Vaš čut do cesarja je veči v žepu (denar) ali v želodcu (vino), nego v srcu! Tudi to je prazno, da ste druga leta prihajali brezplačno in na lastno škodo svirat omenjeni dan pred županijo. Lastna vaša škoda je bila ta, da ste tam brezplačno pili, a no godli. Nadalje pravite, da ste se zbrali na trgu med hišami poštenih in zvestih Avstrijcev. Izrazivši se na ta način, lahko se to čitajoč misli, da tam na županiji in okolo nje in drugod po vsej vasi niso prav tako pošteni in zvesti Avstrijci, kakor ondi. Ako bi prišli tj£, pravite tudi, da bi ne bili radostno sprejeti, da vam je to znano iz gotovega vira. Tisti vaš gotovi vir JpB gotovo negotov, nezanesljiv ali ob-rekovalen. Čudno, da vam ni še kdo zabil v glavo, da se županija gotovo na vas po-suje, ako bi tja prišli. G. dopisnik, povem vam odkritosrčno, da mi časa za obrekovanje čisto nič ne ostaja, kajti jaz nisem obrekovalec. Časa imam pa, hvalo Bogu, dovolj, da so potegnem za pravico in da pošteno pobijem vaše neslane trditve. Svetujem vam tudi, da vporabite tisti čas, ki ga imate brezuspešno zamuditi s takimi dopisi, rajši za kaj druzega, kar potrebujete za svoje nadaljno izobraženje in obstoj. Stoj ! Iz Koprive na Krasu 3. septembra. [Izv. dop.J Kakšni časi so sedaj, vprašal jo gosp. učitelj svojega učenca? Učenec odgovori: Slabi, pravijo naš oče doma. Nič drugače tudi jaz no morem reči: Pri nas na Krasu so zelo slabi časi, posebno pa letos. Kmet na polju vedno manj pridela, z davki pa je tem bolj preobložen. Kdo pa je slabim časom večji del uzrok? Nekaj zanemarjenje polja, ker se premalo obdeluje in gnoji. Mnogo pa nam škoduje tudi suša, katera skoraj vsako leto nas obišče; posebno letos je provzročila mnogo škodo, drevesa so posahnela, groadje je dokaj drobno ostalo, ajdovo seme je čakalo skoraj mesec dni v zemlji, da ni kalilo. Toraj se ne moremo nadejati dobre letine za ajdo in repo. 14. t. m. je bila strašna toča, da stari ljudje tako ne pamtijo, trajala je le 30 sekund, pa pomlatila je precej, še celo skoz šipo v stanovanja je prebila. Večji del jo napravila škode vinskej trti. Peronospore ni bilo letos opaziti, a žalibog, toča pa je že v drugo dokaj okle-j stila — Bog nas varuj hude ure! Tu je neka žena skoraj gotovo zblaznela, obesila se je 25. m. m. proti večeru doma v kleti. Zapustila je čvetero otrok še nedoraslih; bolezni je strašne prebila, in more biti jo jo obupnost v slabe misli zapeljala. Bog daj, da bi se redko kedaj tako prigodilo. —G,- V Podflori 5. septembra. [Izv. dop.J Bralno društvo, Pro patria, ka-š t roni) 28. minolega meseca so se zbrali podgorski rodoljubi, da ae pogovorč, kako naj se napravi narodno društvo. Za podlago so si vzeli pravila čepovanske politične Čitalnice, v začasni odbor so bili izvoljeni: župan in vsi marljivejši starešine. Ljudstva se je zbralo jako veliko, kar kaže, da so ono želi izobraževati v narodnem duhu. Začasnemu odboru je bilo naloženo, naj kakor hitro mogoče pripravi pravila in kar je potrebno ter odpošlje slav. namestništvu v potrjenjo. „Pro patria" je zbobnala 33 otrok skupaj, kakor „Corriere" piše, pa no od 3 do 6 let, ampak od 3 do 11, ali celo 12 let, nekatero ao vzeli iz domače šolo, druge iz Gorice, sliši ae, da celo iz 3. razreda otrokom so nakupili raznih igrač in celo obleko so jim zagotovili, da so jih lažje na svojo stran dobili. Nekega odpadnika sin je hodil od hiše, do hiše kder se mu jo zdelo, da kaj opravi in tako so z velikim trudom skupaj zbobnali omenjeno število. Če se to pomisli na vse strani, vsakako je društvo „Pro patria" nekaj dobrega storilo v Pod-gori. Kdo ve, ali bi bil že letos otročji vrt slovanski začel svoje delovanje, čo prav je že lani si. županstvo na to mislilo ? Ni podgorskega rojaka od najmanjšega do naj staršega, da ne bi govoril o laškej šoli, o slovenskem vrtu in šoli, o naro- dnem društvu. Če prideš mej otroke, slišiš o slovenskem vrtu govoriti, če prideš mej fante, slišiš govorico o narodnem društvu, če prideš mej možake, ne slišiš druzega, nego zakaj je ta ali oni dal svojo otroke v laški vrt, zakaj se ta ali oni toliko briga za laško Šolo, ki je lo privandrani slovenski odpadnik itd. ; z eno besedo, „Pro patria" je dala povod, da se je v Podgori vse tako rekoč zaklelo proti laškemu nasilstvu, kar jasno spričuje ta le dogodbica.: 1. t. m. pri zajuterku so bili kakor navadno skupaj delavci na stranskem dvorišču tovarne in se razgovarjali o otročjih vrtih, nekateri so bili zanje, nekateri pa proti, umejo se, da je vsak hotel imeti svoj prav. Pa najbolj se je upiral nek privandrani slovenski Lah, ki jo prišel pred malo leti v Podgoro iz bližnje vasi Pod-sabotino, piše se Giuseppe Drufuca in ta l&t „kapo", je mislil da sme govoriti, kakor navadno proti slovenskej narodnosti, proti cerkvi in proti duhovnikom itd. To pa danes ni šlo tako gladko, ker je bila večina proti njemu. Zato srdit reče: Podgorci so vsi kaštroni. Odgovor jo bil: Čo smo že kaštroni, naredimo kakor kaštront in eden izmej društva ga je nekoliko na-trkal po kastronsko. Da tožba ni izostala, to se ve, tožil je vodstvu; ko je bila obravnava, dokazale so priče, da je brez vse potrebe nastal prepir proti volji vodstva v narodnih zadevah, in da je omenjeni razžalil delavce z besedo kaštroni, niso se mogli gospodje zdržati smeha in šli so vsak svoj pot; s tem je bila tožba rešena. Iz Brij pri Rifenberku, 4. septembra. [Izv. dop.] (Občinske volitve.) Dne 29. in 31. m. m. so se vršile rifenberško-brejske občinske volitve; kaj zanimivo smo opazovali živahno agitacijo mej našimi sosedi na Brjeh, vsak volilec je hotel biti starešina, in na ta račun so naši brejski krčmarji več litrov vina potoČili. No se ve da, kdo bodo štedil par forintov, da tako na lep način dospe do one česti — v starešinstvo. Mož ne praša samega sebe, sem li sposoben za ta posel — poznam težnje svojih sosedov, svojih volilcev? Imam dovolj razuma in poguma, da jih bodem zagovarjal in branil?! A kaj še, tega treba ni. Sedeti in molčati znam, in kader treba, tudi prikimati, kakor mnogo kateri — torej dovolj! — imam lepe lastnosti in sem lehko starešina. No, kdo je prav za prav odločil starešine v tretji volilni skupšini ? Odgovor: Kraševci. — Ni res? No, in lehko bi nas bilo tudi malo sram, ko bi so zvedelo, pa dobro, da vse lepo mej nami ostane. Na dan volitve popoldne prišlo jih je preko 30, ki imajo tu volilno pravico, oboroženi z bojnim škitom v podobi pooblastila, in ti so nam dali pravo lekcijo, — No, kaj hočemo ? Na Brjeh se je res pilo na račun nekterih mladih gospodarjev, pa vse to ni pomagalo, „tu mure bet taku." Zato nas je pa nekaj na Brjeh, ki s to volitvijo nismo popolnoma zadovoljni, vsled tega smo vložili nekak protest na visoko c. kr. namestništvo v Trstu, pa meni nekaj vznotraj pravi, da od tam dobimo le „radiko" pod nos. Zdaj imamo torej novo starešinstvo, in prva naloga mu je iz njega srede izvoliti župana. Kdo naj bode župan? Tu ne bodem s prstom nanj kazal in našteval, kake lastnosti naj ima, le toliko rečem: Zupan naj bodo pravičen, ne strankar, in naj ve, da tukaj ni inteligencije, ampak da smo brezi izjeme kmetje, bolj ubogi nego bogati, vender pa imamo vseh pet počutkov. — Zatorej želimo imeti tacega župana, ki bode prijazno z nami občeval. Iz Celovca, 6. septembra 1887. — (Nujna beseda zastran slovenskih velikošolcev z Koroškega.) — Na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem se lepo in redno množi slovenska inteligenca, ker vsako leto nekaj narodnih mladeuičev dovrši šole (srednje ali velike) in stopi v javno živonje. Ti izobraženci ao potem kvas narodnega napredka. Vse bolj žalostno je to na Koroškem. Tukaj ni čutiti nobenega narodnega naraštaja med inteligenco. Uzroki so ti: V srednje šole v Celovcu in Beljaku hodi primerno lo malo Slovencev, ker je uboš-tvo na kmetih vedno hujše. Pa So ti slovenski dijaki, kar jih jo, imajo malo narodno zavesti. Na velikih šolah bi se slo-slovenski Korošci že zdramili, pa tlači jih zopet uboštvo. Korošci imujo pa svoj „Kiirnt-ner-Vereiu", ki podpira vso velikošolce a Koroškega. Slovenski dijaki, ki pri Slovencih ne najdejo podpore, zapišejo se tedaj v „Karntner-Verein", tam pa vlada popolnem nemško mišljenje, in tako se čisto odtujijo svojemu narodu, tem ložej, ker so že iz Celovca in Beljaka prinesli že bolj nemški duh z seboj. Slovenskim rodoljubom pokazal sem veliko rano na našem životu, in dokler se ta ne zaceli, tudi ne bo boljšo na Koroškem. Praša se zdaj: kako pomagati? Posebnega društva menda ne bo treba; saj imamo drnžbo s s. Cirila in Metod a, Lo to izdatno podpirajmo, ona naj pa podpira uboge dijake in naj k očetovej hiši nazaj pokliče na polu zgubljene sfnove! Iz podjunske doline, 6. septembra 1887. — (Deško semenišče). — Hudo čutimo Koroški Slovenci pomanjkanje narodne inteligence Naši ubogi Slovenci le malo pošiljajo sinov v Celovške srednje šole, pa še tisti so v Celovcu nasrkajo nemškega duha in pridejo nazaj kot apo-steljni germanstva ter srčno želijo, da bi se mi brž ko mogoče ponemčili, kakor so se oni. Tak koroški janičar je Celjski dr. Glantschnigg (reete Klančnik); tak je tudi sedajni urednik ultranemškega časnika „Freie Stimmen*, g. Dobernik. Njegov oče je bil v Diekšah doma, njegov Btari oče pa v Pokrčah; tudi mati je bila Slovenka. Živela pa sta roditelja v Celovcu, kjer jo bil oče uradni sluga. Sinček, nek-dajni germanski urednik, pa je v Celovcu zrastel kot trd Nemec, ker imajo Koroški Slovenci grdo navado, da se hitro ponem-čijo, ko v mesto pridejo, in še z svojimi otroci potem nočejo slovenski govoriti. Takih janičarov je tukaj na stotine. Vender pa se v novejšem času na bolje obrača, in tudi dijake koroške pre-šinja že narodni duh. Najbolj zvesti narodu ostanejo še tisti, ki se posvetijo duhovskemu Btanu. Sedaj se kaže najlepša prilika, pomnožiti itevilo slovenskih dijakov. Naš novi mil. g. knezoškof hoče namreč razširiti deško semenišče. Dozdaj je imelo komaj 25 gojencev, po knezoškofovem načrtu pa se jih bo sprejemalo 150 do 180. Že se je So vseh župnfjah prebral pastirski list, ki uhovnikom in vernikom živo priporoča, naj marljivo nabirajo doneske za to semenišče. Mil. g. knezoškof sam bo stvar s svojimi sredstvi krepko podpiral, in ker je visoki gospod mož trdne volje, ni dvomiti, da se stvar oživotvori. Na naših č. slovenskih duhovnikih je tedaj, da poiščejo takih dečkov in jim ogladijo pot v deško semenišče. Stariši tem rajši privole, ker ^im ne prizadene velikih troškov. Hrano in stanovanje dobivajo dečki v zavodu, le obleko bodo stariši kupovali in nekaj posteljne odeje. Bog daj, da bi se Slovenci te dobrote poslužili v obilnej meri, in da bi nam ta zavod dober sad rodil! Domače vesti. Tisto č. gospodo naročnike, kateri nam še naročnino dolgujejo, prav lepo prosimo, da bi izvolili svoj dolg za nas list prej ko mogoče poravnati, ker list ne more izhajati, ako ne dobi podpore od naročnikov. G. državni poslanec profesor Šuklje je v nedeljo v Višnjejgori poročal o delovanju v državnem zboru. Volilcev se je zbralo obilno število; odobravali so njegov govor in mu izrekli popolno zaupanje. Osobne vesti. G. dvorski sovetnik pl. Pichler se jo v četrtek povratil v Trst ter prevzel vodstvo policijskega ravnateljstva. Za doček angleškega vojnega brodovja so se užo začele priprave. Na velikem trgu prekopava cela truma težakov tlak ter vlaga cevi za plin, kajti glavna slovesnost se bode tam vršila. Čudno je pa, da magistrat vse tako tajno dela ter niti programa ne objavi. Prav v enakih slučajih ima vsak državljan pravico zvedeti, kaj so bode vršilo, ker ne gre samo za čast Trsta temuč cele Avstrije. Na triaškej državnej gimnaziji se bodo vpisavali učenci od 13. do 16. t. m. vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne, in od 3. do 5. uro popoludne. Sprejemno in ponavljajoče preskušnje se bodo vršile 16. in 17. t. m. V ponedelek 19. t. m. ob osmih zjutraj se začne poduk. Državna obrtna šola v Trstu.Kdaj se ta šola prično, to še ni določeno, ker se mestni magistrat ni pobrigal, če tudi je imel dosti časa, da bi šolsko poslopje bil o pravem času pripravil, še so zida in prezidava. Vodstvo te šolo tedaj no more šo določiti, kdaj so šola odpre, vendar pa je naznanilo, da od 12. t. m. počenši, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne v svojej pisarnici via del Campanile št. 5, II. nad- stropje, sprejema oglasitve in daje tudi pojasnila o obrtnoj šoli. Ta c. k. obrtna šola bo imela te le otdelke: A. Višjo obrtno šolo v 4 kurzih z otdel-koma za stavbe in mehaniko. V to šolo se sprejemajo učenci, ki so izvršili tri razrede realke, realne gimnazijo, gimnazije, ali osem razredov meščanske šole. Po dovršenih štirih kurzih te strokovne šole imajo učenci pravico, podvreči se zrelostne j pre-skušnji, katere spričalo daje, kakor druzih srednjih šol, pravico do enoletne prostovoljne vojaške službe. B. Nižj o obrtno šolo v 5 semestrih, z otdelki za rezlarstvo, kiparstvo i olepševalno slikarstvo. V to šolo se sprejemajo učenci, ki so izvršili ljudsko Šolo, ter so primerno izvežbani v obrti, katerej se hočejo posvetiti. C. Šolo za vezenje in klinčkanjc s programom, kateri je imela poprejšnja šola za risanje in obrt. D. Nedelsko in večerno šolo za pomočnike in učence (fante), vsako z enim pripravljavnim in posebnim kurzom za razne obrti. E. Večerno šolo v dveh kurzih v ta namen, da se učenci temeljiteje izobra-žijo. Pri oglašanji učencev jo treba z sabo prinesti potrebna spričala, posebno rojst-veni list in zadnje šolsko spričalo. Vpisavanje v večerne kurze, kakor tudi v šolo za vezenje in klinčkanje se pozneje s posebnim razglasom objavi. — Mi pristavljamo: Ta razglas se je izdal v nemškem in italijanskem, ne pa v slovenskom jeziku, Čeprav so nemški jezik v tej šoli ne bodo rabil, pač pa po izreku naučnega ministra slovenski jezik, ako se dovolj Slovcncev v to šolo oglasi. Živo tedaj opozarjamo svoje rojake na to šolo ter jim priporočamo, naj pri vpisanji svojih otrok zahtevajo slovenski učni jezik. — Tu ne gre le za izobraženje naše mladine, tu gre tudi za našo narodnost, za našo čast. Mestna založna javlja, da se bodo v pondeljek 26. t. m. v društvenih prostorih (trg Sv. Katarine) začele na javnej dražbi prodajati vrednosti, koje so zapadle v 81. oddelku mestne založne na belih listkih. V torek in petek prodajajo se dragocenosti, v sredo in soboto ostale stvari- Kdor hoče zastavljene predmete še delj časa v založni pustiti, mora to vsaj do 24. t. m. prijaviti. 0 hrpeijskej železnici se čujejo izmej občinstva še vedno pritožbe. Glavni vzrok je ta, da vodstvo železnice posebno o nedeljah in praznikih ne pripravi nikdar dosti voz, koji bi spravili mnogobrojne izletnike o pravem času v Trst. Navadno se prigodi, da morajo ljudje po dve uri in še dalj časa čekati, dokler ne pride n. pr. iz Trsta poseben vlak v Boršt, — ker na redovitem vlaku ni bilo več prostora, akoravno se tlačijo ljudje lik sla-nikom v vozove brez obzira na razrede. Kaj ne bi moglo slavno vodstvo takih neredov odpraviti, s katerim škoduje le lastnej blagajnici? Tržaške novosti: Okrajnim zdravnikom zaBazo-vico imenovan je začasno g. Dr. Szyr, ker se je odpovedal g. dr. Piccoli. Nagla smrt. Včeraj zjutraj je zadel mrtvoud na ulici sv. Marka soprogo nekega stražarja. Žena je obležala hipom mrtva. Ogenj. V stanovanju gospo Viktorije Venier v I. nadstropju hišo št. 3 ulice Scussa vnela se je sinoč steklenica špirita. Posoda ae je razpočila in hipom je stala cela kuhinja v plamenu. Vender so domačini ogenj zadušili, predno je prihitela požarna bramba. Škoda iznaša kakih 30 for. L' Indipendente sije brusil v vče-rajšni številki jezik o zemljiščnih knjigah, radi česar je bil zaplenjen. Čudno, da nekatere ljudi niti škoda ne izuči. Sodnijsko. Antonija Sobin, omožena in mati 3 otrok, dobila je včeraj radi tatvine 6 tednov ječe. Ukradla je namreč na železnici nekej gospej raznih dragocenosti. Iz SV. Križa na Primorju nam pišejo: Bilo jo 31. avgusta, ko so bili križanski ribiči na lovu, da si živeža pridobe. Vlo-vili so ta dan majhno število rib; kakor po navadi, prišlo je ljudstvo pomagat h kraju potegnot vlak in kadar so blizo kraja potegnoli, videli so znano ribo, katera nikoli ni škodovala ljudem, imenuje se pulpa. Prejel jo jo z roko Luka Tence kakor pomagal; pri tej priložnosti prijela ga je za roko, da je ni bilo mogoče odpraviti, strašno ga je vgriznola, da je možu roka otekla in je strah spreletel vsacega, videčega to strašno roko. Ni mogoče zdravnika dobiti, kateri bi mogel temu možu pomagati. Iz Opatije nam pišejo, da pride neki čez nekaj dni princ Louis Napoleon Bo-naparte, drugi sin princa .Teromo (tako-zvanega Plon-Plon) v našo Nizzo. Spremlja ga 10 oseb. Princ ostane najmanj 14 dni v Opatiji. Vabilo k veselici s plesom, katero priredi Pevsko društvo „Ilajdrih" na Prošeku 18. Septembra 1887. v dvorani gostilne „Luksa". Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Hajdrih: Na boj (moški zbor). 3. Stritar: Ljudmila (deklamuje gČna. Nadliškova. 4. Ilajdrih: Slabo aveča je brlela, (moški četverospev). 5. Nedved: Oblakom (mešani zbor). 6. Ilajdrih: Na straži (zbor z bariton solo). 7. Pol vina pol vode. Šaljiva igra v jednem dejanju. 8. Eisenhut: V naravi (Šaljiva polka, poje moški zbor). Po besedi ples, pri katerem svira orkester. Čiati dohodek je namenjen vstanovnej zalogi društva. Zočetek točno ob 6 in pol zvečer. Ustopnina k besedi 20 kr. k plesu 1 gl. za gospode. Vabilo k pevskej produkciji, katero priredi cecilijansko društvo goriško nad-škofijo v Dornbergu dne 15. septembra 1887. 1. Ob 9 in pol zjutraj bo v farnej cerkvi slovesna sv. maša, pri katerej bodo peli Dornberški, Prvaški in Rifenberski pevci: a) Tntroitus: Salvo saneta parens, koral se spremljevanjem orgelj. b) Kvrie, Gloria, Čredo, Sanctus in Benedictus iz Missa tertia ad quatuor voces pares, zložil Jos. Renner se spremljevanjem orgelj. c) Graduale: Benedicta et venerabilis es čet-veroglasno, zl. A. Foerster. d) Offerto-rium: Beata es, četveroglasno zl. D. Faj-gelj. e) Agnus Dei iz A. Focrstcrjove maše in honor. s. Jacobi. f) Communlo: Beata viscera, koral. 2. Po masi zborovanje z govori. 3. Opoludne skupni obed v A. Sinigojevih prostorih. 4. Ob 2, popoludne litanije z blagoslovom. Pelo se bodo: Lavrctanske litanije za moški zbor zl. D. Fajgelj op. 22 in Tantum Ergo zl. Karol Santner. 5. Po blagoslovu prosta zabava na vrtu g. A. Šinigoja, — Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, kar vsem deležnikom zaradi semnja, ki bo oni I dan v Dornbergu. svetujemo, naj vsaj do . 14, sept. naznani svoje ime g. Andreju »inigoju, gostilničarju v Dornbergu. ; Vabilo k veselici, katero priredi na-, rodno bralno društvo v Zagorji na Notranjskem v nedeljo dne 11. septembra 1.1. j v novo dodelanih prostorih gosp. A. Do-jmilja. — Vspored: 1. D. Jenko: „Naprej", svira godba na lok. 2. Pozdrav gostov. 3. F. S. Vilhar: „Domovini", poje moški zbor Zagorski. 4. A. Forstor: „Njega ni", četverospev moški. 5. Fr. Grbič: „Bčelar", četverospev ženski. 6. »Sla-vjansko narodne pesni", svira godba. 7. F. Preširen: „Lconoratt, deklamuje g. S. D. 8. B. Ipavic: „Danici", za meš. zbor priredil g. F. Kete. Baritonsolo poje g. D. Cesnik. 9. F. S. Vilhar: „Zvezdi", moški zbor s tenorsolo. Solo poje gosp. I. Potokar. 10. I. pl. Zaje: „Frankopanka", moški zbor. Šaljiva igra. — Po končanem vsporedu ples, pri katerem svira sekstet IJlich. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: za ude 20 nov., neudo 30 nov., družino 60 nov.; vstopnina k plesu za gospode 50 nvč. Čisti dohodek pripade društvenoj blagajnici. Poskušnja iz državnega računovodstva bode v Gradci dno 29. t. m. Kdor jo hoče delati, oglasi naj se pismeno do 25. septembra pri prvomestniku dotične izpraševalne komisije, g. Antonu vitezu Burgerji, c. kr. finančnemu nadsovetniku v pokoju v Gradci. V prošnji naj ob enem navede, kako si jo pridobil znanje državnega računovodstva. RAZNE VESTI. Grozna nesreča. V mestu Exeter na Angleškem jo zadnjo nedeljo pogorelo gledališče. Ogenj je nastal mej predstavo ter so tako naglo razširil, da jo 119 osob zgorelo. Nagib zakonske ločitve. V Novem Yorku v Ameriki je neka gospa vložila pravdo proti svojemu možu, da se njiju zakon razveljavi. Navedla je te le uzroke za ločitev: 1. da jo ona kratkovidna, torej ni mogla pred poroko spoznati, kakšen je njen mož in je še le potem zapazila, da ima bradavico na nosu; 2. ker mož ponoči smrči, da ona ne more spati, in 3. ker bi rada vzela druzega moža. Odvetnik jej zagotovlja, da doseže ločitev. Slavnoznani govornik P. Rob iz Jezusove družbo popotoval je nekoč z železnico. Neki nesramtio-predrzen bnran- tavski popotnik ga zasmehuje. Naposled vpraša jezuita, če je že slišal, da obesijo v Parizu vselej z jezuitom tudi enega osla. Zasramovani pater prijazno odgovori: „Tedaj se pa Bogu zahvaliva oba. da nisva v Parizu". Zaničljivec odrveni, kakor bi ga bil blisk obšinil, smeh sopotnikov pa zagromi znsramovalcu tako polnoglasno, da predrznež ni vedel, kam bi se skril. Katalog. Opozorujemo čest. naše čitatelje na ravno izšel ilustrovan katalog za jesen in zimo 1887-8 dobro poznato tvrdke Kainmer & Fiseher na Dunaju VII., Richtergasse 11. Ta zapisnik prijavlja vso novosti mode, konfekcije in enakih potrebščin. — Naj si tedaj č. čitatelji naroče ta zapisnik, kajti dobe ga z uzorci vred zastonj in franko. Tudi prevzame ta tvrdka razne druge naročbe, koje ne spadajo prav v lastno stroko ter jih izvršuje vestno in točno. Tržno poročilo. Kava. Cene zopet rastejo, ker je mnogo razpro.inje. Predano je : 11)00 vreč Rio po f. 108—124; lf>00 Santos po l 108—120; 1000 Javu po i lIG—123; M00 Manila po f 108-121 vsaki kvintal. — V skladiščih je So 69 7<)0 kvintalov raznu vrsti — Pripeljalo se j^ od 2—8. t,, m. 2400 vreč iz Biihie, OM iz B-net. kr 40 ftird iz Adeim in 000 is raznih kajev -Opazujemo šf, da so na severnih skladiščih ostale celi teden cene stalne. Sladkor Noben« spre.menibe. Prodalo se j« fiOOO mtc. zmljetega avstrijskega po f 18-iiii - 20.50 Novo pripeljano Ratno 2500 kv. zmlje. tega - Poper. Cene rastejo, ker ga ni več v zalogi in ker nekaj 6 na novega ne bode. V Londonu so cen« Se viSje ter »e bode gotovo še bolj podražil. Prodano 600 vreč Sinuapore po f. 98-101. F v Bomba! Ure* kupčije. Žita malo, c«ne iste. Sadje. Limoni itt pomeranče so etneji, ker manjka naročb, Prav tako je z mandlji malo kupčije. Rožiči, fige iti ostale vrsti h« tudi drže. Olje Se skoraj nič ne kijpuje Namizno so je prodajalo lin drobno in se draži, (f. 52—68 vsaki kvintal) Levmite v sodih po f. 37; bom-bažpo amerikansko po f. .44.75—38 vs. kv. Ffiiolj malo. V zalogi 140 kvint. Les malo obrujtan. Seno in slama kakor zadnjič Borino poročilo. Kupčija še vudno ležit ali vkljub temu se cene krepko drŽ6. Tako tudi devize in vrednosti. Javna zahvala. Vršim svojo dolžnost da se s tim javno zahvalim iz dna svojega srca slavnemu odboru, koji se je tako vztrajno trudil, da povzdigno spomenik nepozablji-vemu mojemu ranjkemu Ivanu. Posebno se zahvaljujem g. inženerju M. Živicu kot načelniku in gosp. Vekosiavu Kalistru kot blagajniku, kojim gre prva zasluga, da se je povzdignil krasen spomenik na prera-netn grobu mojega soproga in da se je vzidala krasna ^spominska plošča na njega rojstnej hiši v Škofijoj loki ter se slovesno odkrila dne 28. avgusta t. 1. Prisrčno se zahvaljujem tudi vsem čest. rodoljubom in prijateljem ranjcega, koji so blagodušno v ta namen kaj darovali. Bog plati! V Trstu 9. septembra 1887. Katarina udova Ooiinar. Dva učenca vzamo v stanovanje in h ano solidna obitelj za majhno plačo. Pobljižje pri vratarju v „Hotel Evropa". 2—2 Poslano. kivizda-ja fluid proti kostobolu. G. Fran Iv. Kwizda, c. kr. avstr. 1 kr. rumunaki dvorski dobavitelj in okrajni lektirmčar v Kor-neuburgu. Potrjujem Vašem blagorodju z veseljem, da sem Vaš „Kwlzda-ja fluid proti kostobolu" v-liko krut rabil v deželtiej posilnej delalnl 1 v \Yeln-htiusu, ter sem se prepričal, da j < isti izvrstno sredstvo proti reumatizmu. VVttiiihtiiis, 22. apr la 1887, Dr. Henrik Morgenstern, hišni zdravnik v deželne) dolnjeavstrijskej posilnej drlalnici v VVeu.hausu. Videl in potrdil: A. vitez Rosenbaum, dolnjoavstrijski dežel 1 sovetnik in ravnatelj dolnjeavstrijske dež tne posilne delalnice v Welnhausu, Kwizda-ja fluid proti kostobolu dobi se pristen v vsili lekarnah. Glavno (skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg. OPAZKA. Kdor kupuje ta preparat, naj zahteva vodno „Kwizda-ja fluid proti kostobolu" i naj pazi, da jo na vsakej steklenici i na vsakem kartonu odtisnjena tu zraven stoječa znamka. (27) ŠALJIVI KOLEDAR Elegantna soba za leto 1888. Slavnomu p. n. občinstvu naznjamo, da izide proti koncu meseca novembra t. I. v n ase j tiskarni slovenski šaljivi koledar z jako bogato vsebino in mnogobrojnimi primernimi slikami. Pri sestavljanju istega pa se nismo obzirali samo na zabavno, ampak tudi na praktično gradivo. Šaljivi koledar tedaj ne prinaša samo humoresk, pesnic in smesnic itd., objavlja tudi vozne rede železnic, parobrodov, razne tarife, potrebne flkrižaljke i. dr. Šaljivi koledar bode obsegal okolo 150 strani in stane samo 40 SOLDOV, po pošti 45. Ker se ta koledar ima vse leto pri roki, torej je jako prikladen za raznovrstna naznanila, katera se po ceni sprejemajo. Sejem v Tominu za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, ataeunsko blago itd., bode na sv. Matevža dan 21. septembra in na sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto. V Tominu, 4. septembra 1887. 3—1 Županstvo. Pekarija i tovarnica sladkarij, os ladje nega sadja i konzerv, tort, krokant, jinega peviva i hiš kotov ; 1—6 tudi veliko skladišče vin i likdrov domačih i ptujih udove Josipa Samokez. Tudi se izvršujejo vsakovrstne naroebe pri ženitovaujih i pri krstnih pojedinah. TRST ulica Dogana Priporoča se slavnemu občinstvu Karo lina udova Samokez. s pohištvom, z posebnim vhodom v II. nadstropju nove zgradbe, v ži-vahnej ulioi, daje se v najem. — Pobližje pri upravništvu „Edinosti". A. Bonne odčeva esenca lekarjdPiccoIi-ja v Ljubljani ' ae omogoči ozdravitev si nov (llavni zalog ima lekar-ničar „k angolju vtirliu14. 5H-3G I>r. Itriul.v K reniNler, ilornva V 1'rstu jih pa dobite pri lekarničarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona 5 Proti hemoroidam! ^^ Kdor hoče čuvati svojo zdravje, naj rabi O y prav« • MENIŠKE KROGLJICE • (Pillole dei Frati.) w kri čisteče ni proti hemoroidam, 0 koje izdeluje P. Fonda • larmacista v Piranu. ^ Prepotrebne za vsakega, kateri trpi 9 liu hemoroldah, zabadanju, brezteč-A nosti, glavobolji, t- r sploh v«liko sedi, c,n>» čistijo kri in dober vtpeh potr-j n jejo zasebna in sdravnlška spriče- • vala. koja ho priložena z podukom za porabo vsakej škatljlcl v slovanskem, iieinšuem in italijanske tli jeziku. Prodajajo se po 20 nvč -katljica v ^ vsib lekarnah Trstu, Reke, kakor W tudi Istre, Dalmacije, GoriSkeja in A Trenta. 26-52 1 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na d. želo, katera se izvrši točno in solidno. ioo (50 I1RNSKO sukno in volneni izdelki Kdor so hoče oblačiti po šegi i ceno, naj piše po uzorco na Tuch-Fabriks-Lager Friedrich Brunner ŠT. Briinn. Qp. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu ne-dopade, se zamenja. 5—18 Natezalci za | hlače. cđ N « Komad po f. -.80 f. 1.90, 1.10. Komad kr. /iTi, i Komad kr. 35, kr.Sn.fiC, I kr. fifl, (K). „Obleka dela človeka" veli star pregovor. Oblake, krje so bile zmočene ali pa poškodovane vsled za-motanja ali tlačenja, sli ako so se strle itd., pridobe zopet svojo prejšnjo obliko no patentiranem konzervatorju za moike in ienske obleke. Kdor boiV na I po obleko paziti ter jo dobro shraniti, naj si kuni najnovejši konzervator za moike In ienske obleke, koji Jh patentiran v vsih državah in služi ob enem k h priprava za obešanje in natezanje obleke In kot priprava za stiskanje brisalk in pisem t-r i h todi naj praktičiirj • in najcenejše ilarilo, katero more k'-H.-iti vsako m< žk ali žensko g - rde p »bo. — Dobiva s* v vsih skladiščih oblttk in v g'iivnem tovarniškem skladišču M. D. CzvetkovioN, Wlen I . Kohlniarkt 18. in Franz Roeder, Wien, 1. 0»erngasse 2. — v P r a g i : Gold«c1imldt A MAhne, »Zur Stadt Pariš«. - V Budnpešt ■ Ohn & NimOn. -V Zagrebu • ^Vllfelm Llpko vio«. lo—3 Konzervator oblek za gospć Edini svoje vrste. Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vezf. Honar dobč zasebniki in lastniki L-/CI ,a' tudi na deželi od 300 gld. naprej od 1—10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit- Geschiift, Graz. 13-25 PRI JULIJ GRIUU dežnikar, Barriera Vccchia 18 je zelo bogata zaloga solnčnikov za ffO-spo, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od 90 novč. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizke cene. 6—104 Assicurazioni generali, v Trttlu (duštvo, ustanovljeno lpta 1831) To društvo ja rsitegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči - zavarovanje po morju In po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31.4S0.S75 88 Premije zn poterjati v naslednjih letih i 21,\XH3 641-33 Glavnica za lavarovanje Zive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.^57-98 Plačana povračila; a) v letu 1S84 f. 8,637 596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423 338-51 Letni računi, izkaz doaedaj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovama in sploh vsa natanjčneja pojiignlla se dob6 v Trstu u uradu društva: Via della Staziono v laetmj palači. ~~ 34- 36 Zelodečne bolezni ozdravi brzo ln posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pijači Da hI ćlovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako iehko. posebno dsndenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten ennke leke Večina raznih kapljic, lzlečkov itd , katere ae občinstvu kakor pravi KiideČi priporočajo, niso nl«^ drute^a, nego Škodljiva imes. Edini JeruzaleiimUl bal« sam si je zagotovil vsled svoje pripmate »estave, odločno oživljajoče in želodčne Živce hitro krepčalne m >či pravio« prsdnaiti nad vsemi dosodaj v tej stroki pocnanlmi zdra-vilami, kar dokazuje tudi bć vsakim dnevom veče prašaiije pn njemu. Ta ballam bogat na dnlajočih »niovih klneško robar-bare. katera kor^nika ju poznana zarad nje-nega uaodimga npiiva na prvbavljenje nI oličenje, je zanesljivo sredstvo proti teŽMVam v želodcu odvisnim od slabega preb vijanja; --- i _ • . imtni lit )miwi pripoioeujejo proti iieješfinosli. 7abasanju, smrdljivi sapi gnjnau, riganju, bacanju, proti hemoroidni nem trpljenju, ilatenci in v«akf j bolezni v črevesju Steklenica i navodom vred stane HO novc.ev. 1 — 15 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTOfi! v gorici. Skladišča v Trstu v lekar- j Marku Jtara/ini i G. B. Rovi*, na Reki v lekarni al Redeiitore, iv. Gineinor, v Korininu v la-karm A. Franzoni, v Tominu v lokalni E Pallsca. 1—25 Ozdravljenje plučnih bolezni Tiiberkulole, (auiloe, Jetiko), naduhe, zaprte sape), kroničnega bromhijalnega katara itd po pllatvl EXHAL ACIJI (po rektalnej injekciji). Najneveijetneji, skoraj nedosegljivi ideja! zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen! Ob osupljivih, nepogrešivih vapehih Covor6 najjasnejše »ledeča pisma slavnih profesorjev, koja navedemo v kratkem, toda kolikor mocoSe i lastnimi besedami, ln koja »o bila tudi potrjena no zdravniških listih tli- in inožpmstvn- • f « i/ Px, trldn»vnei pH"ovej ehalaciji po r-ktalnej injekciji, izdatno pojemanje kašlja in izvržka, potem oopolno prenehanje, - mrilka, not in hrinavoat j« posve izgmola. - Truplo ae redi vsaki ted^n za '/, - l K Ravno tako brzo ozdravljenja tudi pn starej, c«16 pri miliarnej tuberkoiozi. - Bolnik se ozdravi ter more tudi najtežjlu posel zopet opravljati. —" Prof. Or Ciirnll.Prl naduhi se mor« pol ure po plin o vej ezhalaeijl laglje so osti — Ako se exhalacija dalje rabi, se naduha ne povrne več. Zoper šauici lu naduhi le plinova exhalacija i/kušeno. Izvrstno sredotvo" je Prof. Dr. Dujardin Beaumetz: -Oslo pri ufoničnem grlu. poškodovanemu po tuber-idejanih°» 86 V ' zacelile otekline da»iravno je bila uže polovica pljuč ra- i .^J"!06 v Filadelfiji je vporabil plinovo exhalac.jo pri 30. bolnikih, kojiso bil. uže v najzad njem stanju tuberkuloze in vai no popolnoma ozdraveli. Vsaki dan pa se množi zravniška noroč la o srečnim ozdravi j. nju, ler je raznn navadenih spričeval še mnogo druzih od slavnih profesorjev Tudi v c k lav e| bolnici na Dunajo se vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. - Imamo iniiopo spričeval odiravelih. C. kr. izklj. prlv. stroj za plinovo exnalacijo (Rectal-Jnjector) se dooiva z vsemi pripravami za pripravljenje pliva in z popisom za vporavo za zdruvmke ter ga more rabiti tudi vaak bolnik sam pri r K Dr. KA.RLU ALTMANN, Wicn VIL, Mariahilferstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. - Ozdravljenj* nI niti težavno, niti ovira vsakdanji posel. Jg-4 Lastnik drudtvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota liskama Doleuc v Trstu.