RAZMIŠLJANJA, KISO PRISOTNA TUDI DRUGOD
Predlogi, pobude in mnenje delegacije KS Golo-Zapotok
Oglašamo se na vabilo k sodelovanju za pripra-vo delovnega programa zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988.
Predlagamo, da se v delovni program zbora krajevnih skupnosti naše skupščine občine sprej-mejo tudi sledeči predlogi in pobude:
1.  Mnenja smo, da sedaj veljavni SKLEP, ki je že precej star, o merilih in kriterijih za financira-nje splošnih potreb krajevnih skupnosti, ni več ustrezen. V tem sklepu so upoštevani le kriteriji: število prebivaJcev, oddaljenost krajevne skupno-sti od središča občine in površina krajevne skup-nosti v hektarih. Na podlagi teh kriterijev se zagotavljajo sredstva za opravljanje del in nalog v zvezi z delegatskim sistemom.
Predlagamo, da se vpelje tudi kriterij stopnje RAZVITOSTI območja krajevne skupnosti. Za delovanj KS je izredno pomembno, kakšna je stopnja razvitosti proizvodnih delovnih organiza-cij, zdravstva in šolstva, stanje prometne poveza-nosti in zaposlenost prebivalstva, socialna struk-tura in razvitost infrastrukture: cest, poti, elektri-ke, vodovoda, PTT, stanje v razvoju kmetijstva in turizma itd. Na primer v naši KS smo večkrat, včasih tudi v tednu ne le v mesecu brez vode. Za šest vasi imamo le pet telefonskih številk itn.
Dajemo pobudo, da Zbor krajevnih skupnosti razpravlja o problematiki financiranja KS in da poda predlog za sprejetje novega SKLEPA ali DOGOVORA.
2.  Doslej smo bili udeleženi na vseh sejah zbo-ra KS. Sodelujejo vsi člani delegacije. Enkrat mesečno imamo skupno sejo izvršnega sveta skupščine KS in delegacije. Razpravljamo o gradi-vu za sejo zbora KS in izberemo delegata, ki bo sodeloval na seji. Poskrbimo tudi za povratno informiranje.
Ob udeležbi na vseh sejah zbora ugotavljamo, da so dnevni redi sej zbora preobremenjeni s spre-jemanjem raznih odlokov. Ce odštejemo nekatere formalne točke dnevnega reda: volitve, delegat-ska pvrašanja, potrjevanje zapisnika, imajo odloki daleč prevladujoč poudarek. To dejstvo opozarja na marsikaj. Med drugim tudi na to, kdo so pretežni nosilci pobud in predlogov za dnevne rede sej, kdo je odgovoren za uresničevanje spre-jetih odlokov ali tisti, ki je predlog podal ali tisti, ki ga je sprejel oz. ga je uzakonil. Čutimo, da v delovanju našega zbora niso še dovolj izpeljane pristojnosti med zborom, Izvršnim svetom in upravnimi organi. Delegati se čutimo preobreme-njeni z normativno dejavnostjo zbora.
Odprto je tudi vprašanje delovanja delegacij in pošiljanje delegatov na zasedanja zborov.
Predlagamo, da Zbor vsaj dvakrat letno raz-pravlja tudi o svojem delu in o uresničevanju sklepov, ki jih je sprejel.
3.  Vsaj enkrat letno naj bi Zbor KS razpravljal, seveda na podlagi analize prakse, o sodelovanju
krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela. V naši KS ni nobene OZD. Krajani so zaposleni v mnogih TOZD zunaj KS. Vemo, da bi morali z TOZD sklepati razne samoupravne spo-razume. Za tako delo mi nimamo strokovnih služb. Tudi v Zboru KS naj ugotovimo, kateri so razlogi, da se medsebojno sodelovanje ne razvija tako kot smo zapisali v STATUTU občine.
4.  Glede sodelovanja s SIS predlagamo, da Zbor KS razpravlja vsaj enkrat letno.
V delovanju KS občutimo, da SIS v mnogočem vsestransko vplivajo na razvoj območja KS. Dej-stvo pa je, da nekatere SIS bolj delujejo odtujeno od KS kot pa s KS. Možnost neposrednega vpliva je morda zaradi slabega delovanja konference delegacij za SIS, zelo majhna. Morda je naše mnenje zmotno ali prehudo, vendar praksa nam kaže, da imajo v SIS prevladujočo moč in vpliv profesionalni vodstveni kadri in ne delegatske skupščine.
5.  Odprta vprašanja so prisotna tudi pri medse-bojnem povezovanju in sodelovanju KS. Mnogok-daj bi bili lahko bolj učinkoviti, če bi imeli opre-deljene skupne interese. Kar poglejmo, kako po-teka planiranje razvoja KS.
Predlagamo, da se napravi analiza o vsebini, oblikah in metodah sodelovanja KS. Analiza naj bo predmet razprave v Zboru KS in sprejeti naj bi bili ustrezni sklepi ter opredeljena odgovornost.
6.  Območje naše KS je zelo ogroženo glede varstva okolja in narave. Črne gradnje, vidijo pa se kljub črnini prav do Ljubljane - inšpekcijskih služb in pristojnih upravnih organov, in odlagališ-ča smeti rastejo kot gobe po dežju. Kdo je in naj bo za to odgovoren? Ugotovitve podajamo tudi na sejah Zbora KS in sprejmimo sklepe, ki bodo terjali takojšnje ukrepe.
7.  Kakšna naj bo vloga in katere so naloge KS v boju proti naraščajoči inflaciji in za premagova-nje sedanje dmžbene krize. Sami se ne čutimo dovolj sposobne, da bi se dokopali do učinkovitih opredelitev. Motijo nas splošne ugotovitve: »vsi zapnimo od TOZD, krajevnih skupnosti do obči-ne itd.«
Vendar povejmo si, kdo in kaj? Mislimo, da je za sedanji čas, to eno izmed temeljnih vprašanj skupnega pomena, zato predlagamo, da se pripra-vi razprava v Zboru.
Še bi lahko naštevali, kaj naj bi. Upamo, da se bomo domenili ob snovanju delovnega programa za leto 1988. Naša delegacija pričakuje, da bo nam mnoge oraenjene naloge pomagala opravljati SZDL v skladu s svojo družbeno vlogo, funkcija-mi in odgovornostjo.
Vodja delegacije
•                                       KS Golo - Zapotok
LUDVIK GOLOB