LABOD Izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2400 tavodov — Ureja ga uradniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično uraja: novinarski servis — Grafična priprava In tisk Dolenjski Informativni In tiskarski center Novo mesto. labod GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO NOVO MESTO, 27. 3. 1984 št.4 - 5 DELTA LETO X. odmevi z zborov delavcev Na zadnjih zborih delavcev smo obravnavali in potrjevali zaključni račun. Pred srečanjem delavcev na zborih so tekle razprave po sindikalnih skupinah, kljub temu pa je bilo tudi še na zborih podanih nekaj mnenj, pobud... Za objavo smo zbrali odmeve iz proizvodnih tozdov: ZALA V Zali so ocenili zaključni račun Laboda kot zelo uspešen. Stroški so bili v mejah planiranih, doseg plana in norme zadovoljiv, prav tako dohodek. Za naprej si želijo prav takih rezultatov, saj boljših niti ni mogoče pričakovati. Mnenja so, da so se v preteklem letu kar najbolj potrudili in da jim ostaja le na področju kvalitete še nekaj nalog, kijih morajo dosledno in sprotno izvajati. Delavke pa so ob lepih rezultatih za preteklo leto dale pobudo tudi za zvišanje osnove za osebni dohodek. Menijo, da jim zahtevno delo za tuji trg ne bo več omogočalo tako visokega doseganja norme, ker je potrebno pač vse več pozornosti posvečati kvaliteti. Tako si želijo čvrstejše osnove za OD, saj naj bi že 100-odstotni rezultati zagotavljali primerno višino oziroma omogočali primerno življenje. Delavci Delte so na zboru ponovno ugotovili, da so doseženi uspehi zares ugodni. Kljub temu pa so sprejeli — na podlagi razprav po sindikalnih skupinah — še nekaj predlaganih ukrepov za izboljšanje lastnega dela, saj so mnenja, da je vendarle še nekaj notranjih rezerv. Poiskati morajo prav vse in tako zagotoviti, da bodo tudi letošnji rezultati tako ugodni, kot so bili rezultati v letu 1983. TEMENICA Kljub dobrim rezultatom poslovanja, na katere so vplivali izvrševanje plana v lastni proizvodnji, kooperacija in pa izvoz, so delavci Temenice menili, da se je treba tudi v naprej še močno truditi. Predvsem vidijo pot v še bolj pretehtani porabi materiala, v dobrem in odgovornem delu, v pospešenem vlaganju v tehnologijo, v pravih kadrih in, seveda, v dograjevanju organizacije dela. Nad temi nalogami bodo bdeli v tem letu, da bi tako dosegli še ugodnejše poslovne in delovne rezultate. LOČNA Na dosežene rezultate so v Ločni ponosni. Pomenijo pa jim tudi nove spodbude za še boljše delo v naprej. V tej smeri si v Ločni žele tesnejše povezave s pripravo dela glede lansiranja nalogov in pa tesnejšega sodelovanja v programu PS. Precej si obetajo tudi od službe kvalitete, kije začela v novi organiziranosti delovati z letošnjim letom. Ob vsem tem pa je seveda velikega pomena tudi primerna strojna opremljenost. Veliko si obetajo tudi od obnove tehnologije, kar bo seveda pogoj za vrhunsko kvaliteto, ki jo hočemo v Labodu dosegati. LIBNA Zaključni račun je pokazal, da je bila programska usmeritev uresničena. Tudi za tozd Libna so se nekateri kazalci poslovanja povsem približali ne le načrtovanim, ampak tudi želenim ciljem. Plan fakturira- nih minut se je zvišal za 5,6% glede na leto 1982, doseg norme je višji za 2,2%, znižan je fond izgubljenih ur (na 12,33%), kar za to okolje pomeni zares velik uspeh (leta 1982 je bil ta ostotek visok kar 16,8%). Nekaj bojazni je bilo ob materialnih stroških, ki pa so bili povečani le za dobro polovico odstotka. Razveseljivo je tudi dejstvo, daje Libna svoje delo ne le v celoti opravila, ampak da je bilo to vedno doseženo v načrtovanih rokih, da je bila kvaliteta dela boljša, s tem tudi poprečni osebni dohodek. Ob vseh razveseljivih kazalcih pa so v Libni le sklenili, da bodo rezultate skušali še izboljšati in si tako še zvišali dohodek in osebni dohodek. TIP—TOP Rezultati, doseženi v preteklem letu, so bili v Tip—topu nadvse ugodno ocenjeni, bolje kot kdajkoli doslej. Dogovor na zboru pa je šel v smeri izboljšanja medsebojnih odnosov pa tudi odnosov do novih, mladih delavcev. Prav tako bo v tekočem letu treba še zaostriti odnos do dela in predvsem kvalitete. S tem v zvezi je tudi povezovanje z odgovornimi službami tozda Commerce, predvsem pripravo dela. Več angažiranosti bo potrebno tudi v povezavi z izvozom, kjer želijo doseči višji nivo sodelovanja s tujimi partnerji. Foto: Radovič KAKO SMO PRAZNOVALI novo mesto Kot že nekaj let nazaj je bila tudi letošnja proslava ob 8. marcu v Domu JLA. Ob 60-letnici delovne organizacije je bil program še posebno svečan. Kratek oris Labodove razvojne poti je plastično prikazal mnoga odrekanja delavk, uspehe pa tudi zadrege. Vztrajanje, odrekanje, marljivost, pripadnost kolektivu... to so lastnosti Labodovih delavcev, ki so ob našem modelu organiziranosti omogočile, da smo danes trdnejši kot kdajkoli prej. Mnogi so bili v gradnji današnjega Laboda zaslužni, toda vseh posameznikov tudi ob letošnjem jubileju ne moi emo posebej omenjati. Med ten i pa so tudi letošnji jubilanti, ki so za deset-, dvajset- in tridesetletno zvestobo kolektivu prejeli priznanja. Še enkrat smo se na proslavi poslovili od delavcev, ki so se upokojili v lanskem letu, in si zaželeli uspešno jubilejno leto in uspešno pot v naprej. V zabavnem programu nas je navduševal popularni Mito Trefalt z novogoriškim ansamblom Novi Laposi, Albertom, pevcem južnoameriških pesmi, izvirnimi in prijetnimi Gašperji ter še z nekaterimi sodelujočimi na Srečanjih. Aplavz je izražal naše navdušenje, med vsemi pa je s svojimi interpretacijami najbolj pritegnil pevec Alberto. Naj povemo, da so se proslave udeležili tudi Z. Petan, naš dolgoletni direktor, ki je poslal vsem sodelavcem prijetno in ganljivo čestitko s podpisom „vaš nekdanji sodelave-c”, pa Gabrijel Razgoršek, starosta Labodovih trgovskih zastopnikov, mnogi upokojenci pa tudi predstavniki nekaterih zunanjih organizacij. JUBILANTI TOZDA LOCNA 10 let L Irena Avsec 2. Danica Bertoncelj 3. Anica Bele 4. Cvetka Belavič 5. Jožefa Filipas 6. Slavka Gril 7. Marija Hodnik 8. Anica Kapš 9. Marija Nahtigal 10. Nada Pucelj 11. Marička Perše 12. Martina Povše 13. Antonija Povše 14. Danica Rifelj 15. Fanika Strahan 16. Marija Selak 17. Marija Šketa 18. Jožica Tratnik 19. Slavka Verščaj 20. Janja Zupan 21. Dragica Zupančič 22. Marija Verstovšek 20 let L Stanka Bučar 2. Terezija Hočevar 3. Daniela Klobučar 4. Viktorija Kočijaž 5. Martina Kos 6. Milka Krese 7. Jožica Košir 8. Danica Lumpert 9. Anica Melaher 10. Tončka Oblak 1 L Sonja Penca 12. Amalija Štine 13. Angelca Zajc 30 let L Olga Glavan 2. Marija Lukman Olga Glavan — 30 let v Ločni TOZD COMMERCE 10 let L Marija Bobič 2. Jože Jereb 3. Breda Kovačič 4. Stanko Obrč 5. Slavica Popadič 6. Anica Vidic 7. Alojz Vodopivec 8. Anica Zupančič 9. Milan Zupančič 10. Slavko Jerman 20 let L Dragica Stopar 2. Kazimir Rupnik 3. Božo Verstovšek 4. Jože Gril 5. Jože Jeršin 30 let 1. Justina Kebelj 2. Francka Varga DSSS 10 let L Vida Blatnik 2. Ida Dular 3. Božena Golob SEZNAM DELAVCEV, UPOKOJENIH V LETU 1983 TOZD LOČNA: L Druškovič Vida 2. Krese Marija 3. Samida Ida TOZD COMMERCE: L Kirbiš Alojz 2. Ložar Marija 3. Kovič Franc DSSS: L Gorjanc Terezija POLOVICA LABODOVE DOBE V LOČNI Ločna ima dvejubilantki, ki praznujeta 30 let dela v tem kolektivu. Olgo Glavan smo že predstavili v našem jubilejnem časopisu, Mariji Lukman, ki je bolna, pa želi njen kolektiv skorajšnje okrevanje in vrnitev med sodelavke! DANICA KLOBUČAR — 20 LET V LOČNI Danica Klobučar je rojena 1947. Vedno sije želela postati šivilja. Pri svojem delu dosega izredne uspehe, saj presega normo poprečno kar za 40 odstotkov. Seveda se je treba za tak rezultat potruditi, in Klobučarjeva dela z veseljem in z vso resnostjo. Delo in obveznosti iz tega je vedno sprejemala odgovorno. Na začetku, se spominja, je bilo težko, čeprav tudi takrat ni bila med slabimi delavkami. V dvajsetih letih za šivalnim Danica Klobučar — Ločna strojem in ob izmenjavi številnih operacij pa se človek marsičesa nauči in tako ni dela, ki se ga ne bi Klobučarjeva lotila z veseljem in uspešno. DESET LET V DSSS Letos so bile v DSSS le tri jubilantke, vse tri pa so praznovale deset let dela v DSSS. Božena Golob je rojena 1954. Dve leti je bila štipendistka Laboda in tako seje po končani ekonomski srednji šoli zaposlila v računovodstvu. Opravljala je razna dela, sedaj pa je glavni knjigovodja za DŠSS. Tesno se čuti povezana s svojim delovnim okoljem, ki ji je tudi pomagalo s stanovanjem, in pravi, da bomo čez deset let zopet skupaj praznovali. Ida Dular je rojena 1956. Šolo je končala ob delu in sedaj opravlja naloge izvozne referentke v računovodstvu. Z delom je zadovoljna, za medsebojne odnose pa pravi, da so bili pred leti pristnejši. „Ker nas je bilo manj in smo bili med seboj bolj povezani,” meni Ida. Vida Blatnik že deseto leto skrbi za čistočo naših prostorov. Tiho in zadovoljno opravlja svoje delo, pri tem pa si ne more misliti, da je minilo že deset let. 30 LET V COMMERCU Justi Kebelj je v Labodu že trideset let. Dela v oddelku vzorčnih šivilj, začela pa je v proizvodnji, kjer pravi, da je bila tudi zelo zadovoljna. „Vednar pa moram povedati, da je bilo na začetku zelo hudo. Nismo bili opremljeni, slaba je bila organizacija dela. Brezperspektivnost nam je jemala voljo in potem, ko so stvari le stekle na bolje, smo bili poplačani za vse hudo nazaj. Sedaj delamo zelo zahtevne modele, srajcam pa so se pridružile tudi bluze. Toda V proizvodnji Ločne je zapel pevski zbor iz Stopič, nastopili pa so tudi učenci šole Janeza Trdine. imamo stroje, imamo možnosti izdelati zares lepe in zahtevne vzorce. Tako pa človek zares rad dela.” Trideset let za šivalnim strojem je dolga doba, ki pri mnogih pušča za seboj načeto zdravje. Justi Kebelj pa ima srečo (in ob tem potrka po lesu), ker je doslej bolezen ni huje prizadela. Zeli si delati, dokler bo družbi Justi Kebelj iz tozda Commerce lahko prispevala. Po njeni živahnosti, volji do dela in vrednosti sodeč, bo lahko s svojimi izkušnjami in prizadevnostjo še dolgo aktivna v kolektivu, kjer se je vedno vključevala tudi v organe upravljanja in tako vsestransko pripomogla k našim rezultatom. Ijubljana Ljubljana — tozd TIP— TOP in enota Commerce „Kako lepo, da smo se tudi mi srečali, da smo enkrat tudi mi zapustili naše proizvodne prostore in tako slovesno praznovali 8. marec,” je bilo slišati na srečanju delavcev Tip—topa iz enote Commerca v hotelu Union. Prvi del je bil v modri dvorani, kjer so bila podeljena priznanja jubilantom in je bilo spregovorjenih nekaj toplih besed o razvoju naše delovne organizacije. Uradni del so popestrili kvintet Savski val, ki poje slovenske narodne pesmi, in pa operni pevci Sonja Hočevar (sopranistka), Rajko Kortnik (tenor) in Ladko Korošec (bas) ob spremljavi Milana Stanteta. Ladko Korošec je z živo besedo predstavil vsako pesem posebej in ob tem ljubeznivo opozarjal na naše neprecenljivo bogatstvo v ljudski pesmi, pa tudi na odnos do umetnosti. ..Umetnost je nekaj tako enostavnega in samo po sebi umevnega, ko je že pred nami,” je dejal, ..toda pot do nje je zelo težka. Zato ne smemo tako mimogrede zavračati zahtevnejših del. Če jim prisluhnemo, bomo videli, kako lepe in preproste so, hkrati pa bomo znali spoštovati tudi trnjevo pot umetnika — ustvarjalca ali izvajalca,” je dejal Korošec. Slišali smo prelepe napeve iz ljudstva in tudi nekatere arije, sicer pa je Korošec naslovil nastop z znanimi besedami iz ..Prodane nevest-e”: „Vem za mladenko”. Veselo in prijetno je bilo tudi nadaljevanje, ki so se ga, poleg delavcev Tip—topa in enote Commerca, udeležili tudi gostje in nastopajoči. „Zelo lepo je bilo. Prvič smo se tako zbrali izven delovnih prostorov in upamo, da ne tudi zadnjič,” je bilo slišati odmeve na to zares prijetno srečanje v Unionu. Jubilanti v tozdu Tip—top 10 let Angela Kos Ana Metelko Marija Rački Majda Žnidaršič Milena Modic 20 let Anica Jug Milena Latinčič Amalija Novak Martina Ogrinc Angela Petrič Anton Salaj Drago Zupančič 30 let Rafael Kimovec Anton Košir Benjamin Lampič Franc Petrovič AGNES JUG — 20 let v Tip—topu „Delam v brigadi 2100. Srečujem se s pestrim delom, saj moramo poprijeti za vse, kar pride v proizvodnjo. Vendar se ne pritožujem. Morda bi celo rekla, da imamo v zadnjem času nekoliko manj dela. Vsi pa si ga želimo raje več kot premalo. In če sprašujete za mojih dvajset let nazaj, naj povem, da imam seveda veliko lepih spominov, tudi precej grenkih. Mnogo vsega je bilo, predno smo prišli k Labodu. Odrekali smo se marsičemu, za veliko dela dobivali malo denarja. Sedaj pa lahko rečem, da je v redu. Da nam le dela ne bi zmanjkalo! Pa še nekaj želim reči: vesela sem, da se moj jubilej pokriva z visokim jubilejem Laboda. Svečanost ob tem je bila zares prijetna tega nam je manjkalo.” Agncs Jug iz Tip-topa Ptuj — delta V soboto, 10. marca, je bila proslava v Delti. Naš najštevilnejši kolektiv je pripravil pester kulturni program, v katerem so sodelovali učenci dveh osnovnih šol z izbrano folklorno skupino, recitalom, prijetnim plesom Kekcev. Tudi tokrat so Delto obiskali pevci moškega pevskega zbora pod vodstvom Franca Lačna, nastopila pa je tudi skupina delavk Delte z ritmično gimnastiko. Skratka, nadvse prijeten kulturni program so nam pripravili nastopajoči v izredno lepo dekorirani jedilnici, na stenah katere so bila likovna (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) dela, ki so govorila o etnografskih in pokrajinskih značilnostih Ptuja in okolice. V srcih delavk pa je bil ponos in ganjenost, o tem so govorile oči, včasih pa tudi tresoča beseda. 60 let delovne organizacije in kar 64 let kolektiva Delta je globoko v njihovih srcih zapisana letnica, ki je po mnogih dvigih in padcih vedno trdneje postavljala ime Laboda in Delte. V govoru predsednika izvršnega sveta občine Ptuj so bila navedena ta dejstva, hkrati pa je poudaril pomembnost 8. marca, ki v Labodovem primeru tako vsebinsko povezuje dan žena in praznik delovne organizacije. O vlogi kolektiva Delta v občini pa je brez besed pričala tudi prisotnost predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij Ptuja. DELTINI JUBILANTI V LETU 1984 10 let 1. Jokič Savka 2. Trebovšek Dragica 3. Polanec Jožica 4. Kralj Durdža 5. Lah Zorka 6. Belovič Drago 7. Petrovič Olga 8. Meško Marija 9. Horvat Olga 20 let L Emeršič Marija 2. Matjašič Marija 3. Volkner Helena 4. Majcen Angela 5. Čeh Stanko 6. Zavec Jožica 7. Koželj Marija 8. Magdič Marija 9. Vajda Jože 10. Bezjak Ivana 11. Beci Terezija 12. Cvetko Jožefa 13. Hrženjak Bariča 14. Majcen Marija 15. Murko Elizabeta 16. Kostanjevec Dragica 17. Mesareč Rozalija 18. Rojko Angela 19. Šnajder Marija 20. Vaupotič Marija 30 let L Mihelič Terezija 2. Hertiš Cecilija 3. Habjanič Marija Od 8. marca 1983 do 8. marca 1984 so se upokojili naslednji delavci tozda Delta: L Černezl Frančka 2. Petrovič Marija Dvajsetletniki v Delti. 3. Horvat Angela 4. Šabeder Rozalija 5. Štrucl Marija 6. Pulko Terezija 7. Tušek Marija 8. Jurčič Jožica 9. Košenina Marija 10. Brus Marija 11. Šmigoc Anica 12. Klinger Pavlica 30 let v Delti Tri delavke Delte praznujejo letos visok delovni jubilej — 30 let dela v tem kolektivu. Mimica Magdič je pripravila dva pogovora. TEREZIJA MIHELIČ Rojena je leta 1936, že vseh trideset let v Delti pa dela na normi. „Bilo je zelo naporno: osem ur dela na normi, doma pa trije otroci, gospodinjska dela... Poleg tega včasih — ob ostalih že znanih slabostih — tudi nikogar ni zanimalo, kako bodo delavke iz oddaljenih krajev prišle na delo,” je razmišljala Mihe- ličeva, ki pravi, daje na svoj jubilej zelo ponosna. CILKA HERTIŠ Rojena je leta 1933, po poklicu pa KV šivilja. Malce hudomušno vprašanje je bilo namenjeno Cilki: kje bi se namreč zaposlila, če bi bila ponovno mlada in če bi imela veliko možnost izbire. „Po-novno bi se odločila za šivanj-e," pravi Cilka, „ker me to delo veseli. Sedaj sicer iz zdravstvenih razlogov delam le po štiri ure, in to na kontroli, toda to delo je povezano s šivanjem.” MARIJA HABJANIČ Rojena je leta 1930, dela pa kot kontrolorka. Kolektiv Delte ji želi veliko zdravja in čimprejšnjo vrnitev v kolektiv! Najboljši delavci Delte Vsako leto ob 8. marcu izberejo v Delti tudi najboljše delavce. Letos so to: Jožica Direktorica tozda Delte (sredi posnetka) je posebej prisrčno čestitala Tereziji Mihelič in Čeciliji Hertiš, ki sta letos dopolnili 30 let dela v Delti. Šega, šivilja iz izmene 100, Rozalija Emeršič, kontrolorka iz izmene 200, Jožica Zavec, tehnologinja v pripravi dela, kot najboljša delavka v režiji. Za najboljšo mladinko je bila izbrana Marjana Firbas, za najboljšega družbenopolitičnega delavca pa Edi Strelec. Vsem imenovanim iskrene čestitke tudi v našem imenu! labod krško — libna V Krškem domuje bila proslava ob prazniku delovne organizacije. Na prireditvi so bila poleg jubilejnih priznanj podeljena tudi priznanja predsedstva SFRJ ter priznanje najboljši samoupravljalki. Posebno noto so dali svečanosti nastop priljubnega okteta Ri-benčani, ki je Labodove izdelke, po besedah Toneta Kozlevčarja, ponesel tako rekoč po celem svetu, pa tamburaški orkester in folklorna skupina, recitatorji, pevski duet... Poudariti moramo, daje bila večina programa plod izredno marljivega in priznanega kulturnega društva iz Artič pri Krškem. Drugi, zabavni del je potekal v šivalnici adidas programa. Zopet so bile kuharice Libne tiste, ki so poskrbele za zares izbrano hrano, prijetna glasba pa je vabila na ples. Ni manjkalo plesa, pesmi, toplih besed z upokojenkami in živih spominov na začetke. Ne smemo pa pozabiti, da se je proslave v Libni udeležila tudi delegacija Tip—topa in podarila kolektivu majolko z grbom Ljubljane, želijo po lepem sodelovanju tudi v bodoče. JUBILANTJE IZ LIBNE 10 let v LIBNI Babič Jožefa Colarič Marija Češnovar Anica Hriberšek Ema Judež Milena Krejan Milena Kranjc Martina Kuševič Ema Kelhar Ivanka Levstik Marija Mlakar Breda Novak Anica Petrič Jožica Pangerčič Marija Račič Majda Savnik Anica Stcrnad Anica Tršečič Ivanka Urbanč Marija Urbanč Ivanka Vizler Jožica Zevnik Anica Zalokar Marija Žibert Jožica Mikolavčič Anica Pereč Marija 20 let v LIBNI Matjašič Fani Štefanič Martina Vegelj Danica Kostrevc Ivan DELAVCI LIBNE, KI SO SE UPOKOJILI V LETU 1983: Udvanc Tilka Lokar Marija Pisek Elizabeta Klavžar Ana NAJBOLJŠA DELAVKA SAMOUPRAVLJALKA Jalovec Velinka Državna odlikovanja delavcem Libne Ob letošnjem jubileju so bila v Libni podeljena tudi priznanja predsedstva SFRJ osmim delavcem. Medaljo dela so prejeli Anica Blaznik, Anica Mikolavčič, Marija Debeljak, Marija Levstik, Jožica Kerin, Marija Žoher in Stane Novak. Medaljo zaslug za narod je prejelaVera Voglar. DANICA VEGELJ, 20 let v tozdu Libna D. Vegelj se je zaposlila v kolektivu Laboda leta 1964 kot industrijska šivilja. Po združitvi obratov v Krškem združenje delo v tozdu Libna Krško kot KV šivilja. „Ne morem povedati, kako težki časi so bili takrat, ko sem začela z delom v Kostanjevici. Pogoji za delo so bili mnogo težji kot danes, ni bilo tako sodobnih strojev in naprav, toda kljub temu je bilo lepo. S sodelavci smo se izredno razumeli, medsebojni odnosi so bili zares tovariški, danes pa so skrhani. Mogoče je temu kriv tempo, način življenja, da smo vsi tako napeti, in to večkrat povzroči nerazumevanje. Na mesec sem takrat prejela 150 din OD in moram reči, da je danes le ta kljub visokim cenam boljši. Kuhinjo takrat sploh nismo imeli in to danes delavke, ki vse to imajo, ne znajo ceniti. Danica Vegelj — Lihna Sedaj sem zelo zadovoljna. Imamo dobre pogoje za delo in ob dobri organizaciji se da veliko narediti. Povprečno dobro dosegam normo. Če pa nastopijo menjave, je to dodatni problem, pa ne samo pri meni, ampak pri vseh delavkah. Toda način proizvodnje je tak in temu se je potrebno prilagoditi. Naj povem še to, da starejše delavke ne moremo dosegat takih rezultatov kot mlajši, zaradi ostarelosti in zdravstvenih razlogov, kar opažam tudi pri sebi. Mislim, da bi rezultati poslovanja bili še boljši, kljub velikim uspehom, če bo nekoliko večji red, disciplina pa tudi kultura na delovnem mestu. Pogovor pripravila Marija Stampfelj Zalina delegacija na seji centralnega delavskega sveta. zala Zala je prva praznovala. Svečano so obeležili 60 let delovne organizacije in 15 let obstoja obrata v Idriji. Proslava s srečanjem vseh delavcev je bila v hotelu Eta v Cerknem. Kulturni program so pripravili dijaki doma Nikolaja Pirnata iz Idrije v sodelovanju z vojaškim ansamblom Plava krila iz vrhniške vojašnice Volč Ignac—Fric. Ti fantje so poskrbeli tudi za prijetno zabavo s plesom. O slednjem ne bi pisali — bilo je veselo kot že dolgo ne. Ob proslavi pa velja poudariti, da so hkrati s 60 let Laboda predstavili tudi svojih 15 let. Kaj je takrat Zala predstavljala v Idriji za zaposlitev žena, kakšna je bila pot tega 100—članskega kolektiva, ki je vztrajal pri šivanju, se s tem obdržal in potrdil in se čvrsto zapisal v konfekciji... vse to je bilo na svečanosti (udeležili so seje tudi predstavniki občine) nazorno podano. Velik uspeh je 15 pestrih Za-linih let, ki sojih zares svečano in veselo obeležili. JUBILANTKI V ZALI 10 let: Nada Bogataj 20 let: Albina Kofol © labod Posnetek je z lanskega nastopa ob prazniku delovne organizacije, ko so delavke Zale uprizorile Cankarjevo Skodelico kave, letos pa so visoki jubilej obeležili v hotelu Eta v Cerknem. trebnje — temenica Trebnje — Temenica Tudi Temenica je organizirala svečanost izven svojih delovnih prostorov. Nova osnovna šola na hribu nad krajem je ponudila svoje prostore, hkrati pa tudi druge usluge. V avli šole so jubilantom, lanskim upokojencem in hkrati vsem delavkam Temenice zapeli pevci z Mirne, kijih vodi Stane Peček. Ubrana pesem je dopolnila program delavk Temenice, ki se tokrat niso prvič predstavile s kulturnim programom (že lansko leto so ob 8. marcu pripravile pester program). Na svečanosti so prebrali tudi pismo Z. Petana, ki se je tudi sam udeležil proslave, skupaj z drugimi gosti iz občine. Prisotnim pa je govoril tudi predsednik izvršnega sveta občine Trebnje, Nace Dežman. Da bi bilo srečanje zares popolno, so poskrbele pridne kuharice iz šole, ki so priora-vile veliko dobre jedače, skupina glasbenikov iz Trebnjega pa je igrala za ples. Glasba je pripomogla, da so mnogi vztrajali do kasnejših ur in da seje Temenica zares veselo vrtela ob naši obletnici. JUBILANTI IZ TEMENICE 10 let v TEMENICI: Vida Bevc Rudolf Praznik Ljudmila Udovč 20 let: Olga Borin Magda Groznik Anica Kovačič Milena Logar Marija Pucelj Vera RatajC Ana Simončič Jubilantka Zale Albina Kofol, rojena leta 1948, dela v konfekciji že dvajset let. Tako ima tudi naša naj mlajša temeljna organizacija, ki je letos praznovala 15 Albina Kofol — 20 let za šivalnim strojem let obstoja, v svojem okolju tudi visoko jubilantko. Kofolje-va je bila najprej zaposlena v delovni organizaciji Konfekcija v Idriji, katere del delavk se je ob likvidaciji zaposlil v Zali. TATJANA HUMAR Vera Ratajc, 20 let v Temenici: „V mojih 20 letih v Temenici sem bila dve leti v krojilnici kot polagalka, štirinajst let pa sem delala kot likarica. Za tem je prišla bolezen, ki pa me tudi ni mogla odvrniti od dela. Po dveh letih zdravljenja sem zopet začela z delom, takrat v skladišču. Rada opravljam vsa dela, vendar pa moram reči, da mi je bilo najljubše delo v brigadi. Zlahka smo opravili vse naloge, če smo bili složni. Povedati moram, da seje v teh dvajsetih letih marsikaj spremenilo, in vse na bolje. Če pa se še včasih pojavljajo težave, jih premagujem s humorjem. Hec mora biti, vendar vtkan v voljo do dela.” Pogovor pripravila BARIČA SMOLE razpis za letovanje Nekateri si želijo veliko snega in hudo zimo, drugi zopet malo snega, blago zimo in veliko sonca in vročega poletja. Narava ima silno moč in poskrbi za vse. Letos nas je obdarovala z obilico snega in po dolgoročnih napovedih znanih vremenoslovcev nas bo obdarovala tudi z veliko sonca in lepega vremena v spomladanskem in poletnem času. TOZD TIP—TOP TOZD TEMENICA TOZD ZALA TOZD DELTA TOZD COMMERCE DSSS TOZD DELTA TOZD LOČNA TOZD LIBNA TOZD COMMERCE, DSSS, TOZD DELTA IN OSTALI TOZD LETOVANJE V NEREZI-NAH Nerezine so manjše mestece na otoku Mali Lošinj. Dober kilometer dalje proti mestu Mali Lošinj se razprostira naselje Počitniške skupnosti Krško, katere član je tudi naša delovna organizacija Labod. Za letovanje v letu 1983 imamo na voljo v tem naselju 19 objektov — stanovanje in 6 garsonjer. Vsak objekt oz. družinska hišica ima spalnico z zakonsko Čestitke so veljale vsem, najprisrčenješe pa našim jubilantom. Posnetek je iz Temenice. Ker bo kmalu pomlad opravila s snegom, se moramo pripraviti za poletno letovanje, katerega vsi nestrpno pričakujemo. Letos bomo imeli v naši delovni organizaciji na voljo enako število postelj kot minulo leto, zato gotovo ne bodo mogli letovati v naših počitniških objektih vsi zainteresirani za letovanje. Komisije za družbeni standard v TOZD in DSSS se morajo držati že znanega načela o dodeljevanju objektov za letovanje. Razpoložljive kapacitete bodo razdeljene na posamezni TOZD in DSSS. Vrstni red dekad za letovanje je pripravljen na podlagi planiranih letnih dopustov TOZD, in sicer: od 1. 7. do 11. 7. 1984 od 11. 7. do 21. 7. 1984 od 21. 7. do 31. 7. 1984 od 31. 7. do 10. 8. 1984 od 10. 8. do 20. 8. 1984 od 20. 8. do 30. 8. 1984 posteljo in otroško posteljo, otroško sobo z dvema posteljama (v 7 objektih so pogradi), dnevni prostor z dvema pomožnima ležiščema, kuhinjsko nišo z vsem potrebnim za kuhanje in sanitarije s tušem. Pred hišicami so tudi pergole za bivanje na prostem ter nadstreški s trstiko za senco avtomobilom. S sabo morajo letovalci prinesti le posteljnino, to so rjuhe in prevleke za blazine, in kuhinjske krpe. Vsaka garsonjera ima dva ležišča in otroško posteljo ter eno pomožno ležišče v prostoru za dnevno bivanje. Poleg tega ima tudi kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje ter sanitarije s tušem. Tri garsonjere imajo tudi ograjen balkon, s katerega je čudovit pogled po naselju in po morju proti celini. Živila lahko med potjo nabavite že v Opatiji ali Lovra-nu, predno se boste popeljali s celine na otok, ali v neposredni bližini naselja v malem prikupnem mestecu Nerezine. Če pa morda ne bo v času vašega bivanja na morju mogoče vsega dobiti v trgovini v Nerezi-nah, boste izkoristili izlet v Mali Lošinj tudi za morebitni nakup. Počitniška sezona v Nerezi-nah bo trajala predvidoma od 25. 4. 1984 neprekinjeno do konca septembra. SAVUDRIJA V Savudriji, nedaleč od Portoroža in v neposredni bližini Umaga, imamo na voljo za letovanje dom, v katerem so tri stanovanja. Stanovanje št. 1 ima spalnico s 3 ležišči, dnevni prostor z enim ležiščem in kuhinjsko nišo z vsemi potrebnimi stvarmi za kuhanje. Poleg tega ima v souporabi sanitarije s stanovanjem št. 2. Stanovanje št. 2 ima sobo s 3 ležišči, sobo z enim ležiščem in huhinjo z vsem potrebnim za kuhanje. Toaletne prostore pa ima v souporabi s sobo št. 1. Stanovanje št. 3 je v nadstropju in ima dve sobi, eno z dvema in eno s tremi ležišči, kuhinjo z vsem potrebnim za kuhanje in dnevno bivanje. Poleg tega ima še sanitarne prostore, ki imajo vgrajeno tudi kopalno kad. Dom ima čudovito teraso. Ob domu pa je tudi lep vrt s cvetlicami in figami. Tu je postavljen tudi raženj na prostem, na katerem lahko spečete ne samo ražnjiče in čevapčiče, ampak tudi celega prašička. Da pa bi ga lahko zalivali z vincem ne z vodo, so poskrbeli v trgovskih podjetjih „Trgo” Umag iz Umaga, ki imajo tu v bližini tri trgovine in mesnico. Tu dobite vse potrebno za kuhanje, zato je skrb odveč. Pa tudi v Umagu si boste lahko nakupili vse potrebne stvari, ko boste šli s svojimi malčki na vožnjo z vlakom po obali. S sabo morate vzeti prevleke za blazine, rjuhe in kuhinjske krpe in za začetek kakšno čistilo. Dom bo odprt približno od 10. 6. do 10. 10. 1984. V KAMPU PINETA v neposredni bližini našega doma v Savudriji bomo imeli na voljo za letovanje tri počitniške prikolice. Dve prikolici imata po štiri ležišča, ena prikolica pa ima dva ležišča in eno otroško ležišče. Vse tri prikolice imajo tudi baldanihe z vrtnimi mizami in stoli. Vse prikolice so opremljene z vsem potrebnim za kuhanje. Kljub temu pa zaradi varnostnih razlogov ni najbolj priporočljivo kuhanje živil, katerih čas kuhanja je daljši. Prikolice so priključene na električno omrežje, imajo tudi plih za kuhanje in po potrebi tudi za hlajenje. S sabo morate vzeti rjuhe, prevleke za blazine in kuhinjske krpe. Vse prehram- bene artikle in pijačo lahko kupite v trgovinah, ki so v neposredni bližini. Prikolice bo možno uporabljati v vseh šestih dekadah. V domu PANORAMA NA LJUBELJU imamo na voljo za letovanje 2 sobi. Soba št. 4 ima 5 ležišč, soba št. 10 ima 4 ležišča v dveh prostorih. V prehodni sobi sta 2 ležišča in v posebni sobi 2. V sobah so tudi mize s stoli za dnevno kramljanje. Vsaka soba ima v skupnih prostorih tudi svoj kuhinjski boks z vsem potrebnim za kuhanje, poleg tega so skupne umivalnice (moške in ženske) in sanitarije. Vsem gostom je na voljo jedilnica in klubski prostor, ki je lepo opremljen z mizami in sedeži ter barvnim televizorjem. S sabo morate vzeti rjuhe in prevleke za blazine. Kar pa zadeva nakup živil in drugih potrebščin, pa tole obvestilo: živila lahko nabavljate v Tržiču ki je 8 km pred Ljubeljem, ali pa v Podljubelju, ki je oddaljeni samo 4 km, vendar založenost trgovine ni najboljša. Mleko in kruh lahko dobite v domu Panorama po predhodnem naročilu dan prej. Dom Panorama stoji na zelo zanimivi lokaciji za planinarjenje, sprehode, opazovanje gamsov in kozorogov in za izlete po Gorenjski. Dom je odprt v zimski in poletni sezoni. Vse dekade bodo kot običajno 10-dnevne, menjava gostov pa bo med 8,00 in 10,00 uro dopoldan. Velja za vse objekte enako. In kakšne bodo cene letovanja v letošnjem letu? Izvršni odbor Počitniške skupnosti Krško je sprejel naslednje cene letovanja, in sicer za Nerezine: 90.00 din na dan za člane skupnosti ne glede na starost, 150.00 din upokojenci, VVI in borci NOV po osebi, 200.00 din delavci jugoslovanskih delovnih organizacij-sokoristniki, 300.00 din drugi sokoristni-ki po osebi, 1.500.00 din delavci jugoslovanskih DO (do 5 oseb) hišica, 2.000,00 din drugi koristniki (do 5 oseb) hišica. Za letovanje na LJUBELJU je cena 150,00 din dnevno po osebi ne glede na starost. Odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard DO Labodje sprejel sklep, da so cene v DOMU V SAVUDRIJI in v dveh večjih PRIKOLICAH enake kot v Nerezi-nah. Cena letovanja v manjši prikolici je 60,00 din dnevno po osebi. Od občinske davčne uprave iz Umaga smo že prejeli letošnjo tarifo plačevanja turistične takse za področje Umaga in sicer bo taksa v času od L 6. do 31.8. 1984 30,00 din po osebi, v ostalem času pa 25,00 din. Ta tarifa velja za dom v Savudriji. Za letovanje v prikolicah pa bo turistična taksa 25,00 din od 1. 6. do 31. 8. 1984 in 15,00 din izven tega obdobja. Taksa se plačuje od 7. leta starosti dalje. Kolikšna bo taksa za letovanje v Nerezi-nah, še ne vemo, zato bomo o tem obveščali v drugih izdajah našega glasila. V času od 21. 6. in od 31.8. dalje, to je pred sezono in po sezoni, se plačuje letovanje le za toliko oseb, kolikor jih je v posamezni enoti, medtem ko se v času glavne sezone, to je od 21. 6. do 31.8., plača za najmanj 4 člane (360,00 din) oz., če je letovalcev več, tudi za vsakega nadaljnjega. Na razpis se lahko prijavijo vsi delavci, zaposleni v Labodu, in vsi Labodovi upokojenci. Upokojenci lahko letujejo le pred sezono in po sezoni, to je do 21. 6. in po 30. 8. 1984. Tudi vsem delavcem, ki niso vezani na proizvodni trak in kolektivne dopuste, priporočamo letovanje pred in po sezoni. Prijavnice, ki ste jih prejeli skupaj z glasilom, izpolnite in jih oddajte poslovnim sekretarjem v vašem TOZD, prijavnice za DSSS pa oddajte v splošni službi tov. Muhiču. Ravno tako oddajte prijavnice v splošno službo za letovanje (Nadaljevanje na 8. str.) „LABOD” tovarna oblačil Novo mesto Odbor za počitniško dejavnost in družbeni standard DO Labod Odbor je na svoji seji dne 19.3.1984 sprejel sklep, da se na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev čistega dohodka TOZD in DSSS za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v DO „Labod” Novo mesto RAZPISE: natečaj ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Natečajna sredstva so 4,800.000,00 din. Natečaj traja 30 dni po objavi v glasilu „Labod”. V roku 30 dni po objavi se lahko na natečaj prijavi TOZD oz. DSSS, združene v DO „Labod”, tovarni oblačil Novo mesto, in sicer s pismeno vlogo, ki naj vsebuje podatke, določene v 20. členu samoupravnega sporazuma, zlasti pa: — ime TOZD oz. DSSS, — višino zaprošenega posojila, — navedbo primerov, ki so osnova za vlaganje prošenj, — obrazložitev, kaj bi prosilec rešil z odobrenim posojilom, — druga pomembna dejstva, ki bodo prispevala k boljši oceni razmer in k pravilnejši odločitvi odbora. Dodeljena posojila iz združenih sredstev bodo dana za dobo največ 10 let z enoletnim moratorijem brez obrestne mere. Vlogo za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev pripravijo strokovne službe TOZD oz. DSSS v sodelovanju s komisijo za družbeni standard TOZD oz. DSSS, ki poda predlog delavskemu svetu TOZD oz. DSSS, ki sprejme dokončen sklep o tem, kakšna naj bo vloga za dodelitev stanovanjskega posojila iz združenih sredstev. Odbor je sklenil, da bodo imeli prednost pri reševanju vlog na natečaju težji primeri in tisti TOZD, DSSS, ki bi sredstva vezali pri banki. Pravočasno prispele vloge bo obravnaval odbor in na njihovi podlagi ter na podlagi lastnih ugotovitev razdelil natečajna sredstva, o čemer bo obvestil vse DS TOZD oz. DSSS. Na podlagi dokončnega sklepa bo sklenjena ustrezna posojilna pogodba. Predsednik odbora: MUHIČ JOŽE Gospod Jonfors, dolgoletni direktor podjetja Melka Ho-gezand iz Holandije, seje ob svoji upokojitvi poslovil tudi od Labodovih sodelavcev, katerim ni bil le poslovni sodelavec, ampak tudi prijatelj (posnetek je nastal v pisarni našega glavnega direktorja). (Nadaljevanje s 7. str.) pred sezono in za letovanje po sezoni kakor tudi za 6. dekado, to je od 20. 8. do 30. 8. 1984. Vsi upokojenci naj naslavljajo prijavnice na splošno službo v Novem mestu. Informacije in pojasnila lahko dobite pri poslovnih sekretarjih v TOZD in splošni službi v Novem mestu. ROK PRIJAV ZA LETOVANJE JE 9. APRIL 1984. Novo mesto, 20. 3. 1984 Predsednik odbora: JOŽE MUHIČ bliže računalniku Ker se tudi v Labodu pripravljamo na nakup lastnega računalnika, kar zahteva veliko predpriprav, je bil organiziran ogled računalniškega centra v Krki, tovarni zdravil. Gostitelji so pripravili izčrpno gradivo, ki so ga na srečanju še podkrepili z demonstracijo. Področje računalništva sicer ni novo, toda za nas, ki se tokrat prvič spoprijemamo z lastnim računalniško podprtim informacijskim sistemom, bo to pomenil velik in zahteven korak, ali bolje rečeno kar skok. Krkaši so nam predstavili dva informacijska podsistema, in sicer nabavo in prodajo, kjer so prednosti, ki jih nudi računalnik, najbolj pokazane. Direktor centra je poudaril, da je samo v teh dveh podsistemih kar 50 let dela enega delavca. Možnosti računalnika so seveda prav tako široke na vseh področjih — od vodenja proizvodnje, računovodstva, kadrovskega dela in podobno. Računalnik nam bo nudil ažurnejše, kvalitetnejše iij številnejše usluge. Toda vSe to zahteva veliko znanja, posluha za novo področje dela, veliko dela in volje. Vse to poleg računalničarjev zadeva tudi uporabnike, ki naj bi že v fazi razvijanja sistema sodelovali vsak na svojem področju. Po okvirni oceni naj bi uporabniki ..žrtvovali” okoli 100 ur časa za prehod na računalniško podprt informacijski sistem. Ob tem moramo povedati tudi, da predstavljajo stroški za nakup računalnika le tretjino celotnega zneska, saj je tu še zagotovitev primerno opremljenega prostora, vzgoja kadrov in drugo. Toda rezultat, ki ga lahko dobimo s pravilno zastavljenim sistemom (hitre informacije, poenotenje dokumentov, izogib podvajanja teh, zmanjšanje operativnega dela, visoka kvaliteta storitev), gotovo odtehtajo vložene denarje. Na samem srečanju je bilo nekaj vprašanj o možnostih, povezavah, načinu dela in podobno. O vtisih s srečanja sta za naš časopis govorila Jože Tekstor, direktor tozda Ločna in Andrej Kirm, direktor DSSS. Jože Tekstor: „Kot je bilo že na srečanju poudarjeno, velja za računalništvo, da je za ..navadnega zemljana” še vedno zavito v mistificizem. Življenje samo pa nam kaže, da bo moralo postati del vsakdanjika in da se bomo morali kar vsi spoprijeti z njim. Računalničarji seveda intenzivneje, uporabniki pa do tiste točke, ki nam bo omogočala črpanje primernih uslug.” Andrej Kirm: ..Vlogo računalnika v Labodu vidim predvsem v olajšanju dela strokovnih delavcev in v kvalitetnejših odločitvah in kvalitetnejšem delu sploh. Delo v Labodu je specifično, usmerili smo se na majhne serije in še močno razdrobljeni smo. Vse to pa kar kliče po enotnem in ažurnem sistemu poslovnih informacij, kar nam bo omogočil prav interaktiven način dela, ki ga nam bo nudil računalnik. 6. srečanje informatorjev vZD Letošnje 6. srečanje informatorjev v združenem delu je bilo v Ljubljani. Svež pristop, ki je omogočil izmenjavo mnenj in izkušenj samih delavcev na področju obveščanja v delovnih organizacijah, je dal srečanju novo kvaliteto. Enotnega recepta, kako zastaviti sistem obveščanja v združenem delu, pa seveda tudi tokrat ni bilo moč izdelati. Nasprotno, poudarjene so bile specifičnosti posameznih okolij, ki zahtevajo vsaka povsem svoj pristop v posrednem obveščanju. V treh vsebinskih sklopih smo poslušali izkušnje mnogih organizatorjev obveščanja v različnih medijih. V razpravi je bilo tudi nekaj vprašanj o povezovanju, vlogi glasil v enovitih delovnih organizacijah in v tistih, ki imajo večdisl-ociranih tozdov in več nacionalnosti, glasil SOZD in vzporednih oblik posrednega obveščanja. Vsako okolje po svojih močeh išče najprimernejši model. Nekatera pri tem kažejo več posluha, druga na žalost manj. Anketa, ki smo jo izpolnjevali, je pokazala na dokajšnje razlike pri urejanju statusa organizatorja obveščanja, vsebinske in disciplinske povezave v posameznih službah, vrednotenje tega dela in podobno. Vendar pa so to že vprašanja, ki jih bo reševala sekcija novinarjev v združenem delu, ki je ponovno zaživela v Društvu novinarjev Slovenije. Skratka, 6. srečanje je bilo zelo uspešno in dobrodošlo vsem, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu. Še vedno namreč velja, da večina ..samotno tipa” in se — na žalost — še vedno bori za primerne delovne razmere, za možnosti razvijanja obveščanja, tega za samoupravljanje ključnega momenta. Je že tako, daje še vedno od samoiniciativnosti in prizadevnosti posameznika odvisna večina tega obsežnega dela. Marsikje obveščanje še ni normativno urejeno. Prav to področje moramo tudi v Labodu v tekočem letu dodelati in tako zagotoviti, da bo naš osvojeni sistem obveščanja celovito in kvalitetno živel. Za to pa je potrebno sodelovanje vseh nosilcev obveščanja, njihovo vsebinsko povezovanje in ne le odmaknjen in kritizerski odnos, ki škodi nam vsem. L.J. Utrinek s praznovanja. aktualno z odbora za družbeni standard in počitniško dejavnost Člani odbora za počitniško dejavnost in družbeni standard, kije izvršilni organ centralnega delavskega sveta, so na zadnji seji obravnavali več aktualnih točk. Predsednik odbora Jože Muhič je prisotne seznanil z novostmi, ki jih bodo že letos deležni letovalci v Nerezinah: zgrajenih je nekaj novih dostopov do morja, stabiliziran bo pomol in kanalizacija, razširjena bo kuhinja za kolonijo otrok, nad čemer bedi Društvo prijateljev mladine iz Krškega, tudi preobremenjena točilnica bo razširjena, zgrajeno bo poslopje za gasilsko opremo, kar je nujno, saj je v minulem letu v Nerezinah kar dvakrat zagorelo. V naselju so delavci PS posadili tudi nekaj drevja, tudi znane creške češnje, s katerimi se bodo lahko posladkali prvi gostje. Zgrajenih je tudi nekaj novih poti, na stavbah pa bodo montirali sončne kolek-torje (izračun je pokazal, daje ta naložba povsem upravičena). Toliko o novostih, med katerimi pa še vedno ni samopostrežne trgovine. Za samo skupnost je tak objekt prehud zalogaj, tamkajšnja trgovina pa ne kaže zanimanja. V Labodovih objektih na Nerezinah bodo letos prepleskali stavbno pohištvo, v dnevnih prostorih bodo zamenjali zavese, na mizah bodo prti (predvidoma bomo oboje naredili doma in tudi z materialom iz naših skladišč). Za garsonjerami bodo uredili parkirne prostore. V redna vzdrževalna dela sodi tudi popravilo inštalacij, oken in vrat, čiščenje prostorov in okolice. Urediti bomo morali dostop do novih objektov in okolico četvorčka (o obveznostih okoli tega objekta pa se bomo pogovarjali tudi s solastnikom — Tekstilno iz Ajdovščine). Na naših počitniških objektih je vedno dovolj dela. Da bi bili prostori še prijetnejši, bomo poleg novih zaves in prtov popestrili stene s slikami. Toliko načrtov imamo za tekoče leto, za prihodnje pa bomo morali že razmišljati o obnavljanju fasad, saj so naši prvi objekti na Lošinju stari že deset let. Redna vzdrževalna dela bodo stekla tudi v Savudriji in na vseh treh prikolicah. Za te bomo priskrbeli tudi nove hladilnike. Naše potrebe po počitniških kapacitetah naraščajo. Da bi si zagotovili pravočasno še nekaj novih objektov, smo rezervirali v sklopu gradnje novega naselja v Bešaniji še 20 ležišč (skupna kapaciteta je 1000 ležišč). O gradnji bomo poročali. Tako imamo za letošnje letovanje pripravljen razpis. V današnjem glasilu je natečaj za solidarna stanovanjska sredstva. V letošnjem letu seje nateklo 6 milijonov. Od te vsote mora po pravilniku ostati v rezervi 20 odstotkov sredstev, ostalo pa bo razdeljeno po natečaju. Člani odbora so se ustavili tudi ob porabljenih sredstvih. Ker se izteka leto dni od prvega natečaja, so člani menili, da bi morale vse temeljne organizacije, ki so lani prejele solidarna sredstva, na naslednji seji poročati, kako so bila porabljena. Pravilnik namreč določa, da so to strogo namenska sredstva, ki jih mora temeljna organizacija, če jih ni porabila v namen, za katerega je posojilo prejela, vrniti. Beseda pa je tekla tudi o letovanju naših otrok. Člani so menili, da naj bi bila tudi letošnja kolonija na morju. Socialna delavka bo do prihodnje seje pripravila predloge in možnosti (predvidena sta Fažana in Nerezine). kako spoznate pravo asertivnost v medsebojnih odnosih (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Sposobnost uveljavljanja se sicer izraža v vsem vedenju človeka, posebno pa se kaže v naslednjih značilnostih obnašanja: Stik z očmi. Asertivnemu človeku ni težko vzpostaviti stika z očmi s svojim sogovornikom. Gleda ga sproščeno, naravno,tudi odvrne oči od njega, vendar ga ima pretežni del pogovora v svojem vidnem polju. Ne strmi v tla ali v sogovornikove čevlje, pa tudi ne bulji vanj in ga ne fiksira z očmi. S pogledom izražatu-di svoja čustva in razpoloženja. Drža telesa je pri aser-tivnem sogovorniku spontana, neizumetničena. Med pogovorom se ne zvija, sklanja, naslanja niti ne sili fizično v človeka, s katerim govori. Izraz obraza je razgiban, ne da bi bil nameščen ali spakljiv; sproščen, a ne napet in kot zaledenel. Izraz obraza spremlja ton pogovora in je usklajen z dogajanjem. Asertivnemu človeku ni potrebno z izrazom obraza prikrivati čustev niti jih potvarjati. Asertivni ljudje zato ne oddajajo nasprotujočih si, dvojnih sporočil: ne smehljajo se, če govorijo o nečem neprijetnem, ne držijo se medeno, če kritizirajo, niti ne hvalijo z ironičnim ali vzvišenim izrazom obraza. Kretnje. Govorica telesa opisuje značaj, naravno in trenutno razpoloženje človeka na svoj način. Človek, ki se zna ustrezno uveljaviti, ima sproščene, razgibane kretnje, s katerimi spremlja, podkrepi ali poudari vsebino pogovora. Pasivni ljudje so običajno togi in zavrti tudi v svojih kretnjah, agresivni že z gibi rok in telesa dominirajo, prikrito ali bolj očitno fizično ogrožajo sogovornika. Glas je v komunikaciji med ljudmi izredno pomemben. Asertivnost določajo različne lastnosti glasu: poudarek, čustveni ton, nemo-notonost, primerna glasnost. Vse te značilnosti glasu so včasih še pomembnejše od vsebine povedanega. Povsem isti stavek lahko zveni kot pohvala, grožnja, obljuba ali žaljivka, če ga izrečemo z različno intonacijo, poudarkom in intenzivnostjo glasu. Če hočemo oceniti lastno asertivnost, si ob opisanih značilnostih poskušajmo ovrednotiti tudi namen svojega vedenja. Smo se želeli izraziti? Če je bil naš namen nekoga raniti ali prizadeti, potem je naš še tako spontan in iskren izraz v svojem bistvu agresiven. Asertiven nastop je treba dovolj občutljivo prilagoditi tudi osebi, s katero govorimo, in objektivnim okoliščinam. Do bolj občutljivih ljudi smo vendarle bolj pazljivi: Tudi napak nekomu ne očitamo vpričo drugih. Komurkoli, kadarkoli in pred komerkoli vsega tudi ne izrazimo. Pri tem pa se vprašanje asertivnosti že poveže z drugimi lastnostmi, na primer z ustrezno obzirnostjo in osnovno taktnostjo. Tudi norme in pravila družbe in kulture v precejšnji meri določajo asertivnost. Vedenje, ki je v nekem ožjem krogu ocenjeno kot spontano, odkrito in pristno, velja v drugem krogu za predrzno in nedopustno. Širina pogledov na odnose med ljudmi močno vpliva na to, koliko možnosti ima posameznik za to, da se lahko uveljavi na spontan in izviren način. Visoka raven osebne svobode in spoštovanja med ljudmi sta brez dopuščanja zdrave asertivnosti pravzaprav nemogoči. V splošnem pa vemo, da velja asertiven človek med samimi pasivneži za agresivnega, med agresivnimi pa za pasivnega. športne dejavnosti v labodu Občni zbor našega športnega društva je tudi letos pokazal na številne uspehe. Predvsem so bili delavni planinci, smučarji in pa plavalci. Iz poročil je razvidno, da so bile vse dejavnosti dokaj množične in da počasi dosegamo željeni cilj: vključiti v športno rekreativno dejavnost čim več Labodovih delavcev. akcije mladine laboda Koordinacija mladine Laboda je sprejela program dela za letošnje — jubilejno leto: Kviz znanja bo letos organiziran na temo „150 let tekstilne industrije na Slovenskem”. Poleg Labodove ekipe naj bi sodelovali na kvizu še mladinci iz. Novoteksa, Beti, Jutranjke, Lisce in Mure. Najboljši mladinec — akcija za imenovanje najboljšega mladinca naj bi tekla enotno v delovni organizaciji, priznanja pa naj bi bila podeljena ob dnevu mladosti — 25. maju. Oblikovali so tudi kriterije za imenovanje najboljšega Sodelovanje v glasilu — mladi so sklenili pogosteje sodelovati v glasilu s prispevki, ki pa naj ne bi govorili le o mladih, ampak naj bi prinašali tudi intervjuje z našimi upokojenci in podobne teme. Delovne akcije — vsakoletne akcije čiščenja okolja organizirajo mladinci in so pri tem zelo uspešni. Tudi letos naj bi nadaljevali z njimi. Program zajema še pripravo okrogle mize na aktualno temo, povezavo z OK ZSMS, sodelovanje na tekstiliadi, vključevanje v prireditve na ravni DO in podobno. Seja odbora športnega društva Labod. PLAVANJE Sekcija plavanja je svoje delo upravičila, saj je bilo kar precej odziva na njihove akcije. Kupljenih je bilo 500 vstopnic za plavalne bazene v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, zelo pohvaljen pa je bil plavalni tečaj za začetnike. Takih akcij bi si še želeli, zato so člani društva sprejeli sklep o ponovnem organiziranju pla- valnega tečaja in za nakup vstopnic za plavalne bazene, ki jih dobe člani športnega društva s 50-odstotnim popustom PLANINSTVO Zanimanje za planinske izlete-narašča, saj je bilo v minulem letu med planinci tudi nekaj novih članov. Po poročilu tov. Praznikove je Labodova sekcija zače- pozdrav naših smučarjev Jugoslovanska olimpi/ska alpska smučarska reprezentanca vas pnsrčno pozdravita z zimske olimpi/ade - Sara/evo '84 O ■/*) v A, A / # ua Jv H1 •A ■V* L K$Sq d n(\ A 3 C - j U A/' OOP fyx