Izvršujemo TsakoTrsiixta iiskoTlne
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU
AKOPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxv.—leto xxxv.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 13, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 96

frank krivec
Po dolgotrajni bolezni je pre-ininil na svojemu domu Frank Krivec, stanujoč na 17705 Grovewood Ave. Doma je bil iz vasi Klenek pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča dva brata in eno sestro. V Ameriki se je nahajal 46 let in je bil član društva Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ ter društva Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ. Zadnjih šest kt je bil na penziji.
Tukaj zapušča soprogo Frances, rojeno Suhadolc, doma iz Vasi Dobrava pri Ljubljani, tri sinove: Franka mL, Charlesa in Ernesta, štiri hčere: Mrs. Fannie Svetina, Mrs. Ann Madey, Mrs. Mary Stražišar in Mrs. Frances Simončič, 10 vnukov, brata Valentina in Mike ter sestro Mrs. Mary Selock v Homer City, Pa., in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 in nato na pokopališče Calvary.
#
anton hočevar
Danes zjutraj je preminil Anton Kočevar, stanujoč na 670 E, 160 St. Pogreb oskrbuje jiogreb;. ni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutrL
Nemčija v državljanski vojni? Preprečiti mirovna pogodbo?
BERLIN, 12. maja—Gerhart Eisler, šef tiskovnega oddelka za vzhodno Nemčijo, je imel danes tiskovno konferenco, na katero so bili prvič povabljeni tudi zastopniki tiska iz zapadne Nemčije. Eisler je označil nedeljske dogodke v Essenu za provokacijo kanclerja Adenauer j a, ki da je v službi ameriškega imperializma. Vzhodna Nemčija se bo oborožila in odbila vsak napad na "sovjetsko zono."
Zastopniki zapadno nemškef vlade so pa izjavili, da se pripravlja vzhodna Nemčija na državljansko vojno, da je zbirala v te namene orožje že več mesecev,
da pa svoje oboroževanje hoče prikriti s krinko, da se pripravlja da odbije agresijo na vzhodno Nemčijo, ki naj bi prišla formalno od zapadne Nemčije, v resnici pa v službi ameriškega imperi alizma.
NIAGARO JE MODERNIZIRATI
NEW YORK, 12. maja—Ko-naisija, ki naj skrbi za ureditev parkov ob slapu Niagara, je objavila, da bo potrošila $25,000,-000, da napravi v parkih na ameriški strani Niagare moderni sistem, kakor ga ima slap Niagara s svojo okolico na kanadsk.
I strani. Stroški se bodo plačali s posebnimi davki in pristojbina-ki jih morajo plačati družbe, izkoriščajo vodno silo slapa Niagara.
Rojstni dan
Mrs. Jennie Premro, 1043 E. O St., ki se zadnjih šest mese-nahaja v Glenville bolnišnici ^adi poškodb, katere je dobila, ° j® bila zadeta od avtobusa, je ^eraj obhajala svoj rojstni dan. fužina ji k rojstnemu dnevu estita ter želi, da bi se kmalu Zdrava vrnila domov.
^^ebrna poroka:
Splošno poznana Mr. in Mrs. nton Mihelich, ki vodita gro-^'^fijsko trgovino in mesnico na 30 Babbitt Rd., bosta jutri ob-^Jala 25-letnico svojega srečne-^^^^•konsk^ga življenja. Sorod-in prijatelji iskreno česti-slavljencema ter jima že->3o še mnogo let zdravja, sreče ^ Zadovoljstva.
' ^®P6t zdrava
poznana Mrs. Mary Starman ~0l5i Arbor Ave. je sedaj zo-^ zdrava. Iskreno se zahvalju-Vsem za darila, kartice, cvetli-jj obiske v času njene bolezni, v	se zahvaljuje krožku
• 3 Progresivnih Slovenk.
počitnic
g 'n Mrs. Frank Posavec sta ® pred par dnevi vrnila s dvo-Gsečnih počitnic v Hot Springs, ' ter se zopet nahajata do-^ "a 1911 E. 30 St., Lorain, O.
Nedeljski dogodki v Porurju
Mesto Essen, ki je izhod iz velikega industrijskega nemškega središča Porurje proti ostali Nemčiji na vzhod, je bilo v nedeljo pozorišče krvavih dogodkov. Essen je industrijsko mesto in je praznovalo 1,100-letnico svoje ustanovitve. Essen je mesto, kjer je močno zasidrana krščansko demokratska stranka kanclerja Adenauerja in kjer so imeli nemški katoliki, katere politično predstavlja danes kancler Adenauer, tudi v prejšnjih časih važne manifestacije.
Zapadno nemška vlada je bila informirana, da pripravljajo komunisti zapadne Nemčije, in to iz vseh krajev tega dela Nemčije, pohod v mesto Essen. Zato je blokirala važne dohode v mesto in se ji je v glavnem posrečilo, daje' odvrnila pohod v masah v mesto. Vkljub tem varnostnim meram je prišlo v mesto po stranskih vhodih in v borbi s policijo kakih 30,000 komunistov, ki so se po mestu pretepali s policijo in s svojimi političnimi nasprotniki. Pri tem je bil eden od komunistov, kakor smo že poročali, ubit, več pa je bilo ranjenih.
Gerhart Eisler, šef komunističnega tiska za vzhodno Nem čijo, je dogodek prikazal v drugačni luči in je vso krivdo zvalil na policijo kanclerja Adenauerja, ter tudi trdil, da je zapadno nemška policija ubila enega od svojih policajev, ki se ni strinjal s provokacijskimi nastopi svoje policije.
*
Kdaj bo Moskva udarila?
WASHINGTON, 12. maja -Odbor za zunanje politične zadeve spodnje zbornice je ob priliki zaključka svojih debat o ame riški zunanji pomoči tujini izdal poročilo, kako gledajo ameriški vojaški poveljniki na svetovni položaj. Predsednik Truman je zahteval $7,900,000, odbor spodnje zbornice mu je črtal $1,010,-900. O Trumanovem predlogu in o poročilu odbora se bo začela splošna debata v plenemu spodnje zbornice ta teden. V pomoči tujini je zapopaden tudi znesek $4,500,000,OOO kot izrazita ame riška vojaška pomoč tujim drža vam.
Ameriški vojaški poveljniki trdijo po tem poročilu, da se Mo skva še ni odločila o tem, ali je sedanji moment ugoden, da se začne splošni svetovni obračun med obema taboroma. Ali se pa ta obračun začne ali ne, je po polnoma odvisno od Moskve, tako pravijo ameriški generali. Mo-
skva pa se bo odločila za splošno svetovno vojno le tedaj, če. bo prepričana, da bo izid tega spopada zanjo sto odstotno ugoden.
Poročilo nadalje trdi, da se ne more smatrati, da bi se zmanjšala nevarnost sovjetske agresije, vsled česar se ne more zmanjšati napor za obrambo Amerike.
Poročilo dalje trdi, da se nahajajo v vzhodni Nemčiji močne sovjetske oborožene sile v popolni pripravljenosti. Tudi v ostalih državah satelitskega bloka so zbrane sovjetske čete pripravljene, da udarijo na dan ukaza.
Radi tega poročilo priporoča zalogo ameriškega atomskega orožja in ustanovitev baz izven Amer ike na strateško važnih točkah.
Stena stadijona se je podrla
BELLVILLE, Argentinija, 12 maja—Za časa boksarske tekme, kateri je prisostvovalo kakih 1,000 ljudi, je udarila strela v stadion. Stene stadiona so bile stare. Deževje je prispevalo svoje in stene so se zrušile in pokopale pod seboj do smrti 27 gledalcev, kakih 100 pa ranile.
*
PACHUCO, Mexico, 12. maja —V tukajšnji areni je bila boksarska tekma, katero je zajpla nevihta. Odpovedala je luč, gledalci so se bali, da se bo porušila stena, nastala je zmešnjava in posledica: pet mrtvih in 14 ranjenih.
ZAKONI IMAJO STRANI KOT ROMANI
Velika Britanija se je v svoji zgodovini vladala po običajih. Svoje ustave v celoti niti ni zapisala.
Velika Britanija od danes je ena od najbolj obdavčenih držav. Državna blagajna je morala pobrskati za vsakim dohodkom, za vsakim predmetom, ki bi se dal obdavčiti.
Tako je Velika Britanija od danes, ki je živela na običajih od včeraj, prišla do tega, da je predložila poslancem načrt zakona, ki obsega, in ki uravnava britanske davke, celih 508 strani. Kakor kalt velik roman! Porabili so polovico tone papirja, da je mogel dobiti vsak poslanec en izvod!
Važne izjave domačih pilotov
WASHINGTON, 12. maja —
Polkovnik Hayes, sam aktiven pilot na Koreji, je glede vloge ameriškega letalstva na Koreji izjavil: Ameriški letalci so kaznovani, ker ne smejo prenesti, borbe na Mandžurijska tla. Prvotno so bili ameriški odgovorni vojaki in civilisti, tudi Acheson in Truman za to, da se mandžurijska meja prekorači. To so preprečili člani Združenih narodov, ki se tudi bojujejo na Korejo, češ da ima Rusija pogodbo s Kitajsko, kateri pride na pomoč v slučaju napada. Komunisti smatrajo zračno vojno na Koreji za vež-banje ogromnega letalskega kadra.
V DEŽELI EVE PERON
BUENOS AIRES, 12. maja— Magazin "Review of the River Plate" poroča, da je trgovski svet v Buenos Airesu dosegel rekordno število polomov—bankrotov v zadnjih 12 letih argentinskega poslovnega življenja!
POKOL V BUSU NA EUCLID AVE; POLICAJ IN TRIJE POTNIKI MRTVI
20-letni Lawrence Goldsby je včeraj na busu na E. 105 St. in Euclid Ave. pobil z revolverski-mi streli tri potnike in policijskega stražnika.
Mrtvi so bili stražnik Stinch-comb, Miss Frankie, Mrs. Garrison" in James Powers. Zadnji je bil sVoječasno advokat v Chi-cagu.
Dogodek je bil v kratkem sledeči; Miss Frankie je čutila, da ji je nekdo zapalil lase. Njena sopotnica Mrs. Garrison je poklicala stražnika. Miss Frankie pa se je pritožila pri voznici busa. Prepir se je pričel že ha E. 79 St. Potem, ko je vstopil na bus policijski stražnik, je morilec Goldsby stražniku hitro vzel njegov revolver in začel streljati. Morilec Lawrence Goldsby je na
policiji navedel, da je prišel v Cleveland pred dvema tednoma. Popre je je bil v New Yorku. Glede Clevelanda je dal napačni naslov stanovanja.
O dejanju, ki ga je storil, pa je v svoje opravičilo dejal, da je popre je pil, da je slučajno zapalil lase Miss Frankie, ko si je prižgal cigareto. Streljal pa je na ^iss Frankie, ker ga je obtožila, da ji je zažgal lase. Streljal je na Mrs. Garrison, ker je ta poklicala stražnika. Streljal na stražnika, ker ga je hotel potegniti ven iz avtobusa. Ni pa imel namena streljati na četrtega, to je na Powersa.
Policija trdi, da Goldsby ni kazal nobenih znakov pijanosti. Goldsby, ki je črnec, je bil rojen v Pine Bluff, Ark.
Stavka v petroleju—odmev v svetu
denver, 12. maja—Stavka v ameriškem petroleju, ki traja 13 dni, je vzbudila zaskrbljenost tudi v državah izven Amerike.
Londonska vlada je opozorila druge države, naj se varčuje z gorivom. Civilno letalstvo bo moralo biti omejeno, in to vsepovsod po svetu, če bo trajala stavka v Ameriki dalje.
v notranjosti Amerike so sledile nadaljne cftnejitve o uporabi gasolina in plina. Posamezne plinske postaje, kakor tudi po staje, ki služijo prometu z gaso-
Manj hrane kot pred 15 leti-
vojna industrija ni ubila civilne
Odmevi
materinskega dneva
AKRON, 12. maja—Za materinski dan je Mrs. Margareta Walker, stara 28 let, podarila od svoje strani svojemu možu— trojčke. Rodila je dve deklici in enega dečka. Družina Walker ima že dvoletno deklico, s trojčki na materinski dan so se otroci pomnožili na štiri.
NEW YORK, 12. maja—Na materinski dan se je nahajalo pred mestnim sodiščem 41 ^ensk, ki so bile obtožene—"slabega Velenja." Bile so zasačene pri hazardni igri. Vse obtožene so trdile, da imajo doma družino in da so matere. Sodnik je upošteval ta razlog in je poslal vse skupaj domov k njihovim družinam.
KAKO POSTANEŠ V AMERIKI MILIJONAR
SAN FRANCISCO, 12. maja —Arthur Dale King je bil v mladih letih uradnik banke Hanford. Kupil si je večja zemljišča, katera je hotel nato prodati. Kupca ni bilo. Na Zapadu so se pojavila velika petrolejska ležišča, tako tudi na zemljiščih Kinga. King je prodal svoja zemljišča za $18,-000,000.
Arthur Dale King se je v moški dobi udejstvoval v industriji petroleja, kakor tudi v drugih panogah gospodarstva in umrl v starosti 79 let kot "multimili-jonar."
Pa tudi King je podlegel na drugi strani tipično ameriški bolezni—srčni slabosti.
Na obisk v domovino
Nocoj se poda proti New Yorku poznana Mrs. Jennie Hr-vatin iz 17921 Waterloo Rd., ki bo 15. maja ob 9.30 uri zvečer odletela z letalom na obisk v staro domovino. Prihodnje jutro ob 7.30 uri bo letalo pristalo v Parizu, od tam pa se bo Mrs. Hr-vatin podala naravnost v Trst, kjer ima sestro Rozalijo Frank, s katero se niste videle že 32 let, in brata Antona Cergol. Tam namerava ostati par mesecev, nakar se zopet vrne domov z letalom. V New Yorku bo pred odhodom v domovino na obisku svoje prijateljice Mrs. Olge Sherman. Želimo ji srečno pot in veselo snidenje s svojimi domačimi ter zdrav ppvratek!
t '§
t %
Vile rojenice
linom, so začele z racijoniranjem gasolina in plina.
Ker se unije pogajajo ločeno s posameznimi podjetji po državah, je bilo možno, da se je na primer med Standard Oil Co. v Californiji in delavci unijci dosegel ločen sporazum.
Danes so se začela v Washing-tonu pogajanja med obema strankama s posredovanjem urada za stabilizacijo mezd, da bi prišlo do sporazuma o novi de-lavno-mezdni pogodbi v ameriški industriji petroleja.
Vile rojenice so se zglasile na Materinski dan pri družini Mr. in Mrs. John Kernz na 300 E 330 St., Willowick, Ohio, ter pustile zalo hčerkico-prvorojen ko, kateri so dali ime Linda Marie. Ob rojstvu je tehtala sedem funtov in devet unč. Dekliško ime mlade mamice je bilo Stella Homovec ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Frank Homovec iz 1052 E. 72 St;, ki sta postala sedaj osmič stari oče in stara mama. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnišnici. Čestitamo!
MNENJE ZDRUŽENIH NARODOV O GOSPODARSTVU V SVETU
NEW YORK, 12. maja—Ko Združeni narodi ocenjujejo današnje gospodarstvo v svetu, trdijo, da splošno svetovno oboroževanje ni imelo na civilno gospodarstvo tako porazne posledice kot so se bali in so jo predvidevali gospodarski strokovnjaki pred letom dni.
Produkcija civilnih dobrin je^
trenotno v naraščanju; delavske mezde so na splošno prilagodene cenam; surovine so na razpolago tako vojaškim, kakor tudi civilnim zahtevam in potrebam.
Iz poročila Združenih narodov nadalje izhaja, da se je prepad med Vzhodom in Zahodom, kar se tiče izmenjave gospodarskih dobrin in trgovine, še poglobil. To pa vkljub temu, da se je pokušalo oživeti trgovske zveze med Vzhodom in Zapadom.
Manj hrane na razpolago
Potrošnja hrane na osebo je danes manjša kot je bila pred 15. leti.
Velika razlika med produkcijo naprednih držav in med ono iz zaostalih krajev še vedno obstoja, in se je v zadnjem času celo povečala.
Pomanjkanje dolarja je v mnogih državah resno vprašanje. Vzrok je velik ameriški izvoz, na drugi strani pa dejstvo, da je Amerika omejila tujim državam svojo gospodarsko pomoč razen, kar ni šlo strogo za vojaške namene.
Svetovna produkcija v naraščanju
V	letu 1951, ki je bilo prvo leto popolnega oboroževanja, se je pomnožila tudi produkcija za civilne potrebe. Če se primerja ta produkcija s strogo vojaško produkcijo, je civilna celo nadkrilila strogo vojaško produkcijo. Zato je bilo tudi možno, da se je dalo civilnemu prebivalstvu na splošno več gospodarskih dobrin, kakor se je to začetkoma pričakovalo.
V	mednarodni trgovini leta
1951 pomeni delitev obeh taborov, delitev med Vzhodom in Zahodom. V letu 1951 je padla trgovina med Vzhodom in Zapadom na polovico predvojnega standarda.
Sovjetski blok >e podpira
Komunistične države so povečale medsebojno trgovino in tako vsaka v svojem območju nadomestile izpadek, ki se je pokazal vsled pomanjkanja trgovskih stikov z Zapadom.
Komunistična Kitajska na primer je sklenila več trgovinskih pogodb s komunističnimi državami. Kitajska trgovina je vsled blokade Zapada globoko padla, toda pod sedanjimi pogodbami Kitajska upa, da bo šel njen izvoz v velikih količinah v države sovjetskega bloka vzhodne Evrope.
Glede kitajske produkcije same pa so Združeni narodi mnenja, da se je ta povečala in da je koncem leta i951 dosegla višine / mnogih panogah industrije, ka-.lor jih ni bilo beležiti v zgodovini kitajske produkcije prejšnjih let.
36. letnica zakona
Danes obhajata poznana Mr. in Mrs. Joseph Cukajne 36. obletnico svojega srečnega zakonskega življenja. Družina Cukajne sedaj biva na Evergreen Rd. v Wickliffe, Ohio. Mrs. Cukajne je v nedeljo obhajala tudi svoj rojstni dan, torej kar dva dogodka v dveh dneh. Sorodniki in prijatelji izrekajo slavljencema iskrene čestitke ter jima želijo še mnogo let zdravja in sreče skupnega življenja.
MANIFESTACIJE PROTI ITALIJI
TRST, 12. maja — Ameriško-britanski-italijanski dogovor predvideva, da bo imela Italija! večjo besedo pri upravi Svobodnega tržaškega ozemlja s tem, da bo nastanjeno v Trstu tudi italijansko vojaštvo. V Trstu in tržaški zoni imajo tako Amerikan-ci, kakor tudi Britanci po 5,000 mož posadke. Rimska vlada je zahtevala, da se tudi italijanska vojska nastane v Trstu.
Kakor se poroča iz Jugoslavije, se nadaljujejo manifestaciji zoper Italijo. V zadnjih dogovorih med Zapadom in med Italijo vidijo jugoslovanski krogi postopne korake, da se končno Tržaško ozemlje tudi formalno priključi Italiji.
Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je imel veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem je napovedal, da si Jugoslovani pridržujejo uporabiti v danem slučaju gotove mere, ki jih bodo smatrali za primerne. Domneva se, da bo Jugoslavija formalno anektirala zono B, ki je sedaj pod njeno upravo.
Praktično je sedanje stanje sledeče; Zona Svobodnega tržaškega ozemlja s Trstom in okolico, ki ima vsega skupaj okrog 280,000 prebivalstva, Trst sam
na okrog 260,000, je praktično upravljana italijansko, ker velja-o v upravi italijanski zakoni, ki lih izvršuje italijansko uradni-štvo.
Zona B, ki se začne vzhodno ,d Trsta—da se imenuje v tej ,vezi le bolj znani Koper—in sega na jug na Istro, je praktično opravljana po Jugoslovanih in ,e praktično uveden režim, ki je /peljan v ostali Jugoslaviji, de-oma prilagoden na primorske razmere.
Najspornejša točka ostane slej :[0 prej Trst s svojim pristaniščem. Zadnji jugoslovanski predlog je bil, naj pride to mesto pod skupno jugoslovansko-itali-jansko upravo, kateri predlog pa je Italija odklonila.
Svobodno tržaško ozemlje bi postalo samostojna državica, če bi bil imenovan governer. V osebi governerja do sedaj med zavezniki ni prišlo do sporazuma in je tako predvidevan statut za to ozemlje v zraku.
Neofašisti so imeli v Rimu bučno demonstracijo, kateri je prisostvovalo 50,000 oseb. Govornik je bil bivši podtajnik stare fašistične stranke Pino Ro-mualdi, ki je to pot prvič javno nastopil, odkar obstaja republika.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. maja 1952

ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PRIJATELJU POROČEVALCU
(2)
Torej—več novic! Če se srečata dva prijatelja, zlasti pa Slovenca jima je prvo na ustih—no, kaj je kaj novega. Ta "kaj je kaj novega," je hrbtenica vsakega časopisa in poročanja v časopisu. Ta "kaj je novega" se razširi na vsa polja človeškega udejstvovanja. Toda to novo je zlasti v današnjih časih velikih sprememb in hitrega doživljanja novo samo danes in ne več jutri, ker je jutri novo zopet nekaj drugega. Pri tej priliki še to: Časopis ni pismo, ni dopisna karta, marveč je namenjen tisočem. Vsakdo bo lahko razumel, da je glede tega "postavljeno še drugo pravilo, da mora to "novo" biti tako, ki bo res odgovarjalo zanimanju splošnosti oziroma širšega kroga čitateljev našega lista. V tem okviru se gibljimo, ko spodaj izvajamo nadaljnje posledice.
Slovensko življenje v Ameriki kot tipično nekaj svo je vrstnega—slovenskega, se odigrava v glavnem v društve nem življenju. Časopisi so navajeni, da prinašajo in dopis niki jim pošiljajo v glavnem poročila o društvenem življenju, sestankih in prireditvah. Vsakdo mi bo priznal, da so taka poročila le del poročanja, ne morejo pa biti vse Dalje—da so taka poročila monotona, če se prinašajo po enem in istem kopitu prikrojena, kar v resnici redoma zasledimo. Če je ameriški način izživljanja ameriških Slovencev med seboj in v družbi prilagoden takemu načinu ob vešče van j a in zadostitve želja, ki hoče "novic od domačih ljudi," naj se nadaljuje. Toda čitatelji lista niso tega mnenja in smatrajo tako poročanje le za del našega ude j stvovanja v Ameriki, in poročil o njem. Pravo življenje nas vseh skupaj se odigrava izven društvenih prireditev—v realnem življenju. V tem realnem življenju se ponavljajo dogodki iz dneva v dan, ki so ravno odsvit tega realnega življenja in vesti o tem realnem živlenju pričakuje slovenska radovednost.
Vesti o družinskem življenju, zdravju in bolezni najdejo prijatelji "Enakopravnosti" v koloni "Iz življenja ameriških Slovencev." Hvalevredna kolona! In kaj je z drugimi poročili? Bodimo objektivni in priznajmo, da je res potrebno nekaj truda in razgledanosti, da znam pisati in povedati kaj originalnega kako jaz sam opazujem svet okrog mene, svet in dogodke z njim v zvezi vsaki dan od danes. Lepa je navada, da se pozdravljajo prijatelji iz sončne Floride ali Californije, kjer je naročnik na dopustu. Pisati tako dopisnico je lahka stvar. Več prijateljev pa si bo ustvaril tisti, ki bo tudi opisal, kaj vidi v tej sončni Floridi ali Calif orni j i, opisal svoje vtise o morebitnih spremembah, ki jih je doživel kdaj preje in jih doživlja sedaj. Kako gleda na družbo, ki se tam sestaja. Kako z eno besedo ima odprte oči in razgledan razum!
Ali: Vzemimo za primero ameriško jeklo, naše družine, ki se nahajajo v negotovosti ali pride do stavke ali ne, zlasti še vprašanje ali so na stavko pripravljene ali ne, kako gledajo nanjo če bo dolgotrajna, in kaj pravijo drugi. Zakaj ne bi se potrudil zastopnik lista "Enakopravnosti," ali njen naročnik na primer v Pittsburghu, da pošlje listu tako poročilo? Stavka jeklarjev in industrijsko mesto Pittsburgh je omenjeno samo kot primer. Takih primerov in prilik je širom Amerike polno vsak dan na koše!
Povejte nam o vaših potovanjih, povejte nam kakšni so socialni in delavni pogoji v vašem kraju, zaposlenost, družabno stanje Slovencev! Pri vsem tem pa naj bo vodil na misel vsakega stavka, vsakega večjega sestavka, ta, da se pisec vpraša koliko ljudi bo poročilo^ bo novica zanimala!	, .
Od našega življenja kot celote, od naše pripravljenosti, da vsak po svojih močeh sodeluje pri gradnji slovenske skupnosti v Ameriki, od naših zastopnikov, ki bodo znali organizirati prijatelje, poročevalce lista, bo odvisno, koliko bo originalnih novic iz življenja Slovencev v Ameriki izšlo vsaki dan v listu "Enakopravnost." Pod vidiki Slovencev v Ameriki, ameriških državljanov, ki imajo svojo življensko nalogo ravno v Ameriki in pod vidiki, da morajo biti poročila aktualna, dnevna, v interesu splošnosti, vse gledano z ameriškimi očmi, pa morajo biti prilagodene vesti iz Jugoslavije! Zapomnimo si: Ne urednik, ne poročevalec ni spolnil svoje dolžnosti, če mu je bilo samo na tem, da napolni gotov prostor strani časopisa brez vprašanja ali je vsebina aktualna, odgovarja splošnim interesom in želji čitateljstva!	L.Č.
Tržačan piše o Kulturnem domu
"Dragi prijatelji in prijateljice v Zedinjenih državah ameriških!
"Iz poročil, ki nam jih redno pošilja Va šodbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, nam je znano, kako zelo lepo in uspešno napredujejo Vaši napori, da bi nam pomagali zgraditi naš Kulturni dom v Trstu, ki ga tako krvavo potrebujemo. Težko bi Vam mogel opisati občutke naše hvaležnosti spričo Vašega dela in prizadevanega zanimanja, ki vlada med Vami za našo stvar.
"To ni za nas samo velika materialna pomoč temveč tudi moralna, ki v nas krepi zavest, da slovenskega človeka ne morejo ločiti niti širna morja, niti dolgoletna ločitev od starega kraja in niti morda različni pogledi na svet, kadar gre za stvari, ki so sestavni del našega narodnega življenja, oziroma obstoja. Moralna vrednost Vaših materialnih prizadevanj je za nas toliko večjega pomena prav sedaj, ko je vprašanje naše narodne bodočnosti na Tržaškem ozemlju še posebno pereče, saj veste, da so italijanski imperiali-sti sedaj v ponovni silni ofenzivi, da bi se znova z njim običajno makiavelistično prakso polastili našega ozemlja in nam do kraja uničili še tisto trohico, kar nam je je ostalo od pravic, ki smo si jih s tako ogromnimi žrtvami priborili v poslednji vojni in ki so ostale tudi po mirovni pogodbi le besede na papirju.
"Prijatelji, rojaki! Naša akcija -za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu ima izrazito narodno obrambni zna čaj. To odraža že njena zasnova in ves njen potek, ki Vam ga ho čem na kratko podati, da si boste o njem na jasnem in da boste vedeli, v kakšnem položaju smo danes po enem letu našega dela.
"Vse materialne osnove ter kulturni razvoj našega naroda so bile v 25 letih italijanske fašistične okupacije popolnoma uničene: naši kulturni in narodni domovi požgani, naše ustanove in organizacije zatrte, naše zadruge in naši denarni zavodi izropani in likvidirani. Ostala nam je samo nezlomljiva moralna sila, s katero smo po osvoboditvi zaorali v zapuščeno njivo z našim narodom svojstveno vztrajnostjo in doslednostjo. 'Toda le prekmalu smo naleteli na ovire, na nerazumevanje zavezniških vojaških oblasti za naše narodne potrebe, kar nas je kmalu dovedlo do spoznanja, da moremo v novih pogojih spet računati le na lastne sile, na solidarnost bratov Slovencev in Jugoslovanov v svobodni domovini, na pomoč bratov izseljencev po vsem svetu.'
"Tako je zapisano v prvem razglaslu Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, ki se je ustanovil februarja 1951 iz vrst slovenskih prosvetnih, kulturnih in javnih delavcev v Trstu. Na temelju tega proglasa se je začela obsežna akcija za zbiranje materialnih sredstev za zgraditev doma najprej -med nami samimi in med Slovenci pod Italijo, skoraj istočasno pa tudi v svobodni domovini, kjer je bil že naslednje dni v Ljubljani ustanovljen odbor za pomoč pri^ gradnji našega doma s tržaškim rojakom Ivanom Regentom—sedanjim podpredsednikom Ljudske skupščine Slovenije—na čelu.
"Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu je seveda izdelal svoj pravilnik v skladu s tukajšnjimi zakonskimi predpisi. Po tem pravilniku je naloga odbora zbirati sredstva in propagirati vso akcijo, tako da bi na ta način pomagal delniški družbi 'Dom,' ki bo Kulturni dom zgladila. Ze takoj ob svoji usta-
novitvi je postala družba 'Dom' lastnica stavbne parcele v mestu, ki meri 2,000 kvadratnih metrov. Družba je imela takrat tudi že idejni osnutek Kulturnega doma, v katerem naj bi bili gledališke dvorane, prostori za igralce, gledališke garderobe in delavnice, posebni prostori ?a glasbeno šolo, baletno šolo in druge ustanove.
"Dejansko zbiranje prispevkov se je začelo 11. marca z začetno vsoto 72,000 lir, v manj kot dveh mesecih pa je bil dosežen prvi milijon, kar je bilo najboljši dokaz, da se je naše ljudstvo spontano in z vnemo odzvalo akciji, da je pravilno razumelo njen narodni pomen in značaj.
"Toda če se je ta akcija začela ob splošnem navdušenju zavednega slovenskega prebivalstva, pa je bila tudi že od vsega početka trn v peti nekaterim, ki sovražno gledajo na kakršno koli slovensko narodno iniciativo. Kmalu se je oglasil italijanski iredentistični tisk, ki je naše podjetje ostro napadel. Češ da gre za nesramne načrte slovenskega nacionalizma, ki hoče spremeniti narodnostni značaj italijanskega Trsta, da gre za ustvarjanje slovenskih kolonij v mestnem središču, in opozarjal Italijane na nevarno igro 'balkanskega značaja.'
"Toda akcija je bila že v takem spontanem razvoju, da so ji podobni sovražni izbruhi italijanskih šovinistov in tudi kakšnega neodgovornega slovenskega strankarskega zagrizenca lahko samo še koristili, da so ji dali še večjega poleta. Številna slovenska mestna in podeželska prosvetna društva so začela prirejati prireditve v korist Kulturnega doma. Med tržaškimi Slovenci skoraj ni bilo priložnostnega dogodka, da se ne bi ob njem spomnili na Kulturni dom z denarnim prispevkom. Slovensko narodno gledališče je vpri-zorilo v ta namen vrsto predstav, mnogo posameznikov se je odločilo za redne mesečne prispevke itd. Tako je bil lani sredi junija dosežen drugi milijon, kar je spričo težkih gmotnih razmer, v katerih živijo naši ljudje, pomenilo lep uspeh.
"Na gradbišču so se medtem pričela tudi pripravljalna dela. Podirati so začeli stare stavbe opuščene tovarne. To je še bolj poživilo in pospešilo akcijo, ki je dosegla morda v vsem času do danes značaj in pomen največje narodne manifestacije, ko je odbor na splošno željo organiziral ob 31. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu od 8. do 15. julija 'Teden za Kulturni dom' z geslom : 'Naj ne bo Slovenca, ki ne bi v tgm tednu prispeval vsaj za eno opeko za Kulturni dom!'
"S ponosom lahko rečemo, da ga na vsem ozemlju skoraj res ni bilo zavednega Slovenca, ki ne bi izpolnil te svoje narodne dolžnosti. Cela vrsta slovenskih vasi se je v tem tednu odzvala akciji stoodstotno, druga skoraj stoodstotno. Prav tako posamezni okraji. Slovensko narodno gledališče je v tem tednu priredilo v korist Kulturnega doma štiri predstave slovenske zgodovinske drame 'Celjski grofje,' ki jih je skupno obiskalo okrog 10 tisoč gledalcev. Prireditve so prirejale tudi naše diletantske dramske družine, pevski zbori itd. Gmotni uspeh 'Tedna' je bil nadvse zadovoljiv, saj so bili v njegovem okviru zbrani skoraj trije milijoni lir.
"V lanskem oktobru se je tako skupna vsota dvignila čez pet milijonov lir, do konca leta domala na 6,500,000 lir. Sedaj imamo zbranih že sedem milijonov lir.
"Dragi prijatelji! Upam, da sem Vam v glavnih obrisih opisal potek naše akcije. Seveda sem se omejil samo na nase ožje domače kraje in nisem omenil
akcije, ki je sporedno potekala v svobodni domovini. Vendar naj Vam v ilustracijo te navedem, da je akcija tam dosegla mnogo desetih milijonov dinarjev.
"Skoraj odveč bo, če Vam povem, kako mi vsi nestrpno pričakujemo dan, ko bodo premagane vse mogoče težave in opravljene vse formalfiosti (dokončna odobritev načrtov, dobava gradbenega materiala itd.) in se bo začela in potem tudi dokončala gradnja našega doma. To bo krona naporov vseh Slovencev in Jugoslovanov v domovini ter po vsem svetu. V njej bodo sadovi Vaših prizadevanj nemara najlepši biser, ki bo pričal o solidarnosti in zvestobi vseh nas preko vseh mej in daljav v borbi za naše človeške in narodne pravice. Pred nami je še mnogo dela, toda podoba našega novega doma nam daje vedno novih moči in uliva vedno trdnejšo voljo. In še posebej v teh vročih dneh, ko se zemlje lačni tujci spet zaganjajo v naše kraje in ljudi. Naše geslo je neomajno in nespremenljivo.: Tujega nočemo, svojega ne damo!
"In na svojem bomo nezadržno zgradili svojo kulturo in svoj Kulturni dom!
"Jože Koren. "V Trstu, sredi aprila 1952."
POVEČAN IZVOZ DESERT NIH PIJAČ PODJETJA "ISTRA-VmO"
Gospodarsko podjetje "Istra-vino" na Reki je nedavno odposlalo v Zahodno Nemčijo 15 vagonov desertnih'vin. Do konca aprila je poslalo prav tja še 15 vagonov enakih vin, posebno "mistela" in posebno vrsto ver-muta. Desertna vina podjetja "Istra-vino" so se med vsemi jugoslovanskimi vini v tujini najbolje plasirala. To je razvidno iz mnogih naročil, ki jih podjetje neprestano dobiva in ki jih vseh ne more povsem zadovoljiti. Podjetje bo do konca leta izvozilo v Zahodno Nemčijo, Holan-dijo in Dansko okrog 300 vagonov svojih desertnih vin. Poleg t^ga pa bo tudi domačim potrošnikom nudilo posebno vrsto dži-na in novo vrsto whiskyja. Podjetje bo posebno na Reki nadzorovalo prodajo svojih vin, ki zdaj, kakor trdi direkcija podjetja, prihajajo v roke potrošnikov v razvodenelem in pokvarjenem stanju in že niso več naravne pijače, temveč najbolj umazane potvorbe, ki zastrupljajo kupce. V tej dobi nastopajoče turistične sezone je ta mera, ki jo je podvzela direkcija "Istra-vina," že potrebna in pomembna.	V. M.
(Po "Slovenskem poročeialcu")
OBSODBA BOLGARSKIH VOHUNOV
Okrožno sodišče v Štipu je obsodilo pet vohunov, ki jih je organizirala bolgarska obveščevalna služba. Steber vohunske mreže je bil bolgarski državljan Stojan Slavčevski, ki je kmalu na vohunskih in zarotniških tečajih v Bolgariji leta 1950 našel tri pomočnike za izvrševanje vohunskih nalog med bolgarskimi državljani, ki so doma iz jugoslovanskih obmejnih krajev.
Stojan Slavčevski in še nekateri drugi obtoženci bolgarski državljani so večkrat prihajali v Jugoslavijo, da bi zbirali po štiparskem okraju podatke o jugoslovanskih vojaških posadkah in o raznih gospodarskih podjetjih. V svojo vohunsko mrežo so lani vpletli jugoslovanskega državljana bolgarske narodnosti Smileva, ki jim je tudi povsem dajal zavetje in jim je tudi pomagal pri pridobivanju podatkov. Stojan Slavčevski jo bil obsojen na 15 let, drugi obtoženci pa na od pet do 10 let strogega zapora. Štirje obsojenci, ki so bolgarski državljani, bodo po prestani kazni izgnani v Bolgarijo.
(Po "SlovcnikM poroiivilcu")
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Broughton, Pa.—Dne 30. marca je umrla v bolnišnici Louise Senica, vdova. Rojena je bila v Prevorjah na štajerskem 19. marca 1866. Bila je ena najstarejših Slovenk v tej okolici. Zapušča tri hčere, katere so tudi vdove. V Ameriki ie bivala od 1. 1912.
—Mary Keržišnik je dne 11. aprila tako nesrečno padla po stopnjicah, da je morala iti v bolnišnico. Močno si je poškodovala roko in rebra.
Springfield, 111.—V teku enega tedna s o zbolele: . Antonija Church, katera se zdravi v bolnišnici St. John; dalje Mary Os-trožnik in Rozi Zaverl. Obe se zdravita v Memorial bolnišnici.
Latrobe, Fa. — Pri družini Stanley in Frances Bon v Greensburgu, Pa., so se zglasile rojenice in pustile zalo hčerko-prvorojenko, tako so postali stari starši John in Angela Bon ter Frank in Rozi žitko.
Lorain, O.— 1. aprila je umrla Mary Keržič, stara 64 let, rojena v vasi Žabnica pri Škof ji Loki. V Ameriki je bivala 40 let. Tukaj zapušča tri sestre.
Traunik, Mich—V bolnišnici je umrl Jakob Lavrič, doma iz vasi Travnik, Loški potok. Star je bil 64 let. V Traunik, Mich., je prišel 1.1907. Bil je član SNPJ. Podlegel je raku na pljučih. Zapušča sestro Antonijo Knaus v Trauniku ter brata v stari do-
movini in več sorodnikov tukaj in tam.
Meseca marca pa je umrl Jože Zbačnik, doma iz vasi Mali log v Loškem potoku. Bil, je član SNPJ. Star je bil 76 let. Tukaj zapušča sestro in več srodnikov v Jugoslaviji.
Oakland, Calif. — Dne 25. aprila je umrl kansaški pionir Louis Lekše. Doma je bil iz Bučke na Dolenjskem, od kjer je prišel v Ameriko 1. 1902. Naj-prvo se je naselil v Yalu, Kans., potem v Radleyju. Zadnjih 30 let pa je živel v Califomiji. Pred dvema letoma je bil paraliziran in ves čas ležal v bolnišnici. Tudi govoriti ni mogel, končno pa ga smrt rešila hudega trpljenja. Pokopan je bil dne 29. aprila v Walnut Creeku, Calif,, ob veliki udeležbi. Tukaj zapušča dve hčeri, dva sina, sestro in polsestro pa v Helperju, Utah. Žena mu je umrla pred 28 let.
Chicago—Umrla je Mrs. Antonija Malesich, sestra pokojnega Johna Cemažarja. Stara je bila 62 let, doma z Gorenjske. Živela je v Berwynu, 111. Zapušča sina in dve hčeri, v stari domovini pa pet sester.
Little Falls, N. Y.—Dne 29. aprila je umrl Frank Gartner, star 62 let. Podlegel je srčni hibi.
je bil v Leskovcu. Bil je član SNPJ in KSKJ. Tukaj zapušča tri sine in hčer. Žena mu je umrla pred dvema letoma.
ZA TOVARNO GRE!
CELOVEC — Komaj se je v Avstriji nekoliko polegel prah, ki ga je dvignila odločba Upravnega sodišča, da je treba razvpi-mu fašistu Starhembergu vrniti njegova obširna posestva in gradove, že je na Koroškem na dnevnem redu podobna zadeva. Gre namreč za dr. Leopolda Jugferja, bivšega lastnika to-' varne akumulatorjev v Bistrici v Rožu in znanega nacista, ki je bil po vojni razlaščen, pa mu je pred kratkim Upravno sodišče na Dunaju ponovno prisodilo to varno. In prav tako kot v primeru Starhemberga si tudi sedaj prizadevajo odločujoči ljudje v O VP in VdU, da bi dosegli vsaj kompromisno rešitev, če se jim morda ne posreči, dokazati "ogromnih gospodarskih uspe hov" tega fabrikanta, "ki je imel razumevanje za socialne potrebe delavcev ter je dajal kruh in zavetje stotinam družin" (to je zapisala neonacistična "Neue Front" dne 29. marca)—in ga tako oprati vseh grehov.
Bistriški delavci pa so drugačnega mnenja. Ko so izvedeli za razsodbo Upravnega sodišča, so organizirali protestno zborovanje in zahtevali, naj se jim Jung-fer ne prikaže več pred oči, ker se predobro spominjajo njegovih "socialnih" ukrepov. Protestno resolucijo je podpisalo preko 80% vseh delavcev in nameščencev, posebno zastopstvo obratnega sveta pa je takoj odpotovalo na Dunaj k finančnemu ministru dr. Kamitzu (tovarno namreč začasno upravlja finančno ministrstvo) z zahtevo, naj se zavzame za interese delavcev.
Taksnega vala ogorčenja Jung-ferjevi prijatelji verjetno niso pričakovali. Zato so kmalu tudi oni pričeli pobirati podpise in namigovali delavcem: Kaj pa, če so Jungfer vrne; to boste frčali iz tovarne!—Na ta način so res ujeli nekaj podpisov, kajti pri Starhembergu se jo stvar končno prav čudno zasukala (kot je znano, ostane razsodba Upravnega sodišča v veljavi, Starhem-bergovo premoženje v Avstriji pa bo še nadalje upravljala država, dokler avstrijska vlada ne bo drugače odločila).
Ni izključeno, da nam ne bodo lepega dne zopet posadili Jung-ferja za vrat—si je mislil ta ali oni delavec, ko jc v skrbeh za svojo družino podpisoval izjavo.
Če nekoliko pobrskamo po preteklosti tega nemškega to-
varnarja, se nam kmalu pokaže njegova prava podoba. Iz Nemčije je priromal na Koroško ob Hitlerjevi okupaciji Avstrije in takoj prevzel bistriško tovarno, ki je bila nekdaj last Kranjske družbe. Po nalogu nacističnih oblasti jo je preuredil v tovarno akumulatorjev, leta 1942 pa je prešla v njegovo last. Koliko je dal zanjo, ni nikjer zapisano, zato bo verjetno držalo to, kar govore ljudje, da jo je namreč df bil zastonj, ker je svojemu "raj-hu" prav zvesto služil.
Delavce je brezobzirno izkoriščal in jih priganjal k delu. Posebno grdo pa j# ravnal s številnimi francoskimi ujetniki, ki so mu brezplačno garali, često jih je pretepal in jim dajal slabšo hrano kot prašičem. Zato so se ujetniki pogosto na skrivaj zatekali k bistriškim kmetom po skorjo kruha. Rad se je znašal nad tistimi delavci, katere je sumil, da imajo zveze s partizani-Med njimi je bil tudi Einspieler Aleš, po domače Lekš iz Bistri-* ce. Gestapovci so ga že dlje časa zasledovali, ker je bil znan kot zaveden Slovenec in sovražnik nacizma. Zato so ga hoteli Čim prej spraviti s sveta.
Ker pa so se bali preplaha ^ načrt, Jungfer mu je dal priče-tek maja 1944 nenadoma tri dn' dopusta, čeprav se ga je Leks branil. Nagovarjal ga je, paj prosti čas porabi za to, da bo pripravljal drva zase in za svojo mater. Drugi dan dopusta, to j® 6. maja 1944, sta ga obiskala dva gestapovca, ki sta se izdaja* la za avstrijska antifašista. Zvabila sta ga od doma ter ga bli^^ Bistrice zahrbtno ustrelila.
Istega dne so na podoben način pobili še dve njegova tovai i" ša, Valentina Švarca iz Sveč Florija Križnika iz Mač, LekšO' vo ženo pa, ki je prav takrat p*"!' čakovala prvega otroka, so od' vlekli v zapor, kjer jc tudi rodi* la. Ko je Jungfer izvedel za Lek šovo smrt, je menil, "da je krogla še predobra za takega l^an-dita."
Tega strašnega dogodka je v Bistrici in okolici še niso po zabili. Posebno živo pa jim stop^ 'pred oči sedaj, ko bi si zopet rad prilastil tovarno. ^ bo ta bivši nacist res nagrajen svoje početje? Sicer pa zadnr beseda še ni padla! Glas ških delavcev, ki odklanj^^ Jungfer ja, je močan. Morda bodo za sedaj še prevpili, nior^ tudi ne, toda prav gotovo ne re tem delavcem nihče za ve ^ zavezati ust.
(Po "SliMiiKkw li'i''"
K-
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
DRŽAVA SKRBI ZA' DELAVCE IN USLUŽBENCE
Zvezna vlada Jugoslavije je predpisala uredbo, ki ureja vprašanje materialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev, ki brez lastne krivde ostanejo začasno izven delovnega razmerja, ker se iz upravičenih razlogov ne morejo takoj zaposliti pri drugem delu. Tem delavcem in uslužbencem pripada po poteku odpovedanega roka pravica do materialnega zavarovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
Prvič, če so bili do poteka odpovedanega roka v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj dve leti ali s prekinitvami po 15. maju 1945 skupaj pet let.
Drugič, če so se po preteku odpovedanega roka redno prijavili pristojnemu biroju za posredovanje dela.
Pravica delavca ali uslužbenca do materialnega zavarovanja traja od poteka odpovedanega roka do trenutka, ko se najde zanj nova zaposlitev. Delavci in uslužbenci, ki so enkrat uživali materialno zavarovanje po tej uredbi, si znova pridobe to pravico v primeru ponovne prekinitve delovnega razmerja, brez ozira na trajanje zaposlitve.
Materialno zavarovanje znaša 50% tarifne postavke oziroma zadnje plače
Materialno zavarovanje v času začasnega prenehanja delovnega razmerja znaša: a) za delavce in uslužbence, ki so bili do prenehanja delovnega razmerja zaposleni v gospodarskem podjetju 50% tarifne postavke^ po kateri je bil obračunan zadnji zaslužek; b) za delavce in uslužbence, ki so bili zaposleni pri državnih organih in ustanovah, pri družbenih in zadružnih organizacijah ter pri drugem delu izven gospodarske delavnice 50% zadnje plače.
Delavcetti in uslužbencem, ki prejemajo'materialno zavarovanje po tej uredbi, pripada tudi stalni otroški dodatek v nezmanjšanem znesku, če so imeli pravico do tega dodatka do pre-
teka odpovedanega roka. Invalidom druge in tretje skupine pripada na račun materialnega zavarovanja po tej uredbi razlika med zneskom 50% tarifne plače in zneskom invalidnine, ki jo prejemajo po predpisih o socialnem zavarovanju. Materialno zavarovanje po tej uredbi se izplačuje 15-dnevno za nazaj, obračuna pa se po dnevih. Izplačilo opravi Narodna banka po nalogu biroja za posredovanje dela.
Kdo nima pravice do materialnega zavarovanja
Pravice do materialnega zavarovanja nimajo: osebe, ki jim je delovni odnos prenehal zaradi disciplinske kazni odpustitve iz službe,; ki so sami odpovedali službo; tisti, ki ne sprejmejo zaposlitve (službe, dela), če to službo ponudi biro za posredovanje dela ali podjetje (pri tem se upošteva fizična in strokovna sposobnost); osebe, ki uživajo pokojnino po predpisih o socialnem zavarovanju; osebe, ki imajo po zakonu o državnih uslužbencih pravico na odpravnino, in sicer za čas, za katerega jim je bila izplačana odpravnina; osebe, ki žive v skupnosti, v kateri skupni dohodki gospodar-stvar brez ozira na vir dohodkov (dohodki iz kmetijstva, najemnin, gospodarske delavnosti plač in zaslužkov in pokojnin) presegajo 2,000 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva.
O fizični sposobnosti delavca in uslužbenca odloča biro za posredovanje dela na podlagi izkaza in mnenja stalne zdravniške komisije.
Socialno zavarovanje in zdravstvena zaščita
Delavci in uslužbenci, ki dobe materialno zavarovanje po tej uredbi, uživajo tudi socialno za-fvarovanje za primer bolezni, žene pa za primer nosečnosti in poroda, pri čemer velja kot osnova za določitev prejemkov iz socialnega zavarovanja znesek
i
Glavni stan za blago za moško in žensko opravo in za pošiljke preko morja, po zmernih cenah.
# • Hard finish, 50% volneno, 50% rayon g Men's wear Worsted Suitings, idealno za nošo ' skozi celo leto, v temno plavi, sivi in rjavi 'barvi: regularna $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 j ar da.
Crease-resistant volneno- rayon Gabardine in Sharkskins, GO inčev široko, blago za moško in žensko opravo v temni in svetli barvi. Regularno $2.50, sedaj samo $1.75 jarda.
Imamo tudi obilno izbero blaga na jarde za ženske suknje, obleke, suits in krila po posebnih cenah. Imamo tudi popolno zalogo krojaških potrebščin.
Govorimo nemško in slovensko.
S. LIEBERMAN WOOLEN €0. 1446 West 3rd St,
blizu SUPERIOR AVE.
Odprto o'd ponedeljka do sobote od 9. do 5.30; ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
materialnega zavarovanja po tej uredbi.
more država nuditi prosto višjo
Delavci in uslužbenci, ki jim je začasno prenehalo delovno razmerje, pa ne izpolnjujejo pogojev ža pridobitev pravice do materialnega zavarovanja po tej uredbi, imajo pravico na zdravstveno zaščito po predpisih o socialnem zavarovanju, če so bili neprekinjeno zaposleni vsaj eno leto ali s prekinitvami po 15. maju 1945 najmanj dve leti in pol in so se pravilno prijavili zaradi zaposlitve biroju za posredovanje dela.
Vozne ugodnosti za nastop službe v novem kraju
Osebe, ki potujejo v drug kraj zaradi nastopa službe, uživajo popust 75% od polne vozne cene v tretjem razredu potniškega vlaka, enako na ladjah in na avtobusih, kadar je avtobus edino prevozno sredstvo. Ta popust se lahko odobri tudi članom družine delavca in uslužbenca, če se preseli v kraj nove zaposlitve. V posebno upravičenih primerih lahko da biro za posredovanje dela delavcem tudi brezplačno vozovnico.
Po utemeljeni prošnji osebe, ki se napoti na delo v drug kraj, lahko biro za posredovanje dela odobri tudi brezplačen prevoz in selitvene stroške do novega kraja zaposlitve v celoti ali deloma. Osebam, ki so začasno izven službenega razmerja in si same najdejo zaposlitev v drugem kraju, izda biro za posredovanje dela potrdilo za vožnjo s popustom, če taka oseba dokaže, da ji je zaposlitev zagotovljena.
Finančna sredstva za materialno zavarovanje in za ugod-nostno ali brezplačno vožnjo po tej uredbi se zagotovijo iz fonda socialnega zavarovanja.
Da se zagotovi pravilno izvajanje te uredbe, so gospodarska podjetja, ustanove, državni organi, zadruge zadružne in družbene organizacije in delodajalci dolžni hkrati z odpovedjo najkasneje pa v treh dneh obvestiti o odpovedi biro za posredovanje dela; v nasprotnem primeru začne odpovedni rok teči šele od dneva, ko je biro za posredovanje prejel sporočilo o odpovedi.
Predpisi nove uredbe veljajo od dne 1. aprila 1952. Za čas, dokler ne bodo organizirani vsi biroji za posredovanje dela, bodo republiški sveti za ljudsko zdravstvo in socialno politiko določili tiste biroje, ki bodo imeli pravico izdajati naloge za izplačilo materialnega zavarovanja oziroma objave za ugodnostno ali brezplačno vožnjo na posameznih področjih. Osebam, ki so na dan uveljavljenja te uredbe izven delovnega razmerja, pripada po pogojih te uredbe materialno zavarovanje od dne 1. aprila na-prej.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
SOCIALNI PROBLEMI ZAČASNE BREZPOSELNOSTI
Don't gamble with fire— tite odds ore against you I
M *
* * *
M
■k ★
★
WHEN YOUR "E" BONDS MATURE
The Treasury Department oflfers . three choices to holders of Series E, United States Defense Bonds, when their Bonds mature: Choices: You may: One, accept cash, if you so desire; Tivo, continue to hold the present bond with an automatic interest-bearing extension; Three, exchange your bonds in amounts of $500 or multiples for a Defense Bond of Series G, which earns current income at the rate of 2'/2 percent payable semi-annually.
Action: If you want to obtain cash, you simply present your bond, with proper identification, to any paying agent. If you want to extend the matured bond you have ABSOLUTELY NOTHING TO Do—just continue to hold it. Extended bonds may be cashed at any time you wish. If you want a G Bond, see your bank for details. Interest: The extended bond will earn simple interest on the face amount at the rate of 2'/2 percent for the first seven and one-half years. Thereafter it will be at. a higher rate sufficient to provide a total return for the 10-year extension period of 2.9 percent compounded. Taxes: You have the choice of (l) reporting E Bond interest for Federal income taxes on an annual basis or (2 ) paying the taxes on the interest in the year when the bonds finally mature or are redeemed. The privilege of deferring taxes does not apply if the E Bond is exchanged for a G Bond.
BUY W AaU U. S. DEFENSE BONDS • BUY W U. S. DEFENSE BONDS
V	stalni bojazni pred pomanjkanjem delovne sile so zadnja leta mnoga podjetja grešila s tem, da so najemala delovno silo tudi čez dejanske potrebe, kar nam je le deloma uspelo zajeziti z uvedbo planskih kvot delovne sile in planskih kvot plačnega fonda. Tako smo le S" težavo zagotovili delovno silo za izpolnitev temeljnih planskih nalog.
Docela pa se je položaj spremenil, ko smo dojaro leto po uvedbi delavskega samoupravljanja in prvih ukrepov za decentralizacijo oblastnih organov postavili z novim planskim in finančnim sistemom v ospredje načelo rentabilnosti, hkrati pa poostrili borbo proti birokratiz-mu administrativnega aparata. Marsikje so ugotovili, da imajo preveč delovne sile, da je administrativni aparat prevelik. To je v podjetjih pokazala zlasti revizija delovnih mest v zvezi z razpravo o novem družbenem planu in novimi kalkulacijami. V marsikaterem podjetju, kjer so prej venomer tožili, da nimajo dovolj delovne sile, so spoznali, da jim ob smotrni razporeditvi dela ne primanjkuje delavcev ali da jih imajo celo preveč.
Sprva so odpuščeni delavci in uslužbenci kaj hitro našli zaposlitev drugod, danes gre za stvar že težje. Navzlic temu ne moremo govoriti o brezposelnosti, zlasti ne o takšni, kakršna vlada v kapitalističnem svetu. Gre le za prehodne težave v zvezi s prelivanjem delovne sile z odvečnih delovnih mest na prazna delovna mesta in s smotrnejšo razporeditvijo te delovne sile, kar ima za posledico, da ostanejo nekateri odpuščeni delavci in uslužbenci začasno brez zaposlitve.
Sovražniki naše družbene ureditve skušajo seveda te pojave tolmačiti na svoj način in napovedujejo veliko brezposelnost, nekateri ljudje z nepremagani-mi predsodki pa jim celo verjamejo in ne pomislijo, da je resnična brezposelnost tipičen pojav v kapitalističnem gospodarstvu kot rezultat vladajočih protislovij, medtem ko se v državi, ki z mogočnimi koraki gradi socializem, ne more pojaviti.
V	resnici je pri nas problem pomanjkanja delovne sile le trenutno stopil v ozadje. Zavedati se moramo, da bomo med letošnjim letom dovršili vrsto velikih in največjih industrijskih podjetij, ki bodo potrebovala desetti-soče novih delavcev. Zgrešeno je tudi misliti, da se naša industrijska proizvodnja letos ne bo nadalje dvignila, ker določa družbeni plan le najnižje stopnje izkoriščanja zmogljivosti. Te stopnje namreč v večini primerov že vključujejo nadaljnje povečanje proizvodnje.
V	ostalem pa imamo še vedno vrsto gospodarskih panog, ki nadalje trpe zaradi pomanjkanja delovne sile. To velja ne le za naše kmetijstvo, ki smo mu zadnja leta odtegnili mnogo delovne sile, marveč tudi (v državnem merilu) za gozdarstvo, rudarstvo in gradbeno panogo ter za nekatere stroke kovinske in strojne industrije. Glede na občutno pomanjkanje strokovnih delavcev v drugih republikah se kvalificirani delavci v Sloveniji že prostovoljno javljajo za zaposlitev v južnih krajih (iz mariborske tovarne TAM jih je odšlo hkrati 40), pametna vodstva podjetij pa jih ne zadržujejo, ker jih lahko danes hitreje nadomestijo. V ostalem pa se letošnja gradbena sezija še ni prav začela.
Problemi, ki nastajajo v zvezi s ponovno zaposlitvijo odpuščene delovne sile, so brez dvoma le začasni. Navzlic temu pa naša ljudska oblast ni gluha za težave, ki jih povzroča taka prehodna brezposelnost. Zvezna vlada pripravlja poseben postopek pri odpuščanju delovne sile, pri čemer bodo imele odgovorno
vlogo sindikalne organizacije. Za večje odpustitve delovne sile je v načrtu uredbe določen arbitražni postopek, v katerem bodo imeli sindikati odločilno besedo.
Posebna zaščita je zamišljena za določene kategorije delavcev in uslužbencev, za žensko delovno silo in za tiste, ki imajo več kakor 10 let delovnega staža. Namen tega postopka je, preprečiti nezakonito in brezobzirno odpuščanje v posameznih podjetjih, zlasti socialno ogroženih, ki si težko najdejo drugje zaposlitev, odpuščanje ženske delovne sile in mater z otroki. Niso redki pojavi, da nekatera podjetja v pomanjkanju družbenih ozirov odpuščajo predvsem žensko delovno silo in matere, ki jih zaradi fizičnih sposobnosti ali družinskih razmer ni mogoče zaposliti v drugih podjetjih.
V	vseh teh primerih ne upoštevajo, da bo ženska delovna sila v proizvodnji še nujno potrebna, zlasti potem, ko bo sedanji proces prelivanja in preusmerjanja delovne sile zaključen in bodo nova velika podjetja, ki jih bomo letos dovršili; terjala novo delovno silo. Zato ' nam ukrepov za zaščito pri odpuščanju delovne sile ne narekujejo samo socialni oziri, marveč tudi gospodarski in družbeni pomen pravilne zaposlitve delovne sile.
V	pogojih novega sistema gospodarjenja se podjetja ne morejo zanašati na to, da jim bodo državni organi, ko bo nastala potreba, "nakazali" delovno silo. Dajies ni več planskih kvot delovne sile in tudi plačni fond je omejen samo glede na obseg tekoče proizvodnje. Po drugi strani pa ni več uprav za delovno silo, medtem ko imajo nove posredovalnice za delo le nalogo, posredovati med podjetji, ki iščejo delovno silo, ter delavci in uslužbenci, ki iščejo zaposlitve, pri čemer morajo skrbeti, da vsakdo dobi zaposlitev po svojih sposobnostih in po svojem nagnjenju za določene poklice.
Sedanje prelivanje delovne sile in potreba njene preusmeritve terja včasih od prizadetih težko odločitev, sprejeti delo v drugem kraju, v podjetju, ki išče delovno silo. Zato se ne moremo izogniti, da posamezni delavci in uslužbenci ostanejo začasno izven delovnega razmerja. Ker pa v socialistični družbi nihče, ki je voljan delati, ne sme ostati brez najnujnejših sredstev za življenje, je zvezina vlada izdala uredbo o oskrbnini (materialnem zavarovanju) in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razredu.
Ta uredba je nov pomemben prispevek v naši delovni zakonodaji, saj prevzema država pod določenimi pogoji skrb za vse tiste socialno ogrožene delavce in uslužbence ter njihove družine,
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici prerane smrti našega nadvse ljubljenega sina in brata
FRANK CEVKA ml.
kateri je zatisnil ^voje blage oči za vedno dne 13. maja 1951.
Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
Žalujoča ostala družina Cevka
Cleveland, O., 13. maja 1952.
Zastopniki
''Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje; JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UT 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457 •
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
99
ki so brez lastne krivde začasno izven delovnega razmerja in ne morejo takoj najti drugega dela. Vendar njih število ni veliko, v Sloveniji se danes giblje število delovnih ljudi, ki so začasno brez zaposlitve, na višini komaj 0.8% vseh zaposlenih, od teh pa je približno polovica socialno ogroženih. Tak delavec ali uslužbenec dobi do rtastopa nove zaposlitve oskrbnino v višini 50% prejšnje osnovne plače oziroma tarifne postavke, uživa pa tudi nadaljnje socialno zavarovanje.
Popolna preskrba je zagotovljena otrokom teh delavcev in uslužbencev, kajti tistemu, ki dobi oskrbnino, pripadajo otroški dodatki v nezmanjšanem znesku. Delavcem in uslužbencem, ki potujejo na novo delovno mesto, je z uredbo zagotovljena ugodnost četrtinske voznine na železnici, v izjemnih primerih pa dobe taki delavci in uslužbenci tudi brezplačno vozovnico ali povrnitev dela stroškov za preselitev z družino.
Z zaščito v tako velikem obsegu, ki je možna samo v socialistični družbeni ureditvi, bomo na najmanjšo mero omilili težave, ki se pojavljajo v zvezi s pra-vilnejšo zaposlitvijo in s prelivanjem delovne sile v gospodarstvu.	(fs)
(Po "SlMenskem poročmicu")
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
SLOVENKA
vdova ali samska, ki želi dober dom se išče, da bi oskrbovala hišo za eno družino; 9 sob. Katero zanima, naj pokliče
EN 1-1182
DELO DOBIJO MOSEI
IZUČEN MESAR DOBI STALNO DELO
na
315 E. 156 St.,
IV 1-7631 '
SOBE V NAJEM
V NAJEM
se odda lepo stanovanje v hiši za eno družino. Prednost ima mirna družina odraslih oseb, srednje starosti. Lastnik je samski ter želi imeti eno sobo, katero bi najemniki oskrbovali. Je stalno zaposlen in želi poštene stanovalce. Za podrobnosti pokličite po 4. uri popoldne.
IV 1-5952
TRGOVSKA PRILIKA
$400.00 mesečno delni čas
Narodno znana firma nudi zanesljivi osebi zasigurano bodočnost s službo popravljanja strojev, iz katerih se po trgovskih lokalih kupuje razno blago (merchandise dispensing). Nobenega prodajanja. Lahko zaslužite $400 mesečno za delni čas, za polni čas dela pa več. Prosilec mora biti zanesljiv in imeti priporočila; treba je imeti avto In zahteva se $600, ki so jamčenl z inventarjem. To je sigurna trgovska ponudba in se jo lahko natančno preišče. Ne odgovarjajte če niste pripravljeni iti v varno, trdno pod-vzetje. Za intervuj v vašemu mestu z našim zastopnikom, navedite telefonsko številko in naslov.
NU-WAY DISTRIBUTING CO.. 3908 OLIVE ST.. St. Louis 8. Mo.
HIŠE NAPRODAJ
PRODA SE HIŠA ZA 2 DRUŽINI
po 4 in 4 sobe; gorkota na plin. 3 garaže. Nahaja se na Saranac Rd. blizu Holmes Ave.
Za podrobnosti pokličite PO 1-4907
HIŠA ODPRTA NA OGLED od S. do 8. ure
Na 6403 Dibble Ave. Za eno družino, 8 sob. 4 spalnice, kopalnica zgoraj. Klet pod vso hišo in gorkota na plin.
HIŠA BLIZU CERKVE SV.
KRISTINE IN E. 222 ST.
Krasen zidan bungalow s 3 spalnicami. 4 leta star. Ves cementiran dovoz; garaža in pol; zimska okna in mreže; lepo splanirano. Lastnik žrtvuje ker mora prodati. Pokličite za ppdfobnosti in sestanek za ogled.
PAGE REALTY CO.
EUCLID URAD 455 E. 200 St., KE 1-1030
GIVE
To CONQUER
CANCER
AMERICAN; CANCER SOCIETY
URGENT!
Will a Certain Blood Donor , Please Get in Touch With Sgt. #12 754 680
They don't tell us whoLa blood it is—and you don't know who got it. So you don't know me and I don't know you.
But I've had lots of time to think here at the hospital (it's almost a year since I got mine in Korea) and I keep wondering who you are and where you live and what you do and all that. Sometimes I have you figured for a wheat farmer in South Dakota, Kke my Uncle Herman. Or sometimes you're a big-league outfielder —the position I dreamed of playing. But mostly, I guess, you're just someone I'd like to meet and chew the fat with.
Once I kicked this thing around with a guy in the ward here and he said, yeah but suppose this certain person
trims out to be a beautifiil blonde, then what?
But all kidding aside, it's a funny feeling to owe your life to someone you don't know. In some ways though it makes it easier to say thanks, because it's not just me thanking you. It's every wounded guy thanking every American who gave blood.
The toughest part of being out in Korea isn't the fighting. It's the feeling you're a million miles from nowhere. So a thing like giving blood means a lot, because it gives the guys a feeling you're in there pitching with them.
I know one thing. When I get out of here I'm going to give some blood myself.
What happened to that pint of Blood You were going to Give?
CALL YOUR RED CROSS
CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE TO THI ARMED FORCES BLOOD DONOR PROGRAM BY
ENAKOPRAVNOST

STRAN 4
C
ENAKOPRAVNOST
igor šentjurc:
ZEMLJA PRIHAJA
Ob cesti so kopali jarek za vodovodne cevi. Bili so štirje in so delali osem ur dnevno. Dva sta bila pravzaprav že v letih, ko bi se morala usesti pred prag, greti na soncu, kaditi pipo in čakati na vsakdanji časopis. Delala sta počasi na enakomerno, kot star, dobro naoljen, zanesljiv stroj in samo odmori med delom (ko sta se naslonila na lopati, utaknila polovici cigarete v ožgani leskov ustnik, prižgala in pokramljala) so bili pri njiju daljši kot pri onem, tretjem, ki je stal menda prav sredi življenja. Bil je za polovico mlajši od prvih dveh, suh in žilav in je delal hitro in neutrudno. Po navadi je kopal s krampom, medtem ko sta starejša dva z lopato odmetavala zemljo; pri tem pa jima je pomagal še četrti, najmlajši. Ime mu je bilo Mirko, star je bil petnajst ali šestnajst let in po svojem izgledu še ni odrastel frnikulam na dvorišču, avanturam po hostah s fračo ali lokom v napetih rokah, Stevensonovim Otokom za-
kladov in roki, ki bi mu dala ob sedmih zvečer večerjo in ga ob devetih poslala spat. Toda teh reči ni pravzaprav nikoli poznal in je svojo plačo ob koncu tedna pošteno zaslužil.
Delali so bo samotni cesti že izven ljubljanskih predmestij. Ob drugi strani ceste je tekla dvotir-na tramvajska proga. Po njej je vsakih pet ali sedem minut peljal tramvaj.
Kopali so že nekaj nad šest tednov in jarek je bil ponekod globok okoli tri metre. Tam, kjer je bil najgloblji, je tisti dan čistil dno najmljaši v četvorici. Z lopato je praskal zemljo in kamenje na kup in nakopano počasi odmetaval čez rob. (Rob je bil precej visoko nad njim in jarek je bil ozek, da nad sabo ni videl drugega kot pas obl-ionega neba in včasih glavo !:akšnega človeka, ki je 3j1 po cesti mimo in se je iz radovednosti—kaj neki kopljejo tu, ali: kako globoko so pravzaprav že izkopali ta jarek —sklanjal nad njim in ga gledal
Defense is your job^ too!
Tns IS A DAY OF DREAMS COME TRUE... for the returning Korean War veterans pressing against the ship's rail and for their loved ones waiting on the dock. The counted days of waiting are over, the nightmare of war
behind them. These boys have been far across the seas doing a hard, dirty, bloody job... a job of defense—/or you.
But defense is your job, too. It is your job to help make America's economy as strong and dependable as these men have made her military power. And your job can be not only easy but rewarding — in financial security for you and your family. Just buy United States Defense Bonds. Buy them now and buy them regularly. For your bonds and other forms of saving can make America strong. And in this warring world, strength is America's surest guarantee of peace.
So sign up for bonds today—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A-Month Plan where you bank. For your security and your country's, too, buy U. S. Defense Bonds regularly!

The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
Don't forget that bonds are now a better buy than ever. Because now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means that the bond you bought for $18.75 can return you not just $25-but as much as $33.33! A $37.50 bond pays $66.66. And so on. For your security, and your country's too, buy United States Defense Bonds now! Bankers recommend them as one of the safest forma of investment.
PEACE IS FOR THE STRONG... Buy US. DEFENSE BONDS NOlV!
The U. S. Qcvernment doe$ not pay for thU adverti$ing. The TrtCMtry Department thank*, for Aeir patriotic donation, the Adverti$ing Council and
ENAKOPRAVNOST
globoko dol pod seboj.) Vmes je tiho požvižgaval in kdaj pa kdaj glasno zazdehal. Bilo je blizu poldneva in kmalu bo čas za kosilo. Bil je precej utrujen, ker so danes kar dosti napravili in je meril čas po tramvajih, ki so v enakomernih presledkih vozili mimo. Videl jih ni, le slišal in čutil jih je, ker se je vsakokrat rahlo tresla zemlja pod njim so se tresle stene levo in desno od njega, posebno pa tisa, ki je bila bližja progi. Ker pa se za to ni zmenil, je tudi to zaznal le od časa do časa, ko je na prim tramvaj vozil posebno hitro, al i na Je močno zavrl, da je zemlja clilitela močneje kot sicer. Potem pa se je—komaj nekaj sekund zatem, ko je peljal mimo tramvaj in hitro, cvileče zavrl pred kolesarjem, ki je tik pred njim prečkal progo —z obeh strani vsula zemlja in ga zakopala do kolen. Nepričakovano, nenadoma in hitro, da ni utegnil odskočiti. Malce se je prestrašil, toda ne preveč. "No!" je rekel in poizkusil potegniti desno nogo iz zemlje. Pa je ni mogel in jo je začel odkopavati z lopato. Hvala bogu, da je ni zasulo, je pomislil in kopal. Ne prehitro in skoraj mirno. Potem, čez čas pa je postal nemiren in mu je bilo nelagodno. Ker je bil jarek ozek, tesen in globok in je bil ozek pas neba nad njim teman, siv in težak ; ker je bila zemlja okoli njegovih nog trdo stlačena in jo je odkopaval le nerodno in s težavo ; ker se je s sten—spodaj so bile izpodkopane — neprestano vsipal rahel pesek in je bila včasih vmes tudi kaka večja gruda ali kamen, ki se je odluščil in trdo padel na dno, in je zemlja (zdaj je imel levo nogo še^ celo in desno do polovice meč v njej) tako zoprno drhtela, ko je peljal tramvaj mimo, in se je takrat vsipalo s sten močneje, in sploh —ni se mogel premagati in je zaklical:
"Halo, Štefan, pridite malo sem!" in potem še enkrat, ker se oni ni oglasil: "Štefan, Štefan! Pridite sem!"
"Kaj je?" se je iz jarka pred njim oglasil debel, hripav glas.
"Pridite sem!" je rekel in mu je bilo laže. "Boste mi nekaj pomagali."
"Kaj?" je vprašal oni.
"Tu—zasulo me je."
"Kaj ?" Oni ni mogel razumeti.
"Zasulo me je, pa bi mi—"
"Kaj? Zasulo?" In čez čas: "Čakaj, že grem!" Hip zatem je prišel po jarku najstarejši iz če-tvorice. Velik, močan, belolas možak s širokimi, upognjenimi rameni in mogočnim hrbtom.
"No," je rekel, "kaj pa delaš?" in njegovi govorici se je poznalo, da je doma iz Prekmurja.
"Nič. Zasulo me je—kar naenkrat se je vdrla zemlja."
Stari je ogledal stene, potegnil z veliko, grčavo in umazano roko, ki se ji je poznalo, da je imela desetletja opravka s težkim orodjem in zemljo, levo in desne in rekel: "Aha!" (kakor zdravnik, ki je ugotovil pri pacientu bolezen) in: "Grem še po onadva. Medtem pa se ti kopiji ven." In je šel. Nenavadno hitro in vneto, da se je Mirku zdel skoraj smešan, ker je bil navajen njegovih počasnih, lagodnih kretenj.
In ravno takrat, ko sta pritekla oba stara nazaj (tretjega, mlajšega, je poslal Štefan po deske in kole k veliki na pol gotovi hiši, ki so jo še nedavno gradili v bližini, da bi podprli zemljo na obeh straneh), je peljal mimo tramvaj in se je—hip zatem—zopet vsula zemlja. Zasulo ga je do pasu.
Potem so mrzlično delali. Stara dva sta ga odkopavala in on jima je z rokama pomagal odmetavati zemljo. Bil je bled in roki sta se mu tresli. Čez levo lice se mu je vlekla krvava praska in med razmršenimi, kostanjevimi lasmi je imel pesek. Zemlja se ga je tesno oklepala—ne bi verjel, da se samo vsuje, pa je tako stlačena, je pomislil—in v levo koleno ga je tiščal oster ka-
men. Franc (to je bil oni, ki ga je Štefan poslal po deske in kole) je prinesel tudi žago in mrzlično žagal in podpiral. Delali so molče in so govorili le, ko je bilo potrebno. Ko je bil na primer kol, s katerim bi bilo treba podpreti desko, ki jo je Štefan z ramo držal ob steni, predolg in je rekel: "Še pet centimetrov! Ne gre!" Ali Franc: "Rabil bi še desk! Prekleto, kje bi dobil več desk!?" Ali Konrad (to je bil drugi najstarejši): "Fant, Mirko, pazi na lopato!" Ali Mirko; "Ko gre tramvaj mimo, se vse trese—" in je gledal na desno, kjer je bila "stena od srede do tal globoko izpodkopana. In tisti kamen ga je neznosno tiščal v koleno, da je stisnil zobe ih pomislil : še malo, pa ne bom več izdr-žal. Čas bi že bil—! in je z rokami porival zemljo od sebe, da bi čimprej. izkopal tisti kamen. Včasih je ogledal navzgor, po sivih stenah, odkoder se je venomer rahlo posipalo. Zdaj zmce peska ali dve. Zdaj celo prgišče. Potem nič. In potem cela gruda. Padla je nizdol in se spodaj razdrobila. Za njo se je skotalil kamen. Potem zrnce za zrncem, rahlo in vedno več in vedno več, dokler ni stekel nizdol po steni curek peščene zemlje, da je za-šumelo po dnu okoli njega.
Izkopali so ga že do stegen. Kmalu bom zunaj, je pomislil. Prvič, odkar ga je zasulo. Pritisk tistega kamna v koleno ni bil več tako neznosen in bilo je sploh laže, da se je nasmehnil trem ali štirim radovednežem, ki jih je najti vsepovsod in so stali dalje doli ob robu jarka. Gledali so in niso mogli pomagati—dva sta bila moška in bi menda prav rada pomagala—ker je bil jarek preozek. Eden izmed tistih se je sklanjal prav posebno daleč naprej in Mirko je pomislil: padel bo. Na glavi je imel temnorjav klobuk, na nosu očala, oblečen je bil v svetlorjav površnik in v roki je držal črno aktovko. Gledal ga je naravnost v oči (Mirko ga je videl skozi presledek med steno in široko razkoračenimi Štefanovimi nogami). Gledal ga je nekako hladno, radovedno in vprašujoče, kakor da bi hotel nekaj zvedeti. Potem je zaklical Franc.
"Umaknite se že od roba! Zemlja se lahko podere še naprej— ne vidite!?" in umaknil se je tudi oni z očali.
Mirko je kopal in ko je čez nekaj trenutkov pogledal na desno, je opazil .na izpodkopani steni majhno, drobno razpoko. Bila je komaj vidna in se je v krivi črti vlekla mimo njega. Na več mestih je bila prekinjena in se je potem—čez decimeter ali dva —zopet pojavila. Prekleto! je v mislih zaklel in postalo mu je vroče. Take razpoke je poznal, kljub temu, da je bil star šele petnajst ali šestnajst let in bi pravzaprav spadal še v šolo in ne na dno jarka, kjer ga je enkrat morala zasuti zemlja, v kateri je kopal vsak dan.
"Hitro!" je rekel in naglo odmetaval in porival zemljo z dlanjo od sebe in se silil, da ne bi pogledal tja. Stara dva sta molčala in on je le pogledal tja. Razpoka je bila še vedno tam. Tenka, temna, prekinjena črta v sivi zemlji. Toda ni bila več tako tenka kot prej. Zdela se mu je širša, temnejša in globlja in je rekel:
"Hitro! Zemlja spet pride!"
"Ne. Nihče ne pride," je rekel Konrad.
"Kopiji!" je rekel Štefan.
"Pride, pride!" je rekel Mirko in je zopet pogledal tja. Jasno je čutil, kako so se mu naježili lasje na tilniku. Razpoka je bila široka že, da bi lahko vtaknil vanjo mezinec in je nepretrgana tekla še dva ali tri metre naprej.
"Tu—Štefan, tu! Poglejte!" je zaklical in nehal kopati in gledal razpoko.
"Pazi!" je zavpil Štefan in on je pogledal navzgor, po steni nad razpoko, in nenadoma se mu je zdelo, da postaja pas oblačnega neba visoko nad njim vedno ožji
in ožji in da se desna stena nagi bije nadenj in prihaja, prihaja in ga bo zakopala, ogromna ih temna, težka in strašna, stisnila, zmečkala in je vedno bližja in bližja in—
"Pride! Pri-i-i-de!" je zavpil in si z dlanmi pokril obraz in upognil ramena in čakal in čakal in v njegovem glasu je bil jok, ker še ni bil takšen kot tridesetletni Franc, ki bi zatulil in zaklel, če bi prišla zemlja nadenj, ampak je bil star šele petnajst ali šestnajst let; kljub temu, da je že leto dni kopal jarke ob cestah, preklinjal z odraslimi, pil žganje in kislo vino z odraslimi (enkrat je pijan zaspal v jarku), kadil "Drava" in včasih "Roma-nija," že dvakrat spal z dekletom (bila je dvaindvajsetletna žena) in bil sploh—enak med enakimi. Hip nato je prišla zemlja. Zasula ga je do vratu, mu napolnila oči, nos, ušesa in široko odprta usta s peskom in ga pobarvala sivor-javo, kakršna je bila sama.
"Hitro! Hitro!" je rekel Štefan in vrgel lopato čez rob, in kopal in gr^bel z lopatom podobnimi grčavimi rokami okoli fantove glave v zemlji, in Konrad je vrgel lopato čez rob in kopal z robami kot še nikoli v življenju. "Prsa—osvoboditi, da—bo—lahko dihal—" je sopel Štefan in Konrad je stiskal zobe in grabila sta trdo stlačeno zemljo pod se— Štefan spredaj in Konrad na oni strani, oba do kolen v zemlji, in Franc je žagal in klel in vlekel polomljene deske izpod zemlje in ljudje—vrag ve kdo in od kod—so mu pomagali, in črni lasje so mu v mokrih s peskom posutih štrenah viseli čez obraz, in delali so hitro—ne! pravzaprav počasi, neznansko počasi in vse se jim je zatikalo in vse je letelo iz rok, in posebno počasi je šlo tam doli v jarku, kjer sta stara dva z rokami odmetavala to prekleto zemljo v tem stokrat prekletem jarku in jima nihče ni mogel pomagati; in tisti kamen spodaj je Mirku drobil koleno, da res ne more več vzdržati, ne more več, ne more več in bi najraje zajokal, pa ni, ker ga je zemlja strahotno tesno oklepala, težko in tesno, da se ni mogel ganiti in je komaj dihal in so se mu pred očmi delali rdeči, zeleni in sploh—pisani kolobarji in je samo zastokal, tiho in zateglo "O-o-o-o," in vse to je trajalo večnost, ki je postajala vedno temnejša in iz katere so mu .prihajali na ušesa vedno tišji in vedno oddaljenejši glasovi Štefana in Konrada in Franca in kletvice in tuji glasovi in znani, in ko je okoli njega postalo jasneje, je bil že na pol iz zemlje. Toda še vedno ni bilo čisto jasno. Slišal jih je, razumel jih je, toda ni jih doumel ^ bilo mu je čudno vseeno. Kakor da se ga Vse skupaj nič ne tiče. Slišal je Franca,
ki je rekel: "Daj sekiro! Hitro!" in potem tok-tok-tok topih udarcev po lesu. In Konrada: "Štefan, pazi! Razpoka! Tu—tu—levo!" In Štefana: "Hitro, hitro!" Potem spet Franca: "Desko sem! Tisto, tisto, da! Ne, tisto!" In nekoga: "Ljudje, proč od tam! Prekleto, proč od tam! Ne vidite, da se ruši?!" In Štefana: "Samo okoli nog!" in Konrada: "Še malo! Prekleto! Ne drži!" in zopet Štefana: "Hitro, hitro! Pomagaj, fant, če moreš!" In z negotovimi rokami je začel odmetavati zemljo okoli nog. Trenutek zatem ga je nekdo zgrabil pod rokami in potegnil navzgor in naprej. Ta koj nato je slišal, kako se je za njim zrušila v jarek zemlja.
Toda bil je zunaj in samo Konradu je zasulo levo nogo do kolena.
—NOVA OBZORJA
v sloveniji je 39 čebelarskih društev
V Ljubljani je bil prvi redni letni občni zbor Zveze čebelarskih društev Slovenije. Občnemu zboru je predsedoval predsednik Zveze Maks Krmelj. Iz glavnega poročila na občnem zboru je razvidno, da ima zveza v Sloveniji 39 čebelarskih društev, v katerih je vključenih 4,485 čebelarjev, dejansko število čebelarjev v Sloveniji pa je nmogo višje.
Med najvažnejše sklepe občnega zbora spada zahteva po uvedbi čebelarstva, kot rednega predmeta na osnovnih in drugih šolah, kakor tudi sklep o kolektivnem in obveznem zavarovanju čebel, pri katerih so samo lani zaradi kuge po uradnih podatkih Državnega zavarovalnega zavoda utrpeli nad en milijon dinarjev škode. Čebelarji so nadalje sprejeli tudi več sklepov o zboljšanju domačega čebelarstva, ki je za gospodarstvo še toliko bolj pomembno, če se upo-
V A Š I e E V L JI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddante t popriivila sljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
RESPONSIBLE Couple, 2 children, ^ desperately need 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W-Moderate rental.
CAnaJ 6-4394
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Chicago, 111«
3 RESPONSIBLE ADULTS, 13-year-old son, desperately need 6 room unfurnished apartment or house. Good location N. or NW. 10 years present address. Will decorate. Call W. M. Dienes.
Sunnyside 4-3244
Want unfurnished bedroom apartment. — Young couple. No children. So. Shr. area. To $55.
Phone: GAry 4-1495 collect
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi moralo dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
števa, da so samo lani prodali v inozemstvu . iz Slovenije 25,000 kilogramov prvovrstnega medu.
Delegati na občnem zboru so tudi z vso ogorčenostjo obsodili šovinistično gonjo v Italiji proti Jugoslaviji ter poslali protestna pisma našim voditeljem, v katerih odločno podpirajo stališče našega vodstva do Trsta. Ljubezen in skrb za naše brate v Trstu pa so čebelarji pokazali tudi s tem, da so iz fondov svoje Zveze darovali 20,000 dinarjev za gradnjo kulturnega doma v Trstu.
(Po "SlMtnsknn poroč«alcu")
gradnja tovarne stekla v pulju
V bližini Pulja so začeli graditi tovarno stekla, ki mora biti dovršena prihodnje leto. Za letošnja dela je določenih 100 milijonov dinarjev. V tovarni bodo izdelovali laboratorijsko steklo. To bo druga tovarna te vrste v Jugoslaviji. Naslanjala se bo na obsežna nahajališča prvovrstnega kremenčevega peska, ki ga iz Istre tudi izvažajo v tujino. Ta nahajališča so v neposredni bližini Pulja.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING.
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 5-6 room unfurnished house or apartment. N.vv. or Suburbs Villa Park or Elm-hurst. Moderate rental.
HArrison 7-1003
COUPLE and baby desire 4 rooms unfurnished. Call between ^ a. m. and 11 a. m.
Portsmouth 7-1323
YOUNG Couple need 3 or 4 room unfurnished apartment in southwest area.
Call
GRovehill 6-4215
MIDDLEAGED Couple, no children, reliable, desire modern ^ room unfurnished apartment, i bedroom. Best references.
field Park preferred.
CRawford 7-2498
RESPONSIBLE Employed Coupl^ need 3 to 5 room unfurnished apartment. Southwest.
FRontier 6-6352
HOME APPLIANCES FOR SALE
DEHUMIDIFIERS—Samples; brand new. Regular $149.50; while they last, $98.50.
5148 West 26th Street.
Bishop 2-1674
FEMALE HELP WANTED
NURSES
NEEDED—REGISTERED
in heart of summer resort areo> 35 miles frorh Green Boy.
42 bed modern hospital offer? many attractive reasons ft"' making this hospital your place to work.
Good salary, meals included, plus extras.
Write, call or wire Superintendent
OCONTO COUNTY.
& CITY HOSPITAL
OCONTO, WIS.
Oglatojte V " ' '
Enakopra^nrio^^'