ZIWUENJE giasiia delovne shupnosti tovarne obutve a.lpixia< živi LETNIK 13 ŠTEVILKA 12 2Ш1, 28. NOVEMBER 1974 bvoz 1975 - borba za ootraaje tezerve ALPINA je zelo intenzivna v izvozu. Vsako leto predstavlja pomemben del naše proizvodnje delo za zapadno in vzhodno tržišče. Letos, 'ko je že na splošno težje leto, smo tudi v tej dejavnosti imeli prave pretrese. Od valutnih sprememb, pomanjkanja surovin, nedoslednositi dobaviteljev, pa do situacij ko smo se soočali z likvidacijo posameznih firm v tujini. Ni prijetno, ko nas že tako v neurejenih razmerah prizadene izpad najpomembnejših kupcev (Tyrol, Rieker in nekaj manjših). Najtežji udarec je bil brez dvoma stečaj Rieker j a v Nemčiji, ki je imel svojo prodajno organizacijo v ZDA. Nismo utrpeli taTco "težke finančne izgube, bistvo je v tem, da kupca v takem obsegu ni. ВП je kupec, s Ica-terim smo bili najbolj zadovoljni. Tudi v tehnologiji smučarskega čevlja ki je naš daleč najmočnejši izvozni artikel na zapad, so nastale kapitalne spremembe. Čevelj je postal produkt kemije. V svetu se pojavljajo vsak čas novi proizvajalci, ki brezkompromisno segajo na trg in izpodrivajo. Najhujši so Italijani in šfe mnogi drugi. Nekaj ipo-"membnih svetovnih proizvajalcev (nekdaj — pred leti) je izbrisanih — stečaj. Situacija postaja vse bolj trda in za nas resna. V zadnjem letu smo, da bi obdržali izvoz in sledili iteh-nologiji v svetu, veliko vložili v sodobno proizvodnjo smučarske obutve. Osvojili smo 'tehnologijo zunanjega m notranjega čevlja in vse ■potrebno, da smo neodvisni od tujcev. Ze letošnji izvoz na zapad se je zmanjšal. V lahki obut- vi nimamo posebne sreče s kupci, ne v proizvodnji. Medtem, ko smo lansko leto intenzivno delali na tem, da bi lahka obutev nadomestila izpad smučarskega čevlja, nam to ni uspela. Težko je priti na itrMšče, težko je najti pravega kupca, ki bi naročil ustrezne količine in Jcončno, v proizvodnji smo se odločno premalo potrudili, da bi bila ta obutev res kvalitetna in bi si s torn zagotovili svoje mesto. Obdelava tržišča se nadaljuje. Posebno poglavje pa so -seveda eene. Postajamo predragi, Tvaša cena proizvodnje jc previsoka in stojimo pred skrajno resno situacijo. Da bi obdržali konkurenčnost, moramo imeti siprojem-Ijive cene za trg. Iščemo re-rezerve iščemo možnosti. Zapadni izvoz v vsakem pogledu ostaja nujna kategorija, ker bodo nanjo vezane razne oblike nujinih stikov in odnosov z zapadom (uvoz re-promateriala, ki ga ni mogoče dobiti doma, uvoz strojev in podobno). V pripravi so kolekcije za zapadne kupce: smučarski čevlji številnih oblik, m izvedb, tekaški čevlji, gorski Čevlji. Pripravljamo sc, kot da je (pircd nami znzdtna izvozna sezona. Smo sicer v zamudi (priprava in izdelava modelov), forme, materiali, zaklopke), vendar upamo, da le ne bomo zamudili glavne priprave kupcev. Navezali smo stike z vsemi dosedanjimi in novimi kupci, z upanjem, da bomo vsaj delno uspeli. Napovedi o uspehu je težko dajati. Glavni kupec v Švici je bil z letošnjo sezono zelo nezadovoljen. Ostro je kritiziiral oskrbo z materiali. kontrolo in delo v proizvodnji in odpremo blaga ki mu povzroča zaradi nepravilnosti velike sit roške. Te seveda moramo mi nadoknaditi. Odločno zahteva garancijo, da sc bistveno poboljšamo in da bo šole na osnovi te dađ naročala za leto 1975. Zapadni irvoz jc dejstvo, ki ga moramo obravnavati bolj resno. Od (priprave proizvodnje, materialov, do kontrole in odpreme se vleče nit, ki mora biti disciplinirana in trdna. Moramo res pospešiti pripravo kolekcij in se obvezati, da podobnih napak, kot smo jih delali, ne bo več. S slabim delom si zbijamo težko pridobljeno mesto na zunanjem trgu, cono in ugled. Vzhodni izvoe, kot vsi poznamo, postaja vedno bolj nezanimiv. Nekaj odstotkov .povišanja cen na letošnje cene je gotovo hud udarec. Srečujemo se s tendenco, da bi Rusi radi uvozili velike količine dobrih čevljev po skrajno nizki ceni. Zadnji razgovori v Moskvi in pred dnevi o bodoči politiki do SZ so peikazali, (da so perspektive slabe. Kako bomo lahko ustvarjali prepotrebno aiku-miđacijo, đ* bomo vsaj delno zadovoljevali dvigu Ш-Ijenskih stroSkov. infladji, vedno večjim dajatvam in obveznostim do dražbe, kraja. Kje je dohodek za načrte, kil jih imamo lastni hi tre j S in trdnejši razvoj? Ruski izvoz je enak delu, da je delo. Ml ipa moramo skrbeti za delo, ki prinaša, ustvarja dohodek, odpira prihodnost. Naj se ponovi še letošnja situacija okrog Izpada in slabe kvalitete, pa me zanima In najbrž tudi vse ostale, kako se bomo soočali s prihodnost- jo. Sedaj je odločeno, da se izdela ruskega Izvoza dober četrt milijona parov. Iz vse te problematike in situacije je možno zaključki, da je izvoz za leto 1975 v pripravi, vendar bodo pogoji najtrši doslej in tudi nI posebnih obetov za zapad. Upamo, da bomo delno le uspeli sedaj s kolekcijami in zagotovitvami kupcem, da sc bomo popravili, to pa zahteva, da se res bistveno popravimo. Ne moremo pričakovati da bo vse breme naše akumulacije in prihodnosti na domačem trgu. Le ta jc zopet močno pokrit in sc srečujemo s konkurenco kot malo katera industrijska skupina. Ob tem, ko gledamo na perspektivo v letu 1975 in tudi dalje, nam ostane čisto jasna ugotovitev, da smo dolini naplaviti red na vseh področjih našega dela. Osnovna ost prizadevanj mora biti v znižanje vseh stroškov, ki v končni fazi pomenijo del lastne cene. Naša sposobnost bo v tem, da smo konkurončind ostalim po kvaliteti, rokih, cenah. O rokih smo že večkrat pisali. Najpogosteje je, da so ravno zapozneli roki i(aaiP0čl-ia, nabava, proizjvodnja), krivi, 'da je učinek na trgu polovičen ali celo slabši. Razvili smo ^samoupravni sistem, or-.^anizirali smo TOZD, izvolili delegate, sprejeli smo statute TOZD in OZD In številne akte In pravilnike Interne zakonodaje. Cc bomo hoteli uspešno poslovati in držati korak s časom, bomo morali več napraviti, bolje in lepše, predvsem pa vsak, kjonkoli dola. Iz kritiziranja moramo preiti k delu, k prizadevanju in naj povem: žedeti moramo то dober uspeh. Številne rezerve so nesporne: slabo izrabljen dedovni čas, nekvalitetno delo, nekateri neurejdni odnosi, nedosledna organizacij a, nedoslednost pri izvajanju dela, pomanjkanje štednje zniževanje številnih stroškov, slabša disciplina. Vsem naj bo jasno, da je ravno uspešen izvoz najbolj čisto zrcalo sposobnosti. Kot je bilo že povedane: voUko sredstev ■smo viožUi x pripravo tehnološke sposobnosti ra izvoz. Te investicije moramo akumulirati in si zagotoviti svoje staro mesto na najzahtevnejših tržiščih sveta, kjer nas že vrsto let dobro poznajo. Kot vidite, čaka nas odgovorno delo In ost toga dela тпага biti v vseh oblikah zniževanja m zmanjševanja stroškov, da bomo sploh zanimivi. Se тпекај podatkov o izvoesu 1973 in 1974 in -gibanjih po posameznih področjih: Zapad Vzhod Skupaj 1973 1,977,689 S 1,979623 01 3.957.3121 1974 1,450.0005 4,340.000 0$ 5,790.000 $ I. REJC, dipl. oec. I. REJC, dipl. oec. Vsem delovnim ljudem noše skupnosti čestitomo zo Don Po dolgotrajnih težavah je proizvodnja vendarle stekla po načrtih Dokazali smo, da znamo delati Letos smo v prvih devetih mesecih večinoma ugotavljali slabe rezultate našega dela. Zadnje čase se je položaj bistveno spremenil. Oktobra so bili doseženi nadpovprečni rezultati, tako po količini, kakor po vrednosti naše obutve. Tudi november ne zaostaja po tem in vsi računamo da bo tudi v decembru taiko, kljub menjavi sezone. Moram poudairiiti, da v zgodovini Alpine še ni bilo nikdar v enem mesecu proizvedeno toliko obutve po količini in po vrednosti, kot prav letošnji oktober. Proizvodnja je bila letos čes.to ostro kritizirana, sedaj pa se je le izkazalo, da je sposobna delati vestno, organizirano in strokovno, seveda, ob danih pogojih, kot so solidna priprava in razpoložljivi materiali. Tudi sedaj ne manjka problemov, vendar jih je mnogo manj in jih s skupnimi napori lahko rešujemo. To je ponovni dokaz, da je treba proizvodnji za vsako ceno omogočiti potrebne pogoje za normalno delo, potem pa upravičeno lahko pričakuje- mo tudi solidne rezultate. Največ izgubimo kot OZD, prav gotovo, če je iz različnih vzrokov proizvodnja okrnjena. V bodoče naj bi se vsi temeljito potrudili, drug drugemu pomagali (posebno med službami). da se takšni problemi, kot smo jih imuli letos, ne bi nikdar več ponavljali. Na vsak način pa bi bilo treba tudi ob idealnih pogojih v proizvodnji mnogo več doslednosti in čuta odgovornosti za storilnost in kvaliteto prav na vsakem delovnem mestu. Vemo, da poleg proizvodnje obutve lotos vzporedno teče tudi proizvodnja plastičnih izdelkov. V prvih devetih mesecih smo izdelali 1.145.000 parov raznih izdelkov lin s tem že skoraj dosegli letni finančni plan. Do konca dota pa bo izdelano dkrog 1.5 milijona parov plastičnih izdelkov, kar je za prvo leto obratovanja prav gotovo lop uspeh. Tone KLEMENCIC Optimizem vendarle Ko smo v lanskem letu skoraj ob istem času postavljali programe za leto 1974, prav gotovo nismo računali na toliko težav, kot smo jih imeli do sedaj. Zaradi previlikih zalog obutve smo proizvodni program usmerili bolj na izvoz. S tem smo hoteli zmanjšati zaloge obutve v tovarniškem skladišču in v prodajni mreži. Res smo uspeli zaloge zmanjšati po parih, po vrednosti pa so kljub temu nekoliko večje od lani. V prodaji na domačem tržišču smo dosegali plan vse leto, vendar smo že na začetku leta znižali cene obutvi prejšnjih sezon in s tem obremenili dohodek podjetja. Velika večina znižanja cen obutvi so bila na račun zamujenih rokov prejšnjih sezon. Ob zaključkih posameznih tromesečij nam ni ostalo nič drugega kot pospešena amortizacija, ki je tudi dobiček, vendar je amortizacija namenjena investicijam, katere so nujno potrebne. Pri planiranju večjega izvoza nismo računali na toliko težav v proizvodnji. Vedno smo trdili, da nam količine za domače tržišče delajo nered v proizvodnji, zaradi manjših serij enega modela. Letos pa se je ravno pri velikih količinah zataknilo in je bilo pri izvozu vse preveč škarta. Proizvodnja že tako ni dosegala dnevnega plana fn zaradi škarta so morale ponovne količine v proizvodnjo. Zavzeto in skrbno delo pri končnih fazah je pot k boljšemu rezultatu tako, da so bili zamujeni roki teh in drugih dobav obutve kupcem. Poleg že tako nizkih prodajnih cen za izvoz, smo prodajali ostanke in škart po nižjih cenah in s tem izgubili precej dobička. Zaradi nujnih potreb proizvodnje in tudi prodaje smo razvili oddelek plastike, ki nam do nedavna še ni vračal vloženih investicij. Ta oddelek bo v letu 1975 že zelo pomembna postavka v skupnem dohodku podjetja. Tudi računski center je bil letos le breme dohodku in je moral preživeti preizkusno dobo. Sedaj že daje prve rezultate in v bodoče od njega veliko pričakujemo, oz. na podlagi sposobnosti obdelave podatkov bomo lažje obvladali nastajajoče probleme in se hitreje ter bolj smotrno odločali o posameznih delih poslovanja. Od naštetih smeri poslovanja, katere so glavni nosilci dohodka, vidimo, da je bila donosna samo prodaja na domačem tržišču. Vse drugo, izvoz, plastika in računalnik niso vračali v taki meri, kot bi želeli. Ce se zavedamo vsega tega potem vemo, da smo samo od osnovne proizvodnje lahko pričakovali več. Se dolgo bo res, da mora vse stroške pokriti proizvod v taki ali drugačni enoti in če je takih enot malo so stroški na enoto večji. Mogoče ni prav, da se spuščam na področja za katera nisem neposredno odgovoren, vendar mislim, da je le treba povedati zakaj tako. Kljub vsem težavam, ki so nastajale od preskrbe z materialom do realizacije, bomo v zadnjih mesecih leta vendar le nekaj več prigospodarili, kot smo do sedaj. Letošnji rezultat poslovanja ne bo tak kot bi si želeli. Ce pa zarežemo brazdo že v poslovno leto 1975, so predvidevanja bolj optimistična. Naštel bom samo nekaj elementov poslovanja, ki bodo ugodno vplivali na rezultat. 1. TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja bosta gospodarili vsak s svojimi sredstvi in bodo pozitivna ali negativna merila poslovanja takoj vplivala na uspeh in delitev OD. 2. Po zadnjih ukrepih in prilagojenem nagrajevanju se je že in se bo proizvodnja še poboljšala. Glavno vodilo nagrajevanja v proizvodnji bo mesečni plan in kvaliteta. 3. V novembru bomo imeli manjše zaloge obutve kot lani in tudi znižanja obutve bodo manjša kot letos. 4. Oddelek plastike bo redno proizvajal in vračal vložena sredstva z dobičkom. 5. Izvajali bomo samo toliko, kolikor nam je res potrebno, za ostalo obutev bomo poiskali tržišče doma. To je samo nekaj postavk, katere bodo bistveno vplivale na boljši rezultat. Mislim, da nam je letošnje leto v dober pouk in se ne sme več ponoviti. Zato klub vsemu — ostanimo optimisti. Ivan CAPUDER Kako bo z osebnimi doliodl^i Naš pravilnik je že zastarel in ne spodbuja k dobremu delu. Dostikrat prav nasprotno. Samoupravni Sjporazum je gotovo eden naj važnejših samoupravnih aiktov v vsaki OZD in TOZD. Pri nas se osnutek novega pravilnika pripravlja. Pred časom je DS TOZD Proizvodnja imenoval strokovno komisijo ki naj bi pri,pravila osnovo za nagrajevanje v proizvodnji. DS TOZD Prodaja je izvolil komisijo za izdelavo osnov o nagrajevanju v prodajni mreži, na zadnji seji pa je tudi skupni DS OZD imenoval komisijo, ki ima nalogo pripraviti losniove tza nagraf-jevanje režijskih delovnih most in vsklajavanje nagrajevanja v obeh TOZD ter skupnih službah. Iz novega pravilnika bd moral izzveneli predvsem strogo stimulativen sistem nagrajevanja, Z novo organizacijo se v TOZD Proizvodnja združuje 13 samoupravnih jeder, katera naj bi soupa-dala po novem pravilniku s samostojnimi obračunskimi enotami. OD v samoupravnem jedru bodo v preceijšinji mori odvisni od gospodarjenja znotraj jedra. Stroški bodo priznani po čimbolj poštenih in stvarnih merilih, kar bo povezano z ugotavljanjem dosega plana. Z vestnim in racionalnim (smotrnim) gospodarjenjem pri izkoriščanju materialov, preprečevanjem škarta in presegom plana po količini, si bo vsako samoupravno jedro lahko močno povečalo vrednost obračunske točke, v nasprotnem primeru pa tudi zmanjšalo. Iz mesečnih obračunov bo razvidno na katerih področjih se je ustvarjal ostanek dohodka ali izguba. Prizadeti pa bodo lahko sproti opozarjani. Ker bo vsaiko samoupravno jedro predstavljalo manjšo zaključno enoto, bomo hitreje odkri- vali napake posameznikov. Kajti pri manjši skupini bo vpliv posameznikov na rezultat mnogo bolj viden kot je sedaj. Plan naj bi bil v bodoče izračunan vedno le na dejansko obsloječom številu delavcev v samoupravnem jedru. Tako bi postal prvo merilo za uspeh oddelka. Novi pravilnik mora omogočati pomemben del stimulacije prav na doseg plana. To naj bi vzbudilo močnejšo zavest vsakega posameznika, da bi skupno vložili optimalen (največji možen) napor za doseg in preseg plana. To bi pomenilo tudi dodatni OD za skupino in posameznika. Vsi dobro vomo, da uspeh v proizvodnji ni odvisen samo od neposrednega proizvajalca, zato naj bi sistem v novem pravilniku us,pešno posegel tudii na druga področja in službe. Enako učinkovat način stimulacije dela na režijskih delovnih mestih se mora poiskati in začoti z uvelja-vitviijo novega pravilnika. Marsikdo se bo moral poboljšati ali pa zapustiti svoje delovno mesto zaradi slabih rezultatov. Ne bo se moglo v nedogled skrivati dobro in slabo pod velikim dežnikom Alpine. Kje in koliko je enega in drugega naj povedo v bodoče številke, ki bodo pisane. Zavedamo se, da bo novi pravilnik povzročil bolj komplicirane obračune zahteval nekaj dodatnega dela, vendar sm.o prepričani, da bo istočasno vzbudil tudi večjo intenzivnost in doslednost pri delu, tako v proizvodnji dn režiji. To edino vodi k boljšemu uspehu v TOZD, ikakor tudi OZD. Tone KLEMENCIC Dopisujte v Delo-življenje! Razgovori v Sovjetski zvezi so postali vedno bolj neizprosni Nošo Obutev |e predraga Od tega bomo predvidoma izvozili na zahodno tržišče 150.000 parov, na vzhodno področje, v dežele klirinškega sistema plačevanja pa 300.000 parov. Na zahodno področje naj bi izvažali predvsem športno obutev, na vzhodno pa žensko letno in zimsko obutev. Jože BOGATAJ Od 10. do 25. oktobra 1974 so se odvijali v Moskvii razgovori o cenah obutve, ki je bila izbrana junija 1974 in bi jo jugoslovainska čevljarska industrija izdobavljala v letu 1975. Naša obutev je bila v hali za razgovore razmeščena točno po skupinah iz specifikacije, ki smo jo napravili v Beogradu že z določenimi pripombami, v kolikor posamezni artikel glede na vrsto materialov ali izvedbo ni sodil v predlagano skupino. Cim smo omenili povišanje con, so se razgovori zataknili, ker so se naša in njihova stališča do vprašanja cen surovin in ostalih materialov na svetovnem in jugoslovanskem tržišču preveč razhajala. Sovjetski predstavniki, ki so vodili razgovore, so imoli točne podatke, kako se gibljejo cone na svetovnem tržišču tako za surove kože, kemikalije, sintetične materiale, kavčuk in ostalo. Predvsem za surove kože je na svetovnem tržišču močna tendenca upadanja con, iz česar so zaključili, da se znižanje con surovih kož lahko pokrije s povišanjem cen komikalij, ki so izdelane predvsem na osnovi naftnih derivatov. Mi smo sicor utemeljevali in prikazovali stanje na jugoslovanskem trž)išču, v kako kritičnem stanju so naše usnjar-ne, da tudi za čevljarska podjetja situacija ni mnogo boljša, da se naše družbene dajatve povečujejo, da smo podvrženi visokim stopnjam carine za vse uvožene materiale, vendar končni odgovor predstavnikov Raznoexporta je bil: »Mi trgujemo s celim svetom in to po svetovnih conah, zato nas prav nič ne zanima, kakšne interne težave imate v Jugoslaviji usnjarji lin čevljarji.« Po štirih clneli brezuspešnih ■razgovorov še nismo dosegli niti odstotka poviašnja cen, kljub tomu da smo utemeljevali, da je obutev, ki jo Raznoexiport nabavlja v Jugoslaviji, najmodernejša in najkvalitetnejša in da glede na to ni primerljiva z obutvijo nekaterih drugih vzhodnih držav, čeprav je le-ita v nižjih cenovnih skupinah. V ilustracijo so nam prinesli na mizo primerljive artikle ženskih škornjev, kakršne smo imoli tudi mi v kolekciji in to s pogodbami ■vred. Skomji so bali francoskega, avslriijskega in nemškega porekla in iz pogodb ter zaključkov so bile razvidne količine in seveda tudi preccj nižje cone, kot pa smo jih zahtevali mi za enakovredne modele. Ker situacije predstavniki Raznoexporta niso bili v stanju rešiti sami, je bil posredovan predlog na centralni komite, da si predstavniki najvišjega organa po možnosti ogledajo naše kolekcije in dajo svojo oceno, oziroma privolitev za povišanje cen. To so storili šesti dan razgovorov med predstavniki Raz. noexporta in jugoslovanske čevljarske industrije. Naslednji dan je padla odločitev o minimalnem povišanju cen. Njihov predlog za nas še nikakor ni bil sprejemljiv, saj so se na novo izračunane cene še vedno precej razhajale z našimi kalkulacijami. Napravili smo pro-tipredlog, kjer smo precej odstoipili od prvotno izdelane ponudbe, ki je bila izdelana /,e meseca septembra v Beogradu. Pogajanja so se nadaljevala, tako da smo končno dosegli povišanje: — za moške nizke čevlje z gumi podplati 7 % — za ženske troterke 7 % — za vso ostalo obutev, razen škornjev iz umetnega materiala 5 % — za škornje iz umetnega materiala je ostalo vprašanje odprto, ali naj se izključijo, ali naj jih damo brez povišanja. Ker pri nadaljnjih pogovorih ni hotel ne eden ne drugi popustiti, smo 19. dan razgovorov dosegli končno povečanje cen v višini 10 % Tudi po zgoraj navedenih odstotkih preračunane cene nam niso kazale nabenih pozitivnih rezultatov, zato smo še vztrajali na zviševanju cen, vendar so nam takrat postavili ultimat; v kolikor smo pripravljeni dati obutev z zgoraj navedenim povišanjem, lahko pride do sklepanja pogodbe, v nasprotnem primeru pa naj se razgovori prekinejo. Mi smo njihov predlog do. kaj hladno sprejeli, izgovorili smo si čas za premislek. Namenoma smo odgovor zavlekli, ker smo pričakovali, da se bodo mogoče le premislili, vendar se niso, vedeli pa smo, da s takšno količino obutve, kot jo odkupi SZ, ne moremo ne na domače in ne na zapadno tržišče. Zato smo pristali na ponudene cene in naslednjega dne se je pričelo pogajanje in utemeljevanje cen na osnovi cen za artikle iz leta 1974 od modela do modela z zgoraj navedenim odstotkom povišanja. Tako vidimo, da je prav tako tudi vzhodno tržišče postalo za nas neizprosno. Pro. dajali bomo le pod pogojem, da bomo konkurenčni v cenah. Konkurenčnost v cenah pa bomo zboljšali lahko le z večjo intenzivnostjo dela, racionalizacijo modelov in z znižanjem režije. Anton KLEMENCIC Naša proizvodnja bo še vedno zelo zahtevna Uspešno zaključen poslovni krog je odvisen od pravilno izbranega programa in dobre organizacije. To nas je vodilo pri izbiri proizvodnje za leto 1975. Prodvidovamo, da bomo leta 1975 skupaj izdelali 1,080.000 parov obutve. To bo predvsem ženska visoka in nizka obutev, moSka skozi šivana in lepljena obutev, fantovska in dekliška ter gojzer šivana in seveda tudi precejšnjo količino smučarske obutve. Iz predvidenega je razvidno, da je planirana količina za 70.000 parov manjša kot leta 1974. Vendar je to zmanjšanje opravičljivo, ker s tem, da delamo sami PU podplate, vlivamo PU smučarske čevlje, sami izdelujemo orodje, kar zahteva veliko delavcev, ki jih tako primanjkuje za povečanje osnovne proizvodnje. Na zni- žanje plana vpliva tudi to, da je maša proizvodnja zelo zahtevna. Kvaliteta pa je še vedno premalo poudarjena. Na osnovi kapacitet (zmogljivosti), ki jih imajo posamezne delovne enote v okviru TOZD Proizvodnja bodo količine izdelanih polproizvo-dov — proizvodov naslednje: Prikrojevalnica 521/0, ki pripravlja polprodzvode za šivalnico Col, šivalnico lahka 520, težko šivalnico 521/1 in kooperante ima plan 777.000 parov. Od te količine se bo v oddelku: 520 — lahka šivalnica izdelalo 320.000 parov zgornjih dolov, 521/1 — težka šivalnica 215.000 parov zgornjih delov, 524 — šivalnica Col 163.000 parov zgornjih delov in kooperant POLIKS 2iri 77.000 parov zgornjih delov. šivalnica (skupaj s prikro-jevalnico) v Gorenji vasi, bo izdelala 295.000 parov zgornjih delov. V montažnih oddelkih pa je predvideno, da bo oddelek 525 izdelal 327.000 parov obutve in to predvsem gojzer šivane in športne obutve" — smučarsko in tekaško. Oddelek 527 _ — montaža lahke obutve naj bi izdelala 753.000 parov čevljev predvsem iz ženskega, dekliškega in fantovskega programa. Od celotne proizvodne količine, ki jo bomo izdelali v letu 1975 bomo za domači trg izdelali 630.000 parov, za izvoz pa 450.000 parov. Znižanje v letu 1974 Za vsako prodajno sezono pripravijo novo kolekcijo, ki predstavlja glavni del prodaje v tekoči sezoni. Poleg tekoče kolekcije pa se prodaja tudi obutev iz prejšnjih sezon, ki še ni bila v celoti prodana. Prvo sezono obutev prodajamo po prvotno postavljenih cenah, ki jih potrdi posebna komisija. V sezoni se pregleduje prodajnost posameznega modela in se analizirajo vzroki slabe prodaje. Ti so lahko: model ne ustreza željam potrošnikov, slaba kvaliteta( trdi za nošnjo, neudobno kopito, slaba izdelava) zamuda rokov, previsoka cena. Vzrok za znižanje je lahko vsak izmed gornjih dejavnikov, ki ima največji vpliv na slabo prodajo. Običajno pa so faktorji v medsebojni odvisnosti, tako se na primer ugotovi, da je zaradi zamude roka ali slabe kvalitete, cena previsoka. V vseh teh primerih pregledamo kakšni so stroški znižanja v primerjavi s ceno vezave sredstev v zalogi. O znižanju odloča komisija. V letošnjem letu smo imeli prvo znižanje naše obutve v januarju. Glavni del tega znižanja so zaloge artiklov iz prejšnjih sezon (ženski in moški nizki), tekoča kolekcija jesen-zima 1973 se ni bistveno zniževala. Vzroki znižanja: desortiranost in zastarelost modelov, slab material in izdelava (ženske mokasine iz sezone pomlad-poletje 1973). Drugo znižanje naše obutve je bilo v marcu. To znižanje obsega znižanje cen starim ženskim in moškim sandalam. Vzroki znižanja: zamuda rokov dobave v prejšnji sezoni, zato so bili letos že zastareli zaradi spremembe mode, slaba kvaliteta (neudobno kopito), desortiranost in zastarelost modelov. Naslednje znižanje je bilo v aprilu, ko smo znižali cene nabavljeni obutvi. Znižanje je bilo majhno, vzrok pa je v glavnem desortiranost modelov in delno slaba kvaliteta materiala. Za znižanje nabavljene obutve nam dobavitelj prizna določen odstotek rizika. Zadnje znižanje pa je obsegalo ostanek, oziroma zavrnjeno količino obutve od izvoza (SSSR in Interpartis) in ostanki posameznih desortiranih modelov smučarskih čevljev. Pri pregledu prodaje znižanih artiklov smo ugotovili, da so v večini razprodani, s tem pa je tudi dosežen namen znižanja. Ker se vsi zavedamo, da nam znižanje cen neposredno zmanjšuje dohodek se moramo še bolj prizadevati, da bomo odpravili napake, ki pogojujejo tako znižanje cen. Silva BAJT Poročili so se: Marta UŠENICNIK (Gv), Stanislava POD GORNIK in Milan OBLAK (3232), Marta ŽA-KELJ ter Ivanka SUBIC. Iskreno čestitamo! SIRAN 4 Obračun OD brez listkov Tehnična služba v ALPINI se je odločila za nov način obračunavanja OD: brez li&t-koravijo v neki skupini in s tem osnovo za vrednotenje dela. Kontroliral bo lahko vse zastoje, kaj jih povzroča, poiskali bo krivca ter ga bremenil. Sililo ga bo, da teh tudi on sam ne bo nikomur povzročal. Vemo, da je ravno organiziranje dela v šivalnicah zelo težavno, posebno med menjavanj cm sezone. Pa tudi v sami sezoni ko se modni artikli zelo razlikujejo po iz-delavnem času. S spremljavo dnevnih zapisov bo mogoče tudi zahtevne modele lopo vskladiti v proizvodnem procesu. 2. Mojster oddelka bo moral prevzeti spremenjeno dolžrvost, katero je prej opravljal tedensko aH le mesečno. Zapisovanje vseh del po času, katere opravljajo sicer delavci, ki delajo na normi. To bo vpisal v zato določene rubrike na obrazcu, v celih urah ali vsaj polovicah ure dnevno. Zapisovanje vseh zastojev bo vodil tekoče na obrazcu, označeno tudi koga bo bremenil glede na vrsto zastoja. Dnevni zapis dola bo Se v nečem pomagal mojstrom in oddelkovodjem. Na vsak ugovor bo lahko reagiral realno, to bo %апј in za vsakogar stvaren dokument. Z informacijo, ki jo bo dobil mojster ali oddelkovodja na obrazcu, bo videl aili je ugovor utemeljen ali ne, saj po starem načinu obračunavanja tega ni bilo mogoče jamčiti. Na tem dokumentu bodo mojstri vpisovali tudi vse upravičene in neupravičene izostanke z dela. Kratko rečeno, točno m lepo vodenje ter zapisovanje podatkov ne bo le slika vsakega posameznega delavca, ampak tudi celotnega oddelka, v veliko pomoč vsem organizatorjem. 3. Končno je cilj in namen novega obračuna mehano-grafska obdelava podatkov na računalniku. Ko smo našteli dobre lastnosti novega načina moramo omeniti še njegove slabe strani. Ena teh je: pripisovanje neopravljenih dd na dnevni zapis dela. Se pravi da pod istim planom vpišemo obe enaki komisijski številki ali več na različnih delovnih mestih, toda eni delovni operaciji. Proti takim postopkom se bo disciplinsko strogo postopalo. Kontrola bo možna, ikajti, ko bodo obračuni po oddelkih samostojni. bo vsaka taka manipulacija prizadela delavce tiste delovne enote v kateri delavec dola. S tem bo avtomatično nastopila kontrola med ljudmi samimi. Za zdaj bodo pri vsaki komisiji še spremni listki z operacijami dela, katere bo moral vsaik delavec z opravljenim delom na določeni c^eraciji s svojo kontrolno številko podpisati. Tako se bodo zlorabe prav gotovo zelo zmanjšale. Ce se pa delavec zmoti, naj napako sam odpravi, da ne bo poznejših nevšečnosti. Druga slaba stran tega sistema pa je, da bo več dela v obračunu pri seštevanju in C cm. in mojstrom. Kot mora s podpisom o točnosti podatkov jamčiti mojster in delavec na dnevnem obračunu dola, tako bosta morala oba jamčiti za težnost mesečnega obračuna dela s svojim podpisom. Zato poznejši ugovori ne bodo upoštevani. Poskusno smo novi način obračuna vpeljali takoj po kolektivnem dopustu v obratu Gorenja vas na skupini — tanjšanje. Ker je to manjša skupina, je tak poskus tudi izvedljiv. Rezultat je bil zadovoljiv. Ze naslednji mesec s 1. avgustom smo začeli v Zireh tudi na skupini »tanjšanje« v težki šivalnici. S septembrom pa v šivalnicah; spet so bili pionirji v Gorenji vasi. Oktobra smo vpeljali nove listke na Colu, z novembrom pa v lahki šivalnici v Ziroh. S tem jc pr\'i krog zaključen. Predvideno pa je, da Delavke, ki tanjSajo zgornje spretne vpisovanju minut na mesečno zbirne liste. Vendar so delavke na omenjenih delovnih mestih delo z razumevanjem sprejele, posebno še, če bomo kupili elektronske računske stroje. Za uspešno obdelavo podatkov so potrebni še drugi pripomočki, kateri bodo tudi pripravljeni. Upamo, da bomo s tem olajšali ljudem delo. Ta način obračima ima še ono novo lastnost. V začetku meseca bo mesečni obračun dda, IS seštetimi minutami; kot režijsikimi urami ter upravičenimi in neupravičenimi izostanki, kot zastoji, ki so vneseni iz dnevnih obračunov dela, dani v kontrolo delav- Poliuretanski izdelki in odpadki Več kot leto dni v oddelku plastike izdelujemo izdelke iz poli-uretana. Vsak lep izdelek deluje vzpodbudno. Toda pri tem nastajajo tudi odpadki, ki Jih ni nihče vesel. Le teh pa je, vsaj na zunaj, kar precej. Mnogim verjetno niso znani vzroki, zato naj na kratko pojasnimo postopek izdelovanja poliuretanskih (PU) izdelkov, kako nastajajo odpadki In šiiart. Izdelujemo PU platoje, podplate in notranje smučarske čevlje (slednje zaenkrat samo pofekusno). Vsi ti izdelki se izdelujejo iz dveh osnovnih sestavin (komponent), različ. ni h poliolov in izocionatov, ki jih med seiboj mešamo v predpisanem utežnem razmerju iti dajejo različne PU izdelke, ki se ločijo po trdoti, gostoti, trdnosti itd. Odpadkov pri proizvodnji je precej, k sreči to predvidevamo tudi v kalkulacijah. Vendar to podraži izdelok. Največ odpadkov nastane zaradi iztjisa (prebrizg) — na stikališču obeh polovic forme, pri pojavljanju zračnih mehurjev v izdelku in ker se mora pr\'a doza prj, brizganju izbrizgati v prazno, zato da z maso izperemo iz mešalne glave čistilno sredstvo me-tiJenklorid. Te odpadke ni mogoče ponovno uporabiti, ker kemijska struktura litega poliuretana ne dopušča nobene toplotne predelave. Poli-uretan pri povišani temperaturi razpada. Zato bi ta odpadek bil uporabljiv kvečjemu za izolacijo, če za drobljenje potrebna energija ne bi bila predraga in če poli-uretan ne bi gorel. S tem se pač moramo sprijazniti, saj drugače ne gre. VelSko hujše pa je, če lepotno neoporečen podplat pokaže po nekajdnevni nošnjd svoje hibe: pokanje, luičenje, slojenje. odstop barve itd. K sreči je ta procent škarta majhen. Hudo pa je v tem primeru to, da se tu ne da ničesar ukreniti. Na žalost nimamo metode, da bi lahko vsak podplat posebej preizkusili na upogib, trdnost, homogenost strukture, obrabo itd., da le-tega nc bd povsem uničili. Ker so metode za preizkušanje zasnovane na pro-centualnem odraemu vzorčnih podplatov za določene mase, je možnost, da so v tej količini tudi nekvalitetni podplati, kljub temu, da smo s preiz&ušanjem vzorcev sklepali, da je celotna količina kvalitetna. Zakaj se v kolikor toliko homogeno maso vrinejo slabi podplati, je več vzro-tov, iki jih težko odkrijemo, kljub vsem kontrolam pri izdelavi PU podplatov. R. K. S pirmosenskega sejma dele, morajo biti zbrane in preidemo na notvi način obra-čunaivanja v vseh oddelkih. Delavci so z novim načinom obračunavanja zadovoljni. Ni jim treba več striči listkov, ne njih odnašaiti domov in jih doma sortirati, to vse odpade. Tako se listek ne bo izgubil, kar je po starem bilo prav lahko. Se ena dobra stran je ta, da se listkov ne da na noben način zadrževati. Pohvalno so se že izrazili tudi mojstri sami, kaitcri delajo na tem. Saj vse potrebne podatke vnaša dnevna je v vsem na tekočem, tako v režijskem delu, zastojih ali pri upravičenih in neupnwi-čonih urah vsakega delavca posebej. Tehnična služba v dneh od 5. do 8. novembra je bil v Pirmasensu 9. sejem usnja, vseh vrst umetnega materiala in sestavnih delov čevlja. Sejem jc namenjen predvsem za sestavo kolekcije jesen-zima 1975-76. Razstavljalo je 421 razstavljavcev iz 21 držav. Po obsegu je ta sejem presegal vse dosedanje in čutiti je bilo, da je ponudba večja od popraSevanja. Vsega materiala je bilo veliko, edino proizvajalci kopit niso razstavljali svojih izdelkov, pa čeprav so tudi kopita tesno povezana z modno obutvijo. Mi smo obiskali precej paviljonov in naročili potrebne materiale za izdelavo vzor- cev, za serijsko proizvodnjo, kasneje pa bomo iskali proizvajalce na domačem trgu. Na splošno pa še vedno čevljarska panoga v Nemčiji sta. gnira. Tako smo izvedeli, da tudi šola v Pirmasensu počasi izgublja na pomenu in ima vsako leto manj učencev. Vedno so imeli okrog 100 učcncev, trenutno pa jih je le 69. Modelirjev je v prvem letniku samo 5, za prihodnje leto pa so pripravljeni le štirje. Iz tega se jasne vidi, da ta panoga v Nem. čiji nima zagotovljene prihodnosti. Milan MOČNIK Nemška obutvena industrija v letu 1973 Nemška obutvena industrija je lani zabeležila najslabše leto po vojni. Potrošnja se je zmanjšala za 10 %, nemška proizvodnja za 12 število obratov za 6,6 % in število zaposlenih za 9,3 %. Sicer se je uvoz zmanjšal za 4,8 %, izvoz pa povečal za 0,7 %, vendar predstavlja uvoz (137 Д mili j. parov) še vedno prek 56 % v ZRN prodane obutve. Proizvodnja nemške obutvene industrije je v letu 1973 znašala le 124^ mili j. parov. Promet nemške obutvene industrije je nominalno ostal s 3,4 mlrd. DM nespremenjen. Konec 1973 je preostalih 445 družb v 613 obratih zaposlovalo manj kot 70.000 oseb. (TS) Vin Frankfurter Allgemeine 68, 21. 3. 1974 ^ - 3^ »j^\ )Sy.3\j\i\^ .t)Lr9s ^-' :.^Л >s —i ' "'' C\ '' -^sA fl_jr-d-_XK_4,._jr-,^.s» \^(x^ ^-Vs. \ \ ^^fslSk (^kCb (JLsb-SkU (s^ з'.. Vc.\^ V-A >—« ,,w., ■š'^».>-:^vV, v., *) л. л ^ -v samoupraviin kroniks od 15. oktobra do IS. novembra - 2&. 10л Izvršilni odbor SDS SMeijjenp, da se dajp, v jaji-no razpravo psnutkji: pravilnik o strokovni, izobrazbi in praJcsi oseb,, ki, izdelujejo investicijsko. teiwii&K) dokuf mentacjjp in oseb,, ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicijskiih objektov; pravilnik o zaposlovanju In razporeditvi invalidov, prayi^-Dik Q. socialni pomoči v delovni. organizaciji. Po pooblastilu SDS spre je. ti razpisni pogoji za zasedbo delovnega mesta vodje prav- Pismo za. vas Pieteto Beseda je iz, latinščine in pomeni globoko spoštovanje, spoštljivost, obzir; tako nekako se da beseda, razloliti. Slovenci, smo imeli posebno spoštovanje do mrtvih le od nekdaj, zato ni čudno, da je naša republika uzakonila prvi november kot praznik, to je dan mrtvih. Druge republike ta dan ne praznujejo. Pri nas pa je ravno, tega dne spoStljivo-sloves-no. Svojci poromajo na grobišča dragih. Ce jih vse leto niso mogli obiskati zaradi oddaljenosti, se v teh dneh potrudijo izkazati jim hvaleinost s skrontrtim spominom; šopek yjI in svečka. Se tako bujne, velikocvetne kri-zanteme si kar ne moremo predstavi juti kot svatbeni šopek, saj so prevzele mesto za vsakoletni spoštljiv spomin. Tudi tisti, ki jim smrt še ni vzela najbližjih, se spomnijo grobov, vedo namreč, kar danes uiivajo, so jim pripravili prednamci. In prav je tako. Letošnji dan mrtvih je bil sončen, lep. Pokopališče ZirQVCov \e bilo lepa okrašeno. Ničkoliko ljudi je hitelo od groba da groba pa temu in опетц sadilo lučko v zrahljano prst. Pod noč pa so se posloviti od mrtvih in živih ter odšit spet v 9voi vsakdan, V noč fo drhtele sve» če, tu in tam zaplapolale, laprasketak in ugašale. Ta mir, tihoto so zmotiti po desetih udarcih ure na stolpu mladeniči in dekletce. Za eno omizje bi jih bilo. Glasno govoreč so nekateri začeli prestavljati sveče na grobove, kjer ni gorela več nobena sve> ča. Kazno je bito, da nosijo vsak svojo kangtico alkohola v sebi. Stisnilo me je. Kaj vendar hočejo?! Njihovi starši so še vfi doma, (fvi. Saj ne rečem, socialistično bi to mogoče bilo — spoštljivo pa ni! lie službe DO. Ra^is, naj. ijor log- splošnih pogojev, vsebuje; оЦ, kandidata se zahteva, da jp diplomirani prav.aik s pravosodnim izpitom in najmanj 2 letno prakso, V razpisu se tudi objavi, da je stanovanje, preskrbljeno, 28.10. Odbor delavske Kontrole Obravnavani problemi v zvezi s proizvodnjo, prodajo reklamirale obutve od firme Interpartis tec razlogov zakaj skladiščna Služba v reklamacij skem roku ni vrnila doba,-vitelju neustrezni material. Sprejet sklep, da sc zadevo odstopi odboru za osebno odgovornost. 6.11. Delavski svet TOZD Proizvodnja Obravnavan predlog občinskega 'iniciatinrnega odbora za pomoč Kozjanskem po potresu. Sprejet sklop, da TOZD Proizvodnja v ta namen dela v soboto, 9. 11. 1974. Denar, ki predstavlja vrednost opravljenega dela {osebni dohodki) se zadrži toliko časa, da se vsi v občini tej akciji odzovejo. Delavski svet TOZD Proizvodnja bo o nakazilu denarja še sklepal na eni iz. med prihodnjih sej. 11.11. Odbor za delovna razmerja Pregledain.e potrebe po novih delawith t#r v skladu ? zahtevami delovnih mest rešene prošnje za zaposlitev devetim prosilcem, druge prošnje rešene negativno. Pregledane vložene odpovedi delavcev in pozitivno rešene. Obravnavano tudi vprašanje nadomeščanja delavcev v režijskih službah, ki so odsotni zaradii 'bolezni in po-rpdpiških dopustpv. Odločeno, naj se delovnei naloge prerazporedijo na ostale delavce, ker se zasedba v režiji ne sme povečati. lit IL Qdibor-za, osebno, odgovornost Javna »brav^ava, i)a kateri jo bil delavki y (postopku iz-rečtfn opomin, zaradi nra\ril-no i^HJlnjenega potnega, naloga. Obravnavano gradiyOj zbra^ no y pripravljalnem postop. ku zoper 6 delavcev. Sprejet sklep, da se mora dosli^dno izvajati 4. odstavek 5. člena Pravilnika o povračilu potnih in drugih stroškov delavcem v %vezi z delom. 12.11. Skupna seja; skupni delavski svet, delavski svet TOZD Proizvodnja, delavski svet TOZD Prodaja, svet delovne skupnost^ skupnih služb. Obravnavan družbeni plan razvoja naše občine za obdobje 1975—1980. Po poročilu šefinje finančne službe potrjen obračun 9-mesečncga poslovanja podjetja. Delovni koledar za leto 1975 sprejet v predlagani obliki. Obravnavane pripombe na (>&n,utk% in sprej.eti naslednji pravilniki: o, gibanju tujcev, o povračilu potnih in drugih, stroškov, o delu dele. gacije na SO Škof j a Loka, o pisarniškem poslovanju, o zaposlovanju in razporeditvi delovnih invalidov, o socialni I)omoči v delovni organizacij. Ugotovljeno, da so bili na zborih delavcev potrjeni tudi: statut delovne organzaci-je, statut TOZP proi/.vodpi'i in, statut TOZD prodaj a. Za pripr0.vQ, predloga pra,-vilnrka o delitvi sredstev, za osebne dohodke imenovana 6 člainska komisija. Pravi".»li k naj bi veljal od 1. V W75 kljub temu, če bo sprejet po tem datumu. Dokičeno, da se do julija 1975 pripravi duken-čen predlog sistemizaciie delovnih mest. Član; samoupravnii) org:.-noy nato seznanjeni z delom račupskega centra ALBINE, 1^1 sedaj v^i dela predvsem za TOZD Prodaja, v р1апц pa je uvajanje za obdelave na (NadaU«v^e ^ ftrW) Kadrovske novice v tem času običajno v osnovni proi^wdAW ni večje flvktuacije delavcev, potrebe po novih delavcih pa so. Drugače pa je v prodajni mr^ži, kjer je jesenski čas tisti, ko je vedno treba zaposliti večje Število delavcev, nekatere tudi za določen čas, oziroma za čas jesenske sezone. V ?adnje{n mesecu s m« v osnovnem obratu ?aposUU Staneta Stanan.ika, usnJarslje-ga teihnjka, 'ki bo nadaljeval s pripravniSkitm staženj, od vojakov pa sta Sg vrnila Rudi Krvina jn Miran ŽEikelj. Delo je prenehalo Milanu Fortuna in Дп! Razložniik. V prodajpi mreži je bilo sprejetih več novih delavcev. Jadranka Oalič se je zaposlila v prodajalni v Dubrovniku, 2elj:ko Golubič v Kopriv- nici, Štefanij^ V£(lj^Yec v prodajEiJni 1 Zagreb, ^ada Padjen na Rejci, Madjo Žef-ka v Zenici, Zdravko Sola v Bjelovaru in Jula Ignjatovič v Kragujev^. Z delotrp so prenehali Mira ferme y prodajalni П Ljybljanaj T^tj^fi Štrgsar v Novi Qor^i in Josip Planinšeik v prodajalni I Zagreb, V naSih pbratiih v Gorenji vasi in na СдЈц bilp spr?-memb, F, Л. У$рт Fratiett fiuzeljs v začetku novembra smo se poslovili od našega upokojenca Franca GU. te Zirovskega vrha. 2^ v septembru, 1^? sf> Jp мррзЈД v naši (ilelpvni. organizmu L Kot drugI tudi on veliko рДареу^ k uapehu Ifi raz. vijanj^ tovarne. Kot kva-1Шс1год i^iplayec je vseskozi delal v montažnem oddelku. Se bi rad delal, vendar }e bil zaradi bor leznl oktobra 19% upokojen. Bil j^ dober In vesten delayec, miren, mpd so-4^1аус1 j^rlljubijen. OhcaniU ga bomo v trajnem spominu. RAZL,Q2NIK Ančki, sn@Hlkl, žgllmp ob od-hodi) v ppkoj уеЦкР ydmvj# In dobrega po-Owtj#, Delovni koledar za leto 1975 12.11.1974 je bil potrjen na skupni seji vseh delavskih svetov OZD tovarne obutve ALPINA Ziri delovni koledar za leto 1975. Kakšne novosti in, spremembe nam bo prinesel novi poslovni koledar za prihodnje leto? Izl^iajajoč iz stališča, da moramo na vseh področjih dela iskati možnosti za boljše okoriščanje delovnega časa m s tem doseg^ati večje uspehe v zdrv^enem dplu, je bilo vodilo pri sestavi novega d^ovnega koled^arja. Glavne novosti in spremembe so; 1. Vodilno načelo je bilo, da bomo imeli tudi v prihodnjem letu vsak mesec 23 plačanih dni. 2. Kolektivni dopust bomo koristili od 18. 7. do. 2. 8. 1975, skupno 11 delovnih dni. 3. 5 dni dopusta bomo koristili ob sobotah, in sicer na tiste sobote v mesecu, ki bi morale biti delavne. Za takšno varianto smo se odločili zato, da bomo delali samo prvo soboto v mesecu. To ne velja za avgust, ker je na prvo soboto še kolektivni dopust, in november, ko pade Dan mrtvih na prvo soboto in je po zakonu prost plačan dan. 4. Po delov^h ^neyih bi v mesecu j^^nuarju de-cemibru i%eli lahkq vse sabq(e proste. Z^ra,d^ ц^. voietnih praznikov \n bojlj^a ^kor^tka delqv-peg^ tosa bonpp in^^i prp.st %n k v p,#ek 3. januarja. Ta prosti (^џп bon?,0, n,aac^nadili v soboto 11, 1. 1975. Y гаевесц decembi^ je želja naš vseh, 4a je pirost zadnji dan leta »silveštrovb«, zlasti še tistih, ki b\ morali delati popoldan. Po novem koledarju bomo јп^еЦ ta dan prost. Doprinesli pa bomp t? dan n^ prvo soboto v decembru, (д je 6.12.1975, 5. Bistvena novost je v tem, da je bil sprejet sklep, da bosta na delovno soboto delali obe 1ггпеЦ)> t. j. dopoldanska in popoldanska. Po delovnem koledarju bo delala izmena A 5 sobot dopoldne in 4 sobota popoldne, izmena B pa 4 sobote dopoldne in 5 sobot popoldne. Verjetno je tak delovni koledar najmanj ugoden za rnlade ^ei^vce, ki imajo mipimafno število dni dopust^ in bodo moraji celotni dopust porabit^ y predpisanem času. Gotovo pa je, ^a pr^v у letnega dopusta rabjmo z% čjšče^je in aežyrstyo Večj^ število delavcev. Upar^o, ^a bomo našli pr^v pri mladih delavcih toliko zavesti, da bo^o me(l jco; lektivnim (lopystpm nekaj dni pomagali pri čiščenju in 5 tem ^i bodq pridobili potreben dopust, ki ga bodo lahko izkppstili po svojih željah- Vsi n^gramo impti pred веђсц cijj, da boiqo morali najprej delati i^ ystvafjati dohodek, Šele nato bomo lahko iistyarjppl dohodek defili in zadovoljevali pgsameitie inter^sg. Vladimir PIVK Alkoholizem In družina v našem kraju žal Se vedno vladajo določeni predsodki In napačne predstave o gledanju na alkoholizem In alkoholika. Zavedati pa se moramo, da pretirano uživanje alkohola ne uničuje samo telesno In duševno zmogljivost alkoholika samega, temveč v veliki meri vpliva tudi na zdravo družinsko življenje. Da bi omilili posledice alkoholizma In da bi alkoholiku omogočili po zdravljenju vključitev v normalno delo, družinsko in družbeno življenje, so se začele tudi priprave za organizacijo kluba zdravljenih alkoholikov v Zireh. Ob tem se je tudi ženi zdravljenega alkoholika, ki je zaposlen v delovni organizaciji, porodila misel, da bi povedala svojo življenjsko zgodbo z možem alkoholikom pred In po zdravljenju. NK »Alpina« — zelo uspešen v tekmovanjih. Foto; B. Grošelj Končan je jesenski del nogometnega prvenstva v I. razredu članov temeljne organizacije Nogometne zveze Gorenjske Vsak človek, naj iivi v urejenih ali neurejenih druiin-skih razmerah, se od časa do časa nehote povrne z mislimi v svojo daljno in blilnjo preteklost in skuša iz nje izluščiti predvsem tisto, kar je bilo prijetno. Vse tisto, kar pa je bilo neprijetno ali celo hudo pa skuša pozabiti, če pa si že prikliče v spomin, ga ti sipomini navdajajo z veliko grenkobo. Isti občutki navdajajo tudi mene, ko svojo nič kaj rož-nato preteklost primerjam z mnogo lepšo sedanjostjo. Pred enajstimi leti sem kot mlado dekle spoznala svojega sedanjega mola. Po večkratnih medsebojnih srečanjih sva si priznala, da je simpatija obojestranska, kar /e ustvarilo pogoje za resnejše razmišljanje o sklenitvi zakona. V jantu, ki mi je ugajal, sem ugotovila mnogo pozitivnih lastnosti, ki so me privlačile. Bil je delaven, opravljal pa je poklic, ki v današnjem času daje garancijo za razmeroma soliden zasluiek. Znal je biti do mene dokaj ljubezniv in neien, kar me je utrjevalo v upanju, da bodo najini medsebojni odnosi tudi v bodočnosti dosegli tisto raven, ki je potrebna za srečen zakon. Ze v tistem času pa sem večkrat itrahoma opazila, da rad preko mere pogleda v kozarec. Ce bi me kdo opozoril, da je podvrien alkoholizmu, bi bila takrat gotovo ulaljena. Vzroke za njegovo občasno prekomerno pitje sem pripisovala njegovim neurejenim druiinskim razmeram. Mislila sem si, če se bova poročila, bo moja dolinost, da svojemu molu in sebi ustvarim prijeten dom, kjer bo zavladala tista toplina, katere dosedaj ni bil delelen. Nove okoliščine in nov način žrv-Ijenja bo prav gotovo vplival na to, da se bo začel odvračati od alkohola. Res sva sklenila zakonsko zvezo. Kot sem le prej sklenila, sem se trudila na vse načine, da bi bit moj dom, čeprav skromen, lep in prijeten, toda ial, pričela sem z velikim strahom opalati, da moj trud ne obrodi tistih sadov, kot sem upala poprej. Kljub bolj urejenemu livlje-nju in kljub vsej pozornosti, ki sem mu jo posvečala, je z ulivanjem alkohola nadaljeval. Spočetka sem si mislila, kdaj pa kdaj se vsakomur zgodi, da nekoliko preveč popije, če zaide v gostilno ali kje drugje v drulbo. Toda teh prilolnosti je bilo od dne do dne več. Kasneje, ko sem pričakovala prvega otroka, sem se tolalila, ko homo druiina v pravem pomenu besede, bo tudi on prisiljen posvetiti več časa domu in s tem bo tudi prilik za drulbo in pijačo dokaj manj. Prišel je prvi in drugi otrok, toda stanje se lal ni izboljšalo. Nasprotno, iz meseca v mesec se je prisotnost alkohola pri mojem molu stopnjevala. V dneh, ko je bil trezen, mu nisem mogla kaj reči. V odnosu do mene in otrok je bil dober, lahko bi rekla skoraj neoporečen. V teh dneh sem se počutila srečno, toda kaj, ko sem le vnaprej trepetala, kaj bo, ko se bo zopet srečal s pijačo. Vizija bodočnosti iz mojega predzakonskega liv-Ijenja je pričela plahneti in se razblinjati v obup, rz katerega često nisem našla pravega izhoda. Razmišljala sem o najrazličnejših sredstvih, ki naj bi mi pripomogla, da bi temu stanju napravila konec. Trpela sem vse do tistega časa, dokler ni prišlo do vse pogostejših fizičnih obračunavanj in to brez vsakega vzroka. Od dne do dne se mi je bolj vsiljevala misel, da bo iz naše druiine nastala la-lostna razvalina, katere ne bo moč zlahka spraviti v normalno stanje. V tem času sem prvič prišla na idejo, da bi ga poskusila pregovoriti, naj se odloči za zdravljenje. Pri tem poizkusu so mi v do-kajšnji meri pomagali tudi v delovni organizaciji, kjer sva zaposlena. Z njihovo pomočjo mi je uspelo, da sem ga pripravila do odločitve za zdravljenje. Kako poteka zdravljenje vam je vsem več ali manj znano, zato tega ne bi podrobno opisovala. Od tu dalje se je za našo druiino pr-čelo obdobje pravega prero-jenja. Po desetih letih zakona se mi je pričelo uresničevati liv-Ijenje, kakršnega sem si slikala v času, ko sva se poznala kot fant in dekle. Šele sedaj se je v najinih odnosih ustvarilo pravo medsebojno zaupanje, brez vsakršnih su-mničenj in ljubosumja, ki so prej v veliki meri kalili urejeno drulinsko iivljenje. Želim poudariti, da mi ni ial truda in niti najmanjšega koraka, ki sem ga napravila v času molevega zdravljenja. Čutim veliko hvalelnost do vseh tistih, ki so kakorkoli pripomogli, da je zdravljenje v taki meri uspelo. ' V upanju, da se prejšnje stanje ne more in ne sme ponoviti bom skušala v podobnih primerih iz lastnih izkušenj pomagati z nasveti. Takih primerov pa je lal še vedno dovolj in preveč. Pred nekaj meseci se je nogometni klub ALPINA že predstavil. No, sedaj že lahko govorimo tudi o uspehih, ki smo jih dosegli v jesenskem delu tekmovanja. Odigrali smo 11 tekem, enkrat smo izgubili, dvakrat igrali neodločeno, v ostalih tekmah pa V letošnji sezoni bodo slovenski judoisti tekmovali po novem tekmovalnem sistemu, ki se imenuje »Judo kup SR Slovenije«. Tako se tekmovalec v neki kategoriji sreča z vsakim tekmovalcem v isti kategoriji. Z dobljeno borbo si pridobi dve točki. Klub, ki bo poslal največ kvalitetnih tekmovalcev, bo tako dobil največ točk. Tekmovanje se odvija po turnirskem načelu, na dveh blazinah. Tekmovalci lahke in polsrednje kategorije tekmujejo v drugem kraju kot tekmovalci srednje, pol-tcžkc in težke kategorije. Povedati je treba, da tekmujejo vsi tekmovalci vseh triintridesetih klubov, kolikor jih je v Sloveniji, ne glede, kje je sedaj kak klub tekmoval. Naj bo to Impol ali Olimpija, ki tekmujeta v I. zvezni ligi, preko klubov, ki so tekmovali v I. in II. slovenski ligi ali pa klubi, ki sploh niso tekmovali v ligi. Seveda tu potem nastopa veliko tekmovalcev raznih kvalitet. 2.11. je bilo v Slovenski Bistrici in v Ljubljani I. kolo JUDO kupa SR Slovenije. V Slovenski Bistrici so tekmovali tekmovalci lahke in polsrednje kategorije. Lahko je zastopal en tekmovalec našega kluba, polsrednjo pa dva tekmovalca. Od osmih borb, kolikor so jih imeli tekmovalci Alpine na tem tekmovanju, so jih odločili v svojo korist pet in tako dobili deset točk. Najbolje sta se odrezala Franc Oblak v lahki kategoriji in Branko Tušek v polsrednji kategoriji. V Ljubljani pa so tekmovali tekmovalci srednje, pol tež- smo zmagali. Dosegli smo 28 golov, ргејсП pa 13. Osvojili smo 14 točk in se s tem uvrstili na prvo mesto v I. razredu članov TNZG. Moramo priznati, da kot začetniki takega uspeha nismo pričakovali, vendar smo to s pošteno in »fcr« borbo zaslu- ke in težke kategorije. Alpino so zastopali štirje teikmoval-ci. Od skupno osem borb so zmagali štirikrat. Najbolje je tekmoval Milan Jereb, ki je v srednja kategoriji obe hoiti dobil. V II. kolu JUDO (kupa SR Slovenije je bilo v Mariboru za srednjo, poltežko in tež. ko kategorijo. Alpino so za-s'tQpali trije tekmovalci. Imeli so šest borb. Dobil; so jih 5 in tako 10 točk. Najboljši je bil zopet Milan Jereb, če- (Nadaljevanje s 5. strani) področju materialnega posla vanj a. Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov sprejet z nekaterimi pripombami, program reševanja stanovanjskih vpraianj v prihodnjih desetih le'ih, ki ga je pripravila komisija odbora za sredstva skupne porabe, sprejet brez piiponib. Pod razno imenovane komisije za popis sredstev in virov sredstev podjetja ob zaključku leta, imenovana komisija za odpis in uničenje neku-rantnega materiala, sprejeta dopolnitev pravilnika o knjL govodstvu in odobreni nekateri odpisi na izredne izdatke. žili, saj smo imeli v celotnem tekmovanju le 1 rumeni karton. » Posebno spodbudno je tudi dejstvo, da si je naše tekme ogledalo lepo število gledalcev — članov našega kolektiva — povprečno na tekmo 200—450. Njihovo ognjevito navijanje je prav gotovo tudi pripomoglo k našemu uspehu. Upamo, da smo v Zireh vzbudili dovolj zanimanja za nogomet in s tem dokazali tistim, ki so trdili, da pri nas v tem športu ni tradicije, da se tudi brez nje igra in uspe. Naši načrti za v bodoče so jasni: čimpreje moramo registrirati in opremiti pionirsko ekipo, tako da bo sposobna v letu 1975 tekmovati v gorenjski ligi. Prijav nam ne manjka, saj jih je kar 60. Urediti moramo igrišče oz. ga osušiti, kajti ob deževnem vremenu je skorajda nemogoče igrati. Naši načrti pa so seveda povezani s finančnimi sredstvi, katerih nimamo veliko. Upamo, da nam bodo organizacije v Zireh priskočile na pomoč, kadar jih bomo potrebovali. Obljubljamo, da se bomo še naprej borili za čimboljše rezultate v nadaljevanju tekmovanja v ligi, ki se prične aprila prihodnjega leta. Marjan SPEH prav tekmuje v kategoriji višje, kot bi spadal po teži. V ' Ljubljani pa so tekmovali v lahki in polsrednji kategoriji. Tu so Alpino zastopali štirje tekmovalci. Od štirih borb so tri dobili in talko osvojili 6 točk. Poudariti je trdba, da mladi v teh dveh kategorijah odlično tek. mujcjo in pridJio nabirajo točke za Alpino. Po IL ikolu je torej ALPINA priborila 34 točk. Od tega v I. kolu 18 dn II. 16. točk. T. Mlakar Potrjeni člani izdajateljskega sveta tovarniškega glasila, sprejet sklep o razpisu volitev delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Sprejet predlog za razdelitev oddelka 521 v oddelek 521У0 — prikro-jevalnica in 521/1 — šivalnica. Sklenjeno še, da režijski delavci, razen tistih, ki so neposredno vezani na proizvod, njo za Kozjansko ne delajo posebej, ampak prispevajo zaslužek 1 delovnega dne iz osebnih dohodkov. Potrjen tudi predlog, da ALPINA sprejme pokroviteljstvo nad novoustanovljenim klubom zdravljenih alkoholikov v podjetju. udolsti za kup Slovenije Samoupravna kronika Julij Gliha Med godbeniki 31. divizije (Nadaljevanje in konec) Komandant divizije tovariš Pemc je neprestano razmišljal, kako priti iz tega vozla. Nekaj časa je hodil sem in tja, gledal na specialko ter se ustavljal, pa spet napravil nekaj korakov. Nenadoma pa je pohitel proti štabu. ZAe-lo se nam je, da je rešil vprašanje, ki ga je mučilo. Takoj je sklical štab, razgrnil specialko in na njej pokazal svojo zamisel. Vsi so se strinjali in tako je pred nočjo padlo povelje: »Ko se bo znočilo, bomo napravili premik v koloni po eden, zveza se ne sme pretrgati, pa naj pride, kar hoče. Ni drugega izhoda, zato stroga disciplina in tišina, c'e pa je kdo preveč obremenjen, naj nepotrebno odloii, da ga pri hoji to ne bi preveč oviralo.* Kljub temu, da smo bili prav godbeniki zelo obremenjeni, smo se odločili, da bomo glasbila nosili še naprej. Bilo je 31. marca 1945. Ko se je stemnilo, smo odšli navzdol po gozdu. Drug drugega smo drlali za nahrbtnike, da se v gosti temi ne bi izgubili in razšli. Slišati ni bilo drugega, kot šumenje kolone skozi grmovje in šepetanje: »zveza*, »ali je zveza*. Po obrazih so nas tolkle veje, hojo pa nam je ovirala robida. Pri premiku smo videli bele sov-rainikove rakete, ki so jih izstreljevale njihove zasede. Navzdol smo rinili kakih 50 metrov od ene takih zased. Da nas Nemci ne bodo opazili, ni bilo misliti, saj nekaj kilometrov dolga kolona tako blizu ne bi mogla mimo neopazna. Kljub temu pa so v zrak švigale njihove bele rakete, znamenje »brez nevarnosti*. Pričakovali smo, da bo zaropotalo vsak trenutek. Slednjič pa nam je bila tudi ta svetloba dobrodošla. Tako smo vsaj kdaj pa kdaj malo videli naprej. Prečkali smo ie cesto v Beli pri Idriji, od tam pa smo se spet vzpeli v hrib proti Idrijskemu Zadlo-gu. V Zadlogu so imeli začasno postojanko belogardisti. A ico so prešemovci kot pobočnica šli proti njej, niso tam našli nikogar. Verjetno so bili vsi na poloiajih, misleč, da nas imajo še vedno v obroču. Potem smo prečkali cesto Godovič—Črni vrh. Pri prehodu ceste smo morali premik zelo pospešiti, ker je bilo ie slišati nemške motorizirane enote. Zdanilo se je ie, ko smo zelo izčrpani in lačni prišli na Javomik. Polegli smo, da nas je ogrevalo sonce in gledali v doit-no, daleč tja proti Ljubljani, od koder se je počasi dvigala megla. Bil je lep razgled. Spomnili smo se, da je ravno velikonočna nedelja in smo še bolj preklinjali okupatorja in njegove hlapce. Načelnik štaba je predlagal, da bi bilo dobro, če bi z godbo oznanili v dolino, da smo tu. Glasno smo zaigrali nekaj partizanskih. Kmalu za tem, ko smo pospravili instrumente in zaužiti malo juhe, so nas ie začeli obstreljevati nemški topovi. Granate pa so padale v prazno, ker jim naš resnični poloiaj ni bil znan. Se isti dan smo odšli proti Hrušici in se tam sestali z našimi obveščevalci. Tam pa je Miloš Mlinar sporočil, kaj razglaša ljubljanski radio in kaj o tej ofenzivi pišejo he-logardistični časopisi. Poročila so se menda glasila, da so okupatorji obkolili 5000 banditov ter da se posamezne skupine predajajo same, ostale pa uničujejo. Ta vest je bila seveda laina in izmišljena, saj smo se jim skoraj vsi do zadnjega izmuznili iz obroča. Obveščevalec Miloš je predlagal vsem, naj pišemo domov, da ne bi bili doma v skrbeh, in sicer, da smo iivi ter da so bila vsa sovraina obvestila lažna. Pošto da bo raznosil on. Zaradi zasledovanja smo se od tam spet umaknili proti Sv. Lovrencu. Premiki po gozdovih so bili neprestani, saj nas je tedaj zasledoval sovrc&nik celo z avioni. V gozdu nad vasjo Gorenje smo dobili povelje, naj gremo v vas Bukovo in tam priredimo miting. V Gore-njali pa smo zvedeli, da so v Bukovem četniki. V nekem poiganem hlevu ob cesti smo morali počakati na drugo povelje. Ko se je stemnilo, smo dobili ukaz, naj gremo na cesto nad Bukovjem, kjer naj zaigramo kolikor mogoče glasno nekaj partizanskih pesmi, en naš bataljon pa je šel proti vasi, da bi od tam pregnal četnike. Se preden je bataljon prispel v vas, smo ie zaigrali, kmalu nato pa smo dobili ukaz, naj gre tudi godba v Bukovo. Ko smo prišli tja, četnikov ni bilo več, ljudje pa so nam veseli pojasnjevali, kako jo je,bradata vojska ubrala proti Postojni, bri ko so zaslišali našo godbo. Verjetno so mislili, da gre za godbo vsa divizija. Veseli smo bili, ko smo ugotovili, da smo tako ie drugič pomagali pregnati sovražnika brez irtev in bojev. Zato so nas domačini sprejeli še z večjim veseljem. V šoli, kjer so bili prej nastanjeni četniki, smo priredili miting. Igrali smo vso noč. Vaščani in borci pa so se veselili in se zabavali, kot bi bilo vojne že konec. Sonce je vzšlo že zdavnaj, ko so prejšnji večer pobegli četniki dobili pomoč v Postojni ter se okrepljeni vračali proti nam. Vsi smo šli na položaje in vnel se je hud boj. Z obeh strani je prišlo do jurišev in boj od blizu je bil trd. Slo je za vsako puško in mitraljez, za vsak meter. Sovrainik pa je iz Postojne še vedno dobival pomoč. Zato smo se z mrakom spet umaknili v zaščito gozda. Spet smo se pričeli pomikati proti ie prej osvobojenemu ozemlju, ki so ga okupatorji medtem poigali in zapustili. Med premikom smo se zadr-iali tudi na Lomu nad Črnim vrhom pri Idriji, kjer naj bi počakali Vojkovo brigado. Iz dnevnih poročil smo izvedeli, da je IV. armada že blizu Trsta ter da drvi pred njo vsa sovražna drhal proti Primorski. Zato je od glavnega štaba prišlo povelje, da naše enote nikakor ne smejo zapustiti Primorske. Pričakovali smo, da bodo na koncu še hudi boji. S štabom je bila v Lomu samo zaščitna četa. Bil sem ravno na straži, ko sem ob svitanju z nasprotnega brega zaslišal premikanje kolone. V prepričanju, da gre za borce Vojkove brigade, ki smo jo nestrpno pričakovali, na /v nisem bil posebno pozoren. Toda kmalu se je od tam proti meni vsula toča iz šarca. S tem so se izdali. Spustil sem se na tla in tudi jaz izstrelil rafal in tako obvestil ostale. Sovražna kolona je bila že blizu in vnel se je hud boj z belogardisti, ki so prišli od Črnega vrha. ie so nas obkoljevali; padlo je tudi nekaj tovarišev, ko je končno le prišla telko pričakovana Vojkova brigada, ki je belogardiste pognala v beg. Po tem napadu smo prišli proti Mrzli rupi, kjer so se zbirale naše, po tej hudi ofenzivi razredčene enote. Od tam smo z divizijo krenili v Lokev, kjer smo se utaborili v gozdu. Spet smo pričeli vaditi. Po ofenzivi je zavladala nekakšna tišina. Hrana je bila sedaj nedosegljiva, ker je bilo vse uničeno, zato smo le enkrat na dan dobili malo čaja ali juhe. Bili smo zelo izčrpani. Že obrezane kosti so kot poseben dodatek delili le prek ramena, da kuhar ne bi videl komu daje, da ne bi bilo kakšnih privilegijev. Vsi smo bili lačni, tako borci kot naši predstojniki. V Lokvi smo čakali le še na povelje za odhod v dolino, saj smo ie vedeli, da se sovražnik umika. 29. aprila zvečer je prišel ukaz za premik. Sli smo v Predmejo. Ustavili smo se na vrhu hriba, od koder je bilo lepo videti Vipavsko dolino. Iz tržaške smeri smo videli svetlikanje topovskih strelov in žarometov. Prepričani smo bili, da je v teh krajih že vse končano, da se sovražnik upira le še v Trstu. Brezskrbno smo šli v dolino, čeprav smo hodil v razmaknjeni koloni. Bolj ko smo se bližali dolini, bolj gosto je bilo streljanje. Marsikatera krogla je priletela tudi mimo naših glav. Mislili smo, da morda naši streljajo od veselja, zato je tovariš Murovec pred mano rekel: »Malo bolj previdni bi pa že lahko bili, lahko še koga zadenejo.* Ko smo se približali vasi, smo videli, da je bila tam Se vedno četniška postojanka. Naši borci so jo morali napasti in likvidirati. Potem smo po celodnevnem pohodu prišli v Štanjel. Naslednje jutro, bilo je I. maja, so nas s kamioni odpeljali v Opatje selo. Takoj po prihodu tja smo na trgu priredili pro-menadni koncert. Ob našem igranju so bili ljudje silno navdušeni, saj je bil 1. maj^ in prvi praznik v že skoraj osvobojeni Jugoslaviji. Sti- skali so nam roke, nas objemali in vabili na svoje domove. Od tam smo morali pot nadaljevati naprej proti Tržiču pri Trstu. V paradni formaciji smo skozi požgane vasi, kjer so nas prebivalci toplo pozdravljali, hodili z godbo na čelu. Vsi so nam hoteli s čim postreči in nas zadržati. Toda mudilo se je in morali smo naprej do cilja. Med potjo smo srečavali dolge kolone nemških ujetnikov, ki so jih zajele naše brigade in jim preprečile umik. Bili so obupani in potrtih obrazov. Na Doberdobu smo šli mimo velikega vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne, kjer je pokopanih na tisoče slovenskih fantov. Zdaj je bilo povsem drugače, ko • takrat, ko so napadali oni! Zmagoslavno in z visoko dvignjenimi glavami smo korakali v dolino proti Tonkam. Tam so se z vseh strani zbirali ljudje, da bi nas sprejeli in pozdravili. Prišli smo z zastavami: s slovenskimi s peterokrako rdečo zvezdo, z rdečimi in italijanskimi. Prinesli so polne košare dobrot. Čakali smo ob cesti in nas niso pustili mimo prej, dokler nas niso obdarovali. Tekle so solze veselja, Ijudja so nas objemali in klicali »frateUi*, »salvatori* — bratje, rešitelji. Napravili so nam dolg špalir in cesto posipali s cvetjem. Prav težko smo igrali skozi to množico ljudi, saj bi tudi skoraj zajokali od veselja. Mnogo ljudi se ni in ni moglo ločiti od nas, in spremljali so nas celo do Tržiča. V Tržiču smo se srečali s tovariši, ki so osvobodili mesto. Tam pa so bili že tudi nekateri izmed zahodnih zaveznikov. Nastanili smo se v vojašnici, se preoblekli in očistili ter si odpočili. Prišel je 9. maj, dan končne kapitulacije Hitlerjevega rajha. Veselje in zmagoslavje naših borcev in meščanov je bilo nepopisno. Pred vojašnico se je zbrala zvečer velika množica ljudi ter nas vabila, naj gremo na ulico z godbo. Ob igranju naše godbe so ljudje in naši borci plesali in vriskali na čast priborjeni svobodi. Hudo nam je bilo pri srcu, ker se z nami ni mogel poveseliti naš divizijski komandant Evgen Matejka-Pemc. Padel je 3. maja na že skoraj osvobojenem Primorskem. Tedaj je tudi naša godba zaključila svojo trdo pot ter častno izpolnila svojo nalogo. Temeljna telesnokulturna skupnost je po ustanovitvi široko zastavila svoje delo Plovajmo, hodimo, smučojmo z ustanovitvijo Temeljne telesnokulturae skupnosti v Skofji Loki smo začeli načrtno usmerjati razvoj telesne kulture. Prej to sploh ni bilo mogoče, ker ni bilo sistematsko urejeno financiranje telesne kulture. Seveda pa je razumljivo, da z ustanovitvijo TTKS niso bili čez noč odpravljeni vsi problemi telesne kulture, ki so se nakopičili v dolgih letih. Zato pa je važnejše, da se dela lotimo načrtno. šport v šolah in vzgojno varstvenih ustanovah. Naše šole morajo postati osnovni nosilci tdesno-kulturne dejavnosti, tako v pogledu množično-sti, kot tudi tekmovalnega z vrhunskim športom. Ker je ta dejavnost na naših osnovnih šolah že sedaj na zavidljivi višini (posebno na o. š. v Žireh, Železnikih in na Trati), bo osnovna naloga razšL riti to dejavnost na srednjih šolah in otroških vrtcih. Največje in hkrati najtežje naloge moramo uresničiti na področju rekreacije in množičnosti. Tu smo si letos že nabrali nekaj i^ušenj. Od vseh tovrstnih akcij nam je uspela res odlično le občinska kegljaška liga, to pa predvsem zato, ker jo vodi posebna delovna skupina in seveda tudi zaradi velikega zanimanja za ta 5iport v OZD. Kegljaška liga mora živeti naprej. Gremo pa v letu 1975 v nove akcije, ki so značilne tudi za vso Slovenijo. Odločili smo se za tri, in sicer: »NAUČIMO SE PLAVATI« »VSI SLOVENCI HODIMO« »VSI SLOVENCI SMUČAMO« Akcijo »Naučimo se plavati«: bomo vodili v treh smereh. (Nadaljevanje na 8. strani) Tovariš Janez S ter — predsednik TTKS In kaj naj bi bila osnovna programska izhodišča za naše delo v letu 1975? Osnovna značilnost našega dela naj bi bila v tem, da razširimo telesno vzgojo in STRAN'I Nagradna кгИапка »Dan republike« NOv еМ8€ R R Е R U В L|J K krilo RIM^XE LtClJE KRATICA ZA дШж ЖШ POLAHC иамшш(ип.ш ADA -V иотмр-ж WWNOklQ мГШГ CAUtAC£ l/iDEVtKWETHUtVE ГЕ8Е шшс кдши rOVARUAOSUOE«!« IZDELKOV V MMMIAH ТКОРЖ VI шшд suov ЗТКвПИА шшш ШOPERE [ЕШ!]" tropsko Ж\10„ bllchla liPiT LEPO 0BLEĆE4 M05KI ТШШ predel v okolici , ptuja шГШ Lortno 5KALt, ItmiDioml prostor tttopcve И UPJI AROMATIC WA snov BERITE DELO- IVUEMltll ЖЗНЧА SKALA SLAVKA »OVAK P&WKI RIS vEim MLIV V {вдлош A aopAiEc, POSTRU&IK NADA EHIUO PHEMllMHJt i Roq v K0201CU OTILHA №1^0) HOEiA I P0U5KA CVETICA отоЛе v 5kupihi tuamqto rODP15 STREMI шшт reCHA RIBA Z BRKI I CIRIL ALIC w PTIČ SODAVtCA SlFOH KLICA, UftietK №TARIMA fOSTOmm LOVEC z ZAwmt AMERIŠKI izmiTEu ŽARHItE Ni&mi sva rostORMO ?Т1Сзе £,N03110' :N PLENI tmaHa. радШГ? miiumi Л£$То v BACki £UA, £P£H TESNI met) Si ' PRJAVHA .&IA&A3HA ТШГ ДМД s, ftSTITKE ZA PWiHIK operni spev ORAČ, ШЛЗ R A3 WD шт ATEU. TADSOVA 'ШОШШ TA HIP 'KVASNfK', :fEKMENT 5U1WJEC mvA шм. тш 'lfEtRT'V o IME MW5T/ ALEMl6 EHO OD ЛЛЕЦ K5WKA KILKEJA WE ICRALCA SHARIFA M Rešitev križanke »Spomeniki padlim« ■STANE )KREQAR, KAREL PUTRIH, AVTORJA, IS, KOALA, KAM, AL, ID, DIMNIKAR, 'DELIKVENT, PAR, ENIKO, OBODRITI, PO, ORR, PAT, TOV, OCENJEVALEC, ABA, ILONKA, AHE-RON, ERAR, KIRKA, KRTAČA, IDOL, F, RALO, RAN, JUNIOR NAMA, m, DIVKA, KIPAR, JELKA, ANN, 'STA-'NE 'KERZIC, RAC (Nadaljevanje s 7. strani) 1. Učenje plavanja v šolah naj bi speljali v sodelovanju s TIS in šolami. Po našem mnenju je najboljša obBka za to »šola v naravi«, ko se ob'koncu šolskega leta^vsi-4. IZ2RBBANI REŠEVALCI; 1. nagrado prejme JOŽA MIŠIC, Videm 2 a, CERKNICA 2. nagrado prejme ZORKA STAJHR, 2IRI 3. nagrado prejme MIRA NOVAK. Dobračeva 104, 2IRI Rešeno križanko pošljite uredništvu do 16. decembra 1974, v ovojnici, s pripisom »Nagradna križanka«. razredi osnovnih šol preselijo na morje. <2. Vse odrasle .občane bomo pozvali, Tiaj se vpišejo v naše plavalne tečaje, ki bodo v bazenu hotela Transturist. Prvi razpis smo že poslali vsom sindikalnim orgaiiiza-cijam in;preko-50 tečajnikov se bo ■naučilo plavati že letos do konca leta. Meniimo, da je dandanes, ko-Vsi hodimo , na morje'res nerodno, I če - kdo ne zna plavati, da ne •'navajamo ostalih nalogov. '3. KS "Železniki bomo nudili moralno, žtrokovno in materialno-pomoč, da se prične z izgradnjo "25 m .pokritega bazena v Železnikih. Sredstva se zibirajo na osnovi'uspelega referenduma v Železnikih. iV Skdfji.Loki naj bi izvedli referendum ta. uvedbo samoprispevka za izgradnjo pokritega bazena. Z akcijo »Vsi Slovenci Hodil mo« smo tudi že naredili 'prve poskuse v septembru letos. Akcijo so organizirali planinci, taborniki in 6aD. Sedaj bomo za vsaJco Izmed navedcanh treh akcij ustanovili poseben »dikcijski štab*, ■ki bo akcije načrtno izvajal vsako leto. Vse delovne kolektive bomo proko sindikalnih organizacij obvestili o načrtu akcije »Vsi Slovenci hodimo«, da 'se bo vsak 'Občan laWko 'A^ttljučeval v razne iz- lete v naše prelepe planine po svoji želji. TežiiSče died je »Vsi Slovenci smučamo« nameravamo v letu 1975 prenesti v šole. V smučarskih tečajih — ki bi bili taTcrat/ko bo sneg v 'dolinah — naj bi se'naučili smučati vsi učenci in učenke 1. razredov osnovnih Sol. Smučarska oprema je draga, zato bomo pomagali staršem na več načinov. Posebno pomembni so smučarski soj mi, iki so bili, v Skofji Loki, Gorenji vasi, Zireh in Železnikih. Tu so starši lahko Za svoje otroke kupili rabljeno smučarsko opremo. ALPINA, ■ELAN In avstrijska TYRO-LIA.pa so na sejmih prodajale tudi novo, vendar ceneno-opremo za mlade smučarje. Ostali občani se bodo lahko vključili v smučarske te. ■ čaje, ki'bodo organizirani na Starem vrhu. V tekmovalnem športu smo že letos postavili tako 'čvrste osnove, da se bo le-ta lahko nemoteno razvijal naprej. Dokončno se moramo opredeliti, katere športne panoge bomo razvijali do vr- hunske kvalitete. Za vse ni ne pogojev, ne denarja. Pa še nekaj. Nobena športna panoga naj ne pričakuje, da bo vsa .potrebna sredstva dobila od TTKS. Tolikšnih sredstev ni mogoče zagotoviti, ker bi bili prispevki delovnih ljudi preveliki. Janez šTER »DELO, ŽIVLJENJE« Je ! glasilo tovarne obutve ALPINE 21RI Ureja ga uredniški odbor: ANA RAMPRE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC ■ MILAN MOČNIK > ANTON 2AKELI RUDOLF POUANSBK MAJDA JESENKO — od govom) urednik Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov Fotografije; FRANC JE-SENKO Tisk: Gorenjski tisk'Kranj Plnvajmo, hodimo, smučaimo