Izhaja ob ponedetsjkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in oprava 21-90 - tekoči racuh pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din LETO XIV womm iL v Kranju. Konferenci je poleg drugih prisostvovala tudi 3-Članska delegacija Stalne konference mest Jugoslavije, s katero lana kranjska občina stalne stike. Gradivo za konferenco na več kot 100 straneh prikazuje dosedanji ekonomski in družbeni raavoj te obline. Mimo tega pa je predsednik Občinskega odbora SZDL Stane Božič na začetnem plenarnem delu konference prebral uvodno poročilo, v katerem je osvetlil nekatere najvažnejše stvari, o katerih naj bi delegati še posebno razpravljali. Tri tem je dal na|ive6ji poudarek na vlogo delavca-proizvajalca v nadaljnjem ekonomskem in družbenem razvoju te komune. Konferenca je zatem nadaljevala delo v treh skupinah, kjer so posebej razpravljali o delu organov v komuni, o komunalni in gospodarski dejavnosti ter o dosedanjih Izkušnjah in perspektivah izobraževanja, organizacijskih problemih itd., da bi v Izpolnjevanju skupnega programa sodelovali črtm a*rtlvn*#e vsi državljani zlasti pa delavci-proizvajalci. Delegati na Občinski konferenci szdl na Jesenicah V zadnjih štirih letih se je go-jpodanfetro te občine močno razvilo. Vrednost celotne proizvodnje, !ci je vsako leto naraščala za okrog 17 odstotkov je že približno štirikrat večja kot je bila leta 1939. -Majbolj značilni so podatki o dvi-i mju narodnega dohodka na prebivalca, ki so 1956 leta znašali v naši občini le 359.000 dinarjev, lani pa že 497.000 dinarjev. Seveda Občinska konferenca SZDL na Jesenr*h Lastne sile tdlna možna pot za pospešitev obrti, trgovine in gostinstva - Železarna z 91 odstotki narodnega dohodka, temelj celotnega razvoja JESENICE — V sredo je tu bila celodnevna letna občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. Poleg obširnega gradiva, ki so ga delegati prejeli že pred konferenco, je predsednik Občinskega odbora SZDL Roman Tršan na sami konferenci prebral še posebno poročilo, kjer je prikazal nekatere najvažnejše stvari iz gospodarskega in komunalnega razvoja občine, o katerih naj bi na konferenci posebej razpravljali in zavzeli ustrezna stališča. Konferenca je nadaljevala delo v treh ločenih komisijah, ki so razpravljale o gospodarskem in komunalnem razvoju občine, o družbenem in delavskem samoupravljanju in o organizacijskih oblikah dela organizacij SZDL. t Konferenci je poleg 219 delegatov prisostvoval tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL tovariš Jakob Zcn in številni gospodarstveniki, kulturni in javni delavci te občine. Na popoldanskem zaključnem plenarnem zasedanju so delegati poslušali in razpravljali ° poročilih komisij in izvolili novo občinsko vodstvo SZDL. O TEM, KAR LJUDI ZULI "Največ delegatov se je oprede- J^o za komisijo o gospodarski in komunalni dejavnosti občine. Razprava je bila zelo živahna. Skupno Je sodelovalo v razpravi 18 delega-'°v in delo se je zavleklo daleč Preko predvidenega časa. Nekaj uvodnih problemov je nakazal Stane Zorman. Delegati so največ govorili o pomanjkljivi °brtni dejavnosti, ki zadostuje ko-^aJ tretjino vseh potreb v občini in o prirodnih pogojih za razvoj krizma v Gornjesavski dolini, ki Zf>radi nezadostnih investicij v to ^javnost ne daje tistih dohodkov ^ot bi jih lahko. Milan Lempel in ocenjevali trgovsko mrežo v tem močnem potrošniškem središču. Precej govornikov pa je tudi poudarjalo komunalne in druge potrebe posameznih okoliških krajev. Glavna ugotovitev je bila, da so v tej občini, čeprav jo posamezne statistike uvrščajo med gospodarsko najmočnejše v državi, prav tako hude težave pri reševanju komunalnih problemov. Tako so mnogi govorili, da je pač nujen nov vodovod na Jesenicah, zdravstvena postaja v Žirovnici, šola na Plavžu in podobno, to kar pač ljudi žuli. Nekateri so pri tem omenjali, nekateri drugi delegati so kritično da bi bilo prav, če bi zahtevali za II- ■ vsa ta dela tuai pomoč od republike in zveze. Toda drugi so bili mišljenja, da je treba računali zgolj na lastne sile. To je poudaril zlasti glavni ravnatelj železarne ing. Matevž Hafner. Železarna ie pred veliko rekonstrukcijo v prihodnjih desetih letih, za katero bo treba več kot 34 milijard dinarjev. Toda te investicije, ki bodo večinoma plod samih železarjev, bodo potem tako razvile železarno in okrepile gospodarsko moč občine, da bo reševanje komunalnih in drugih stvari postalo dokaj lažje. KAM BODO SLI MLADI? Viktor Brun je ob tej priložnosti govoril o mladih delavcih, o tem, kar je plan pustil pustil precej v ozadju. Železarna kot največje podjetje občine, ne bo niti za podvojeno proizvodnjo potrebovala več delavcev. Celo manj jih bodo imeli. Toda normalni odhod starejših v pokoj bodo morali nadomestiti z novimi, mladimi ljudmi. S posebno anketo so ugotoviii, da bo v prihodnjih petih letih treba zaposliti 480 mladincev in mladink. Po povprečnih ocenah jih bo 120 od teh nadaljevalo šolanje. Toda 360 jih bo iskalo zaposlitev. Največ seveda jih bo potrebovala Železarna. Toda, kot so ugotovili po šolah, ti mladi ljudje premalo vedo prav o metalurgiji in o delu v železarni. Zato se mnogi od toh tudi ne navdušujejo za ta po- Napolnili smo Jakovo oštarijo Ijo moj zet. — Tudi v njegovem kraju so sklenili, da bodo prej poplavili gozdne poti, ki jih je, ali s. se spomnite tistega naliva ob lans'. i košnji, neurje poškodovalo, kal -■r pa uredili okolico pred nekda, ■» občinsko hišo. No, do zadnjega kotička. Vsi smo »djal«, da bomo postavili brv v Rančigajevem logu, ker bo to koristilo nam in onim izza Kal-cev. Da bi to ja res držalo, je »šribar« celo v papirje zapisal. Ko sem prišel domov, sem se celo to je sedajo ■ urejeno, gozdne ženi pohvalil, da sem tudi jaz poti pa so še v 'no raztrgane, no, saj niso več po. to so samo še in volivci H tako Jaz bom povedal, laba udeležba zakaj je odločal. Seveda je ona takoj po- na zborih vedala nekaj pikrih, toda spopri- f§ volivcev,« je dejal ondan na ne- jaznil sem se z mislijo, da moja H kem takem zboru mož z očali in Katra ni za politiko. Toda kaj g debelim površnikom. Počasi se je tiho sem moral biti čez dva me- H dvignil, se obrnil proti predsedn- seca, ko je prišel Ruparjev Blaž, H jočemu in se oprijel sprednje klopi, saj ga ti Korl poznaš, to je tisti, 1 »77, Korl, ali se še spomniš, ko » ./> H pred vojno študiral v H swo že pred leti dobili vabila za H zbore volivcev. Takrat smo se še j| shajali pri Jaku. Glavna točka g 'Revnega reda je bilo sklepanje, §| He naj se postavi brv preko Sore. g Vsem se nam je zdelo to izredno % yaz,ln in obenem »fejst«, da je H končno le prišel čas, ko tudi mi H v°livci, preprosti ljudje, sami od-"g locamo, kaj in kako bomo gradili. Ljubljani, z nekim občinskim možem. Kaj kmalu smo spoznali, kaj je ta obisk pomenil. V nezadovoljstvo vseh volivcev smo kmalu za tem videli, da gradijo brv v Sekovcm grabnu. — Niti jaz niti drugi volivci nismo bili o tem prav nič obveščeni. Pa še nekaj, ravno zdaj sem *e spomnil. To mi je pravil v nede- grabni Tako, pa naj zdaj ' kdo ugiba, zakaj nas danes sedi nkaj samo dvajset namesto dve sto. Vse sem povedal po pravici, čeprai zato se oprošcam, malo z nerou 'mi besedami. Saj veste, težaško delo ne »paše« prav posebno skupaj z lepo slovenščino. Po moji pameti je nujno, če se sklep zbora volivcev spremeni, da se o spremembi volivci vscka;kor morajo obvestiti, četudi samo z nekaj besedami. Samo to sem hotel povedati,« je med kašljanjem povedal mož || in sedel. Toda meni je povedal g več, kakor vsi drugi govorniki, ki f| jim je beseda tekla umirjeno in I gladko. np = IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllliillllllllIH^ klic In odhajajo v druge stroke. Železarna pa mora dobivati delavce lz drugih krajev. Menil je. da b; bilo treba načrtno vzgajati to jeseniško mladino za ustrezne poklice in jo seznanjati zlasti z železarstvom. -1. c. pa je narodni dohodek mnogo večji pri samih zaposlenih in je dosegel lani na vsakega delavca v industriji kar 2,166.000 dinarjev. Danes, ipa so delegati v glavnem razpravljali o tem, kako ta ekonomski razvoj še pospešiti, kakšno nalogo naj pri tem imajo družbeni organi v komuni in samoupravni organi v kolektivih. O tem je veliko govoril uvodoma tovariš Stane Božič in tudi drugi udeleženci konference. Govorili so o tem, da je treba dati večjo ekonomsko osnovo in utrjevati krajevne odbore, stanovanjske skupnosti zlasti pa delavske svete, upravne odbore in druge organizacije v proizvajalnih enotah. Pri tem je treba zlasti usmerjati več sredstev za nadaljnjo izboljševanje življenjskih razmer prebivalstva. Razmerje med negospodarskimi in gospodarskimi in- (Nadaljevanje na 2. str.) Z občinske konference SZDL v Skofji Loki Poudarek tudi na kmetijstvu Na zadnji občinski konferenci SZDL v Skofji Loki so med drugim govorili tudi o kmetijski problematiki v škofjeloški občini. Bili so mnenja, da je treba vzporedno z razvojem industrije posvečati vso pozornost tudi razvoju kmetijstva. S pravilno politiko investiranja se lahko tudi v kmetijstvu dosežejo lepi uspehi. To dokazuje že lanskoletno investiranje v Skofji Loki, ko je bilo porabljenih za investicijsko gradnjo 130 milijonov dinarjev. Pri tem pa so zanemarjali investiranje za gradnjo stanovanj, kar je imelo za posledico, da je delovna sila uhajala s posestev v tovarne. Zato bodo tem problemom posvetili večjo pozornost. V letošnjem letu so predvidene še nadaljnje investicije za kmetijstvo v vrednosti 120 milijonov dinarjev. Lahi je kmetijsko posestvo na Suhi vložilo 65 milijonov investicijskih sredstev za razvoj kmetijstva. Tako načrtno investiranje pa je kmalu rodilo lepe uspehe. Kljub sorazmerno majhni površini, saj ima le 170 ha skupne zemlje, je to kmet|isko posestvo eno najbolj mehaniziranih na Gorenjskem. Ko bodo dobili še 100 ha obdelovalne zemlje in nekaj gozdov, se bo sta- lo/ živine od sedanjih 250 dvignil na 550 glav — to je za približno 90 Ion mesa. Mlečnost se bo s tem dvignila na 3500 lifrov dnevno. Tudi posestvo v Poljanah postopoma napreduje. Ima 60 ha obdelovalne zemlje, gradijo hlev za 100 glav živine, silose in druge manjše objekte. Obrat v Sovodnju ima komaj 20 (Nadaljevanje na 2. str.) jvrauj, 10. feuruai,** — V Prešernovem gieuAttščn' ie bua sinoči slavnostna prireditev v počastitev največjega slovenskega kulturnega praznika — ob 112. obletnici smrti poeta dr. Franceta Prešerna. Verze največjega našega pesnika so recitirali gostje iz Ljubljane: Mara Cernc-tova, Saša Miklavc in Janez Rohaček, tri sklad be na njegove pesmi je zapel tenorist Gregorač, glasbene vložke je interpretirala pianistka Lukec -Carjeva, vmesne komentarje pa je bral Kranjčan Joža Kovačič. Večer Prešernovih pesmi je bil res prijetno doživetje za vse poslušalce, ki so dvorano povsem napolnili. Ob zaključku sinočnje prireditve pa je predsednik ObLO Kranj Franc Puhar podelil tudi Prešernove nagrade in pohvale dvanajstim najzaslužnejšim kulturno-prosvetnim delavcem z območja kranjske občine. Prešernove nagrade so bile tokrat podeljene že šestič, vendar pa prvič javno, kar pa so Kranjčani sprejeli z velikim navdušenjem. (Na sliki: kulturno-pro-svetni delavci, ki so prejeli pohvale in nekateri knjižničarji, ki jih je ob tem slovenskem prazniku kranjska Osrednja knjižnica za njihove prizadevanje še posebej nagradila.) / O neofašističnih izpadih v Trstu Val ogorčenja po Gorenjski Kranj, 7. februarja - Danes so bila skoraj po vseh šolah in delovnih kolektivih na Gorenjskem protestna zborovanja mladine in ostalih zaradi protislovenskih in protijugoslovanskih neonacističnih izpadov v Trstu. ►►Sporočite italijanski vladi našo zahtev,« so terjali mladinci in preda* tel j i Tehnične tekstilne šole iz Kranja, »naj čimprej posreduje in prepreči napade na našo manjšino v Italiji.-« Pred jeseniško Gimnazijo se je pretekli torek zbralo nad tisoč mladincev in mladink, ki so ostro obsodili ravnanje neofašistov z našo manjšino v Trstu. Mladini je na tem zborovanju govoril sekretar Občinskega komiteja Zveze komunistov tov. Ivko Saksida. »Vzgojeni v duhu prijateljstva in medsebojnega spoštovanja,« so učenci osnovne šole na Koroški Beli zapisali v pismo, »ne moremo razumeti, da se pred očmi italijanskih oblasti dogajajo take stvari.-« Pretekli torek, 7. februarja, so ves dan prihajala v na^o redakcijo poročila iz raznih krajev Gorenjske, z Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Bleda in od drugod. Naj vam navedemo še nekaj povzetkov iz pisem, ki jih je poslala gorenjska mladina Glavnemu odboru SZDL Slovenije z zahtevo, naj takoj posreduje, da se napadi na Slovence ne bi več izvajali. »Mladinci Industrijske šole Iskra iz Kranja smo ogorčeni in protestiramo proti italijanskim šovinističnim napadom na naše Sloven- ce.« Poslušajmo, kaj pravijo drugi: »Udeleženci mladinske politične šole najostreje-protestiramo in grajamo šovinistične izpade Italijanske mladine v Trstu proti slovenski manjšini. Zavedamo se, da žalitev predsednika republike pomeni žalitev vsega jugoslovanskega naroda. Menimo, in je potrebno, da GO SZDL Slovenije preko sekretariata za zunanje zadeve protestira pri italijanski vladi, da s takimi izpadi čimprej prenehajo in da italijanska vlada zavzame potrebno stališče do izvajanja statuta londonskega sporazuma.« Se precej je bilo sporočil s tako vsebino. To je odgovor Gorenjcev na šovinistične provokacije tržaških prenapetežev in neofašistov. M. Z. NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA re on i po suBTu SESTANEK ŠESTIH V PARIZU V Parizu so so v četrtek sestali šefi vlad Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, ki so članice Skupnega trga. - V Pariz je prispel tudi zahodnonemški kancler dr. Adenauer, ki se bo posebej razgovarjal s francoskim predsednikom de Gaullom. OBISK SOV.IETSKF VLADNE DELEGACIJE V New Delhi je sredi tedna prispela sovjetska vladna delegacija s predsednikom odbora za gospodarske zveze z inozemstvom rm čelu. Delegacija je prispela v Indijo zato, da bo sklenila sporazum o posojilu Indiji v vrednosti 500 milijonov starih rubljev. ARETACIJE V ANGOLI Tuje časopisne agencije poročajo, da so portugalske oblasti v Angoli doslej aretirale okrog sto ljudi, obtoženih, da so sodelovali v nedavnem uporu v glavnem mestu te portugalske kolonije Luandi. ENOTNA FRONTA AFRIČANOV V južnoafriški uniji je bila ustanovljena Enotna fronta Afričanov, ki združuje vse politične stranke in organizacije domačinov. Poglavitni namen Enotne fronte je organiziranje intenzivnega mednarodnega pritiska na Južnoafriško unijo, da bi jo politično in gospodarsko izključili ali vsaj izolirali od ostalega sveta. ODPRAVLJENA NASPROTJA % v Jordanski zunanji minister Musa Naser, ki se ie v Bagdadu udeležil konference zunanjih ministrov arabskih držav, jo ob odhodu s te konference izjavil: »Med Jordanom in Irakom so zdaj končno odpravljena nasprotja.« POPIS PREBIVALSTVA Včeraj, v petek 10. januarja, se je pričel popis prebivalstva v Indiji, ki bo trajal tri tedne. Računajo, da ima danes Indija okrog 400 milijonov prebivalcev. Proslava 20-letnice vstaje na Poljanah Osrednja prireditev Gorenjske Jesenice, 10. februarja - Sinoči je bila v Kacini na Jesenicah prva seja pripravljalnega odbora za proslavo 20. obletnice vstaje na Poljanah nad Jesenicami. iniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiniiiiniiiiinniiiiiiiiH Ljudje in dogodki Komu to koristi? §§ Tržaški dogodki od 2. do G. fe- H bruarja letos so močno vznemi- = rili našo javnost. Iz vse države H prihajajo poročila o protestnih I zborovanjih, a katerih udeleženci s pošiljajo naši vladi in političnim H organizacijam zahteve, naj nkre- H nejo vse potrebno, da zagotove H svoboden razvoj naši manjšini in 1| prepreči spletke neofašističnih H prenapetežev in iredentistov. §§ Ti divRodki kažejo, da so v Tr-H stu še živi zagrizeni ostanek fa-H šistični skvader in da v Trstu še §j vedno tli in od časa do časa poli vsem organizirano izbruhne šo-§| vinistični nacionalizem, katerega ^ nosilci so po večini uvoženi ita- ■ lijanski iredentisti. Ti ljudje so — se iz zgodovine naučili samo to, H da javno ne kaže več oznanjati ■ svojih apetitov po jugoslovan-I skem ozemlju. Prav zato pa se toliko besneje in maščevalneje znašajo nad Slovenci, ki so še morali ostati v Italiji, brž ko se jim ponudi prilika za to. Ti elementi so največja nevarnost za dobre odnošaje med dvema sosedoma, ki sta doslej navezali že dokaj tesne stike in obojestransko koristno sodelovali. V Trstu je sedaj spet na ulicah mir, vendar nekateri znaki kažejo, da nahujskana studentarija še naprej pripravlja protislovenske demonstracije. Zadnje dni je skupina teh prenapetežev napadla slovenske učenke samo za to, ker so po cesti govorile slovensko. Pri vsej tej zadevi morda niti niso najhujši izgredi peščice na-hujskanih tržaških pobalinov, mnogo bolj zaskrbljujoča in sumljiva je pasivnost uradnih itali- janskih oblasti ob teh dogodkih, kar očitno kaže, da one vsaj na tihem podpirajo te demonstracije in blatenje naših narodov, kar je sicer po veljavnih italijanskih zakonih kaznivo dejanje. Zdi se, da v italijanski upravi še vedno prevladujejo nazadnjaške sile, ki hočejo zavreti razvoj dobrih sosedskih odnošajev. Kaže, da italijanske oblasti kljub lepim besedam, nikakor niso pripravljene izpolniti svojih obljub glede za-jamčenja osnovnih pravic naši narodnostni manjšini. Zgovoren dokaz za to je pravzaprav tudi odlok generalnega komisarja v Trstu dr. Palmamare, s katerim je v sredo prepovedal za 30 dni vse javne manifestacije v Trstu. Komu koristi ta odlok? Nobenega dvoma ni, da predvsem tistim, ki so priredili protijugoslovanske demonstracije v Trstu. Kajti, če bi ta odlok hotel koristiti kakemu drugemu naprednemu smotru, potem je na vsak način prišel vsaj pet dni prepozno. Sedaj ne pomeni drugega, kot odvzem možnosti vsemu naprednemu demokratičnemu tržaškemu prebivalstvu, da s svoje strani javno izrazi svoj gnus proti provoka-cijam fašističnih prenapetežev. Ob vseh teh dogodkih pa vendarle ne moremo mimo mnenja večine italijanske javnosti, ki pravilno ocenjuje škodljivo delovanje neofašistov v Trstu. Prepričani smo, da bodo prav te sile znale v prihodnosti usmeriti politiko italijanske vlade k razumni ureditvi tega problema, k nadaljnjem razvoju dobrih odnosov z Jugoslavijo, ki bi bili nedvomno v obojestransko korist In v korist miru sploh. 1 Za predsednika pripravljalnega odbora so izvolili predsednika ObLO Jesenice tovariša Franca Trevna, za tajnika pa Janka Burni ka. Odbor je 20-članski in so v njem zbrani sami znani jeseniški politični in kulturni delavci. Da bo proslava na Poljanah kar najbolje pripravljena, so sinoči ustanovili tudi devet komisij, in sicer propagandno, programsko, komisijo za postavitev spomenika, komisijo za promet, za dekoracijo In ureditev prireditvenega prostora, za organiziranje tabora, nadalje finančno komisijo in komisijo za zavarovanje in iluminacijo. Člani odbora so se v nadaljevanju seje pogovorili o prvih nalogah, ki jih bodo opravljale komisije. Največ dela bo imela brez dvoma komisija za program, saj bo ta izredno pester. Na Poljane bodo v teh dneh organizirali tudi partizanske pohode dolge 100 km in se bodo enote mladincev in mladink ,ki bodo šle na pot imenovale prav tako, kot so «e imenovale za časa NOB. Tako bo šel iz Kranja preko Trž'ča na Poljane Kokrški odred, iz Škofje Lafet ho šel škofjeloški odred, Cankarjev bataljon bo šel z Jesenic, Prešernova brigada pa bo šla iz Bohinja. Te partizanske enote bodo vodili prav tisti še žp-e-i borci, ki so jih vodili med NOV. Na Poljanah bodo v času proslave odkrili tudi spominsko obeležje. Do prihodnje seje pripravljalnega odbora bodo zato že pri- Poudarek tudi na kmetijstvu (Nadaljevanje s 1 str.) hektarov zemlje. V začetku so celo strokovnjaki govorili, da ta obrat ne bo mogel obstajati, vendar so domačini s svojim delom in dobro organizacijo dosegli nasprotno, pohvalijo se lahko že z leoimi uspehi. Kmetijske zadruge, ki jih je bilo ob koncu lanskega leta enajst, so se v letošnjem letu združile, lako da sta na območju občine le dve kmetijski zadrugi, in sicer v Poljanr.ki dolini in Skofji Loki. Namen združevanja zadrug ni bila le formalna zamisel, temveč gospodarska nujnost. Dosedanje kmetijske zadruge so se bavile predvsem s trgovino in prodajo lesa, vse premalo pa so skrbele'za dvig kmetijske proizvodnje. Kooperacija je nazadovala, zadruge niso mogle nuditi potrebne strokovne pomoči. Z združevanjem zadrug bo dosežen glavni namen — tedanji ekonomski in finančni močni zadrugi bosta sposobni vlagati sredstva v dvig kmetijske proizvodnje. Upravljali bosta +udi 7. gozdovi, zato je treba takoj pričeti misliti na nego gozdov in ne tm.rH) na izkoriščanje. Naloga SZDL je, da pomaga pri utrjevanju zadni/nih zadrug in rla pomaga pri volitvah v nove organe upravljanja. Do sedaj je v zadružnih svetih fg vedno premalo delavcev, zlasti delavcev iz samostojnih obratov. Na omenjeni konferenci so navzoči razpravljali o vseh trenutnih perečih problemih v razvoju kmetijske proizvodnje, ki v škofjeloški občini napreduje vzporedno z industrijo. pravili osnutke, kako naj bi izdelalo to obeležje. Prvi večer na proslavi bodo organizirali tudi tri taborne ognje in ob njih priredili različne kulturne programe. Osrednja prireditev bo na Poljanah drugi dan proslave, 4. julija. v Pričakujejo, da se bo zbralo na Poljanah nad 40.000 ljudi z vse Gorenjske. Za proslavo bodo pripravili tudi kantato, ki jo bodo peli združeni gorenjski pevski zbori ob spremljavi združenih pihalnih godb z Gorenjske. Proslave na Poljanah se bodo udeležili tudi člani Ljudske tehnike, pripravili pa bodo še poštni žig. M. 2. Kako od 497.000 dinarjev naprej (Nadaljevanje s 1. str.) vesticijami naj bi obdržali v odnosih, ki so se že utrdili zadnja leta ob zahtevah sindikalnih organizacij za gradnjo stanovanj itd. Potrebe so v resnici velike. Samo stanovanjske skupnosti in krajevni odbori so v svoje petletne perspektivne načrte uvrstili tolike potrebe po zavetiščih, družbeni prehrani, drugih uelužnostnih dejav- nostih in komunalni ureditvi posameznih krajev, da bi za njihovo zadostitev potrebovali okroglo 2 milijardi in 200 milijonov dinarjev. Tolikih sredstev sedaj še ni zagotovljenih. Veliko so na konferenci govorili tudi o krepitvi organov komune, spričo prenosov mnogih pristojnosti iz okraja na občine. -1. c. Z zasedanja kranjske občinske konference SZDL Z občinske konference SZDL v Radovljici Lesna industrija in neaktivnost mladine Radovljica, 10. februarja — Včeraj je bila v prostorih občinskega ljudskega odbora v Radovljici redna letna občinska konferenca Socialistične zveze. Razen številnih delegatov, sta konferenci kot gosta prisostvovala tudi član Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Maks Krmclj in član Okrajnega odbora SZDL Kranj tovariš Roman Tržan. Osrednja problema, ki sta bila obravnavana na konferenci, razvoj lesne industrije v radovljiški občini in neaktivnost mladinske organizacije. Po obširnem poročilu, ki ga je prebral predsednik Občanskega odbora SZDL Radovljica tov. Toman, je konferenca nadaljevala delo v dveh komisijah, in sicer gospodarski in organizacijski. V organizacijski komisiji se je vsa razprava oslonila na neaktivnost mladine. Stanje z mladino je v Radovljici zelo porazno. Nima niti skromnega prostora, kjer bi se sestajala. Prav zaradi tega se mladi ljudje vdajajo raznim prestop-ništvom, pijančevanju in kvarta-nju. Za spoznanje boljše je stanje na vasi, vendar tudi tu še ni stanje zadovoljivo. Predlog, da bi restavracijo »Triglav« v Radovljici preuredili v nekakšen mladinski dom, je bil brez dvoma na mestu. Na tej komisiji so govorili tudi o športni dejavnosti. Dom TVD -►Partizan« je v nemogočem stanju in je za Radovljico premajhen. — Nimajo na razpolago niti enega dobrega športnega objekta, itd. Na gospodarski komisiji je potekala dokaj negativna razprava o razvoju lesne industrije v radovljiški občini. Pokazalo se je, da nekateri razpravljajo s tem v zvezi zgolj o prestižnih vprašanjih. — To pa ne vodi nikamor. Bolje bi bilo. da se v lesnoindustrijskih podjetjih pogleda, kako se razvija delavsko samoupravljanje. Ce bo to dobro, bodo same od sebe odpadle razprave o tem, kdo bo koga in se bodo stvari reševale bolj smotrno. Ob koncu konference so sprejeli zaključke, ki bodo služili organizaciji Socialistične zveze na področju radovljiške občine, kot napotilo za nadaljnje delo. M. Z. Učenci ob Prešernovem prazniku Ob pomembnem slovenskem kulturnem prazniku — ob 112-letnici smrti največjega slovenskega pesnika, so imeli svečano proslavo, kot drugod po naši ožji domovini, tudi učenci Industrijske šole Iskra v Kranju. V sredo so se zbrali v zgornji dvorani restavracije Iskra, kjer so po uvodnih besedah o pomenu pesnikovih del, ki jim jih je namenil predavatelj slovenščine tovariš Belehar, poslušali pet recitacij njegovih najizrazitejših pesmi. Prešernovo pismo staršem z Dunaja je v izvirni obliki prebral nekdanji član Prešernovega gledališča tov. Grašič. nt S posvetovanja predsednikov in tajnikov občinskih odborov Povsod velike in načrtne priprave za proslavo 20-letnice vstaje V sredo, 8. februarja popoldne, je bilo na OLO v Kranju posvetovanje s predsedniki in tajniki občinskih odborov za proslavo 20. obletnice vstaje. Navzoči so govorili o idejnem programu za ta pomembni dogodek, zastopniki kranjske, jeseniške in tržiške občine pa so poročali o delu njihovih občinskih odborov. Glavna proslava v počastitev 20-letnice vstaje bo na Poljanah nad Jesenicami v kraju, pomembnem iz predvojne dobe in iz časa NOB. Ce republiški odbor ne bo odobril, da bi bila ta proslava v republiškem merilu, in sicer 4. julija, bo organizirana kot okrajna proslava, 22. julija. Proslavi v Poljanah nad Skofjo Loko in v Dražgošah pa naj bi bili po možnosti povezani, oziroma naj bi decembrsko proslavljanje v Poljanah zaključili s proslavo v Dražgošah. Svečane proslave bodo po vseh občinah, posebno v času občinskih praznikov, istočasno bo v Kranju in Radovljici odkritje spomenika in na Jesenicah otvoritev novega mostu čez Savo pri Javorniku. Tu bo ob Dnevu mladosti, 25. maju, zbor zamejske mladine — Slovencev iz Koroške in Italije, nadalje nagraditev kulturnih in prosvetnih delavcev, zaslužnih za dejavnost na področju NOB ter sprejem vseh prvoborcev pri predsedniku OLO in sekretarju Okrajnega komiteja ZKS. S področja NOB so obsežne naloge: otvoritev muzeja revolucije v Kranju in na Jesenicah ter muzejskih zbirk v Tržiču in Radovljici; pokrajinski muzej — oddelek NOB naj izda poziv za zbiranje dokumentov iz NOB in predvojnih dokumentov, odkup viseh teh del in nagraditev najbolj domiselnih in prizadevnih zbiralcev; občine naj dokončno izvedejo topografije; izdaja posebnega zbornika »Gorenjska ob 20-letnici vstaje,« itd. (Nadaljevanje na 3. str.) MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA—MALA ANKETA — MALA ANKETA Lovske družine vedno na delu Letošnje trofeje ocenjene - Priprave na izpite - Krmljenje divjadi Naše lovske družine oziroma lovstvo na sploh je brez dvoma posebno v zadnjih letih zelo napredovalo. Izboljšala se je disciplina in povečala odgovornost. Tu mislimo predvsem na kolektivno odgovornost zaposlovanje lovskih družin, odnos do skupno lastnine, do gospodarjenja, gojitve in vzgoje mladega lovskega naraščaja. Januar, februar, marec — to so meseci, mrtvi za lovsko sezono. Vendar tudi v tem času lovske družine ne držijo križem rok. V našem okraju jih je kar 23. Tovariš Rafko Marenčič, tajnik Lovske zveze Kranj nam je v kratkem po- žine ukvarjajo v teh mrtvih mesecih. Pravkar je posebna komisija, določena od upravnega odbora po vseh lovskih družinah pregledala in ocenila vse letošnje trofejo. Dovolj je bilo dela. Treba je ugotoviti lastnika, čas in kraj odstrela, preveriti ali je bil odstrel dovoljen ali nedovoljen itd. Cim bolj se družina približa že v naprej določenemu odstrelnemu planu, tem boljša je. Pravilne trofeje so označene z zeleno, nepravilne pa z rdečo piko. V kranjskem okraju je bilo v minulem letu odstreljenih tošnjem letu manjši kot lani. Uspešneje so bile predvsem družine, kjer se je izboljšala nadzorstveno gojitvena služba, to je tam, kjer imajo nastavljene poklicne lovske čuvaje. Sicer pa ostaja nadzorstvo nad lovišči še nadalje problem v mnogih lovskih družinah, in sicer zaradi slabega finančnega stanja družin. Večkrat so se že menili, da bi bilo prav, da za lovce z nedovoljenimi trofejami uvedejo kazni: odvzem odstrelnega dovoljenja ali pa lov le v spremstvu izkušenega lovca ali poklicnega čuvaja. V tem času, to je v januarju in 514 srnjakov, 154 gamsov, 7 jele-vedal nekaj najpomembnejših nov in 8 divjih prašičev. Odstotek j februarju se po družinah priprav-stvari, s katerimi ee lovske dru- nepravilnih odstrelov je bil v le- | ljajo tudi na lovske izpite. Člani lovskih družin morajo namreč v roku dveh let opraviti lovski izpit. Lovec pripravnik sme loviti samo roparice. Prav sedaj potekajo v Kranju, Radovljici in v Selcih redni tečaji, kjer bodo bodo kandidati — teh je okoli 80 — preštudirali vso potrebno snov za izpite, ki bodo od 6. do 13. marca v Kranju. Tvarina je zelo obsežna in vsebuje: lovsko zakonodajo, zgodovino lova, varstvo narave, prvo pomoč v nezgodah, v drugem lovsko orožje in municijo, kinologijo, bolezni pri divjadi, lovsko vedenje in v tretjem delu lovsko živaloislovje, gojitev divjadi velikega in malega lova, zatiranje škodljivcev in lovski plen. Razen tega morajo posamezne družine v tem zimskem času intenzivno skrbeti za krmljenje divjadi, in sicer v nižinskih, to je poljskih revirjih, predvsem za fazane in jerebice, v višinskem pa za srnjad. Lovska družina v Šenčurju je potrošila za krmljenje že 100C kilogramov žita. V Kranju se razen te družine še 4 druge, in sicer: »Besnlca«, »Storžič«, Udcnboršt* in »Sorsko polje«. Te vključujejo skupno 213 članov, V6eh članov Lovsko zveze pa je 959. Sedaj s« pridno pripravljajo na zaključek lovske sezone in zbirajo material za občne zbore. Zvedeli smo, da se je znatno i*' boljšalo stanje — posebno v pri* merjavi s prejšnjimi leti — v lovskih družinah Bohinjska Bistrica! Stara Fužina in Nomenj. Lahi«5 rečemo, da je bil odstrel skoraj llP odstotno pravilno izvršen. Lani je namreč gojitveno lovišče Triglav dodelilo Lovski zvezi Kranj še \e možnosti za ustanovitev šolskega centra. Imamo novo šolsko poslopje, ki naj bo predvsem namenjeno izobraževanju. Sola razpolaga s potrebnimi učili za sodobno strokovno šolstvo. Na šoli je tudi stalni učni kader, ki po potrebi lahko poučuje v šolskem centru. In končno sta v šoli tudi delavnici za kovinsko in lesno stroko, kjer kandidati lahko pridobivajo praktično znanje in po potrebi opravljajo strokovne izpite. In ker sta v kraju samem kovinska industrija in lesna obrt precej razviti je tudi mnogo delavcev, ki si žele izpopolniti svoje znanje.« »S čim se bo začel najprej ukvarjati novoustanovljeni center?« »Naš center bo lahko nudil strokovno izobrazbo odraslim, ki so zaposleni v obrti in industiji kovinske stroke in lesne stroke. V ta namen pripravljamo skupno s podjetji in obrtnirm' mojstri načrte za izobraževanje v obeh strokah, in sicer za prve tri stopnje izobrazbe. Namreč podjetja in obrtni mojstri so edino pristojni, da povedo kakšne kadre potrebujejo, kaj naj absolventi določenih stopenj obvladajo na določenem »Kakšne so možnosti izobraževa- delovnerii mestu. Na podlagi navo- nja v centru?« denih načrtov v navedenih stro- >-Za izobrazevan.jp v centru sta kah, bomo pričeli po potrebah go- dve možnosti, in sicer izobraževa- spodarskih organizacij prirejati te- nje na tečajih ali pa redno šola- čaje in redno šolanje za odrasle.« nje.« V zadovoljstvo lastnikov avtom 8-bilov znastike Zastava Gorenjska razpolaga s precejšnjim številom avtomobilov znamke ZASTAVA. Zato se tudi vedno bolj pojavlja potreba po samostojnem servisu za ta vozila. Ker je bilo o tem že dosti govora, smo se pozanimali pri podjetju Avtopromet, kako je s pripravami za ustanovitev servisa. Razlogi, ki smo jih navedli, so narekovali podjetju Avtopromet, da je navezal stike z zastopstvom tovarne ZASTAVA in se pričel pogajati o možnosti, da bi se V Kranju kot središču Gorenjske postavil servis za vozila te znamke. Prvotno je bilo zamišljeno tako, da bi servis posloval v delavnicah podjetja Avtopromet, vsekakor pa bo organizacija in delo servisa poverjena njemu. Prav pri lokaciji je prišlo do gotovih pomislekov, ker so bili nekateri mnenja, da prvotni predlog v mnogih primerih ne ustreza. Zato sedaj točno mesto, kjer naj bi se nahajal servis, še ni znano, oziroma je več predlogov, katere je treba natančno proučiti. Razen tega pa je Avtopromet kot sousta- novitelj pripravil že vs% potrebno za delo servisa. Do zastoja v zadnjem času je prišlo zato, ker zastopstvo ZASTAVE zavlačuje dobavo potrebnega orodja, v glavnem pa dobavo rezervnih delov. Strokovni kadri za normalno poslovanje servisa so že zagotovljeni in s te strani ne more priti do posebnih težav. Točnega roka, kdaj bo servis pričel delovati, nam tudi v Avtoprometu niso mogli povedati, ker so vezani še na zadnji dogovor in zadnje dobave zastopstva. Predvidevalo se je, ako nc bi prišlo do navedenih zastojev, da bo servis pričel poslovati že ta mesec. Kakor hitro bo torej vse to urejeno, lahko upamo, da bo servis Pričel normalno poslovati. Vprašanje kmetijstva na Gorenjskem so prvi pogoj za nadalinii uspešni razvoj kmetijstva Mnenja sem, da o kmetijstvu v kranjskem okraju pišemo vse predalo. Nemalokrat naše razprave o Gospodarskem razvoju In napredku obtiče samo na industriji, gradbeništvu, trgovini in obrti. — Tudi o živahnem družbenem poja-Vu v kmetijstvu — o združevanju kmetijskih zadrug so pisali naši časopisi večinoma samo načelno. Zat» bom v nadaljevanju skušal Prikazati naše kmetijstvo v luči focialnih sprememb v strukturi kmečkega prebivalstva in v luči Derspektlvnega razvoja. Spremembe v gospodarskem potovanju v prvih povojnih letih so nas siii]e k nagli industrializaciji, . 1 Je zahtevala vedno tudi nove in nove ljudi. Ti so se preusmerja predvsem iz kmečke proizvod- nje. Toda ta proces se ni pričel šele takrat, temveč se je samo nadaljeval. Razni statistični podatki nam kažejo, da se je pričel ta pretok ljudi že v letih 1931-39, vendar ne iz razlogov, ki jih narekuje razvijajoča se industrija. Nastajali so namreč globlji momenti, ki so temeljili v neurejenih gospodarskih razmerah. Tedaj je bilo od celokupnega števila prebivalcev še 41.680 ljudi, ki jim je bila kmetijska proizvodnja glavni vir dohodkov za preživljanje; torej se je vedno bavilo s kmetijstvom 42 odstotkov ljudi. Število kmetijskih proizvajalcev je v letih 1948 do 1960 kljub vsakoletnemu porastu celokupnega števila ljudi, padalo. V letu 1948 so ti predstavljali še 27,4 odstotka vseh prebivalcev, medtem ko je ta procent padel v letu 1960 na nekaj manj kot dvajset. Tako je danes od 135.179 ljudi na Gorenjskem še 26.867 kmečkih prebivalcev. Število aktivnih kmečkih proizvojalcev pa je padlo od obdobja 1931-39 od 23,6 na 11.5 odstotka lani. Zaradi vsega tega se povečuje kmetijska obdelovalna površina na enega kmetijskega proizvajalca, oziroma na enega kmečkega prebivalca. Vendar bi vse našteto kazalo na nazadovanje kmetijske proizvodnje, ako ne bi upoštevali, da se da z mehaničnimi sredstvi in večjim investicijskim vlaganjem sprostiti še velik del v kmetijstvu zaposlene delovne sile. Slednjega dejstva pa nikakor ne moremo posplošiti, ker obdelovanje z modernimi kmetijskimi stroji v hribovitih legah ni mogoče. Zato moramo proces me- hanizacije tembolj pospešiti povsod tam, kjer se to da. Odprto pa nam še vedno ostane vprašanje, .kako najti primerno oblike, ki naj ne samo obdrže, temveč celo povečajo obseg kmetijske proizvodnje povsod tam, kjer mehanizacije zaradi neprikladne površine ne more nadoknaditi razlik, ki nastanejo z upadanjem delovne sile. Govoriti, da bomo taka področja enostavno pogozdili, je za sedanje razmere še malce prerano. Vidimo, da z mehanizacijo kot obliko osnovnih sredstev tu ne moremo, temveč je za uspešnost kmetijske proizvodnje v teh krajih zlasti pomembna udeležba obratnih sredstev, to je potrošnja umetnih gnojil in razkužil, uvedba visoko donosnih in selekcioniranih rastlinskih vrst, v živalski proizvodnji pa posvetiti pozornost kvaliteti in ekonomičnosti živine in živinske krme. To poudarjam predvsem zato, ker je to edina možnost pospeševanja kmetijstva v višjih legah. Zal pa se tega nekatero kmetijske zadruge, ki so poklicane za pospeševanje kmetijstva, ne zavedajo. Nemalo je še danes zadrug, ki vidijo kmetijsko proizvodnjo samo v dolini in so kmečka gospodarstva v hribovitih legah prepuščena sama seri. Opra- milijon dinarjev. Razen tega so potrošili še okoli 4 milijone dinarjev za popravilo Doma kulture, ki so ga zelo sodobno opremili. Letos bodo za potrebe KO dobili približno milijon dinarjev. Razen sredstev, ki jih je dal Občinski ljudski odbor krajevnim odborom, so na Jesenicah porabili lani za negospodarske investicije okoli 50 milijonov dinarjev. Potrebe so pokazale, da letos potrebujejo najmanj 80 milijonov dinarjev. Kaže, da bodo ta načrt tudi uresničili. M. Z. Povsod vslike in načrtne priprave (Nadaljevanje z 2. sir.) Kar zadeva spomeniško dejavnost, je pomembno odkritje spomenika »Vstaja« na Poljanah nad Jesenicami. 4. julija. Nadalje postavitev spominskega obeležja na Stolu v spomin na borbo 20. februarja 1942. ob krajevnem prazniku Žirovnice; postavitev spominskih obeležij na Rovtu pri Planici, na Poreznu, v Davči- in na Martinj vrhu; ureditev nekaterih grobišč in drugo. Med praznovanjem naj bi bile po vseh občinah številne razstave, razpis več natečajev, in sicer za dramsko delo, za najboljša dela iz proze in poezije s tematiko iz prvih dni vstaje na Gorenjskem. Po večjih krajih naj bi bile javne oddaje z naslovom »Spoznavajmo zgodovino revolucije svojega kraja,« vključujoč »Velike pionirske igre« s temo »Moj kraj včeraj in danes« itd. Športne prireditve se bodo vrstile iz dneva v dan. 4. julija naj bi bili na Poljanah nad Jesenicami zbori tabornikov, planincev, strelcev in članov Počitniške zveze. Pripravlja naj se štafeta mladosti s poudarkom na vstaji iz 1941. leta, potrebna je povečana aktivnost Ljudske tehnike, potem izleti šolskih otrok v partizanske kraje Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije, množični pohodi po stezah gorenjskih partizanskih edinic, dolgih po .100 km, tako da bi se vsi; sodelujoči zbrali tik pred proslavo na Poljanah. To je le bežen in nepopoln pregled idejnega programa za to pomembno praznovanje. Jeseničani so za svoje praznovanje že sestavili okvirni program in so gradivo razdelili časovno po mesecih in zajema vse najpomembnejše akcije in praznike. M. F. Gospodarske vesti IZ DOMOVINE... Podpis sporazuma o avstrijskem prispevku devizni reformi FLRJ. V sredo, 8. februarja, sta na Dunaju avstrijski zunanji minister in jugoslovanski veleposlanik* podpisala v imenu svojih vlad sporazum o avstrijskem prispevku za uveljavljanje jugoslovanske devizne in zunanjetrgovinske reforme. — Sporazum je bil dosežen na pogajanjih med delegacijama obeh držav. Razgovori o dobavi ladij. Predstavniki jugoslovanskih in indijskih podjetij se v Now Delhiju razgovarjajo o sklenitvi sporazuma, po katerem bi jugoslovanske ladjedelnice dobavile indijski trgovski mornarici osem tovornih ladij. Ta dobava naj bi bila v okviru kreditov, ki jih je Jugoslavija odobrila Indiji. 21 milijard dinarjev za mehanizacijo v gradbeništvu. — Od 174 milijard din, kolikor je določenih po petletnem planu za nabavo opreme, bo- i do letos porabili 21 milijard a dinarjev. S temi sredstvi bo- \ do jugoslovanska gradbena | podjetja nabavila pri doma- ' čih in tujih tovarnah vrsto sodobnih strojev. Zaradi nabave teh, ki bodo najbolj ustrezali našim gradbiščem bo posebna delegacija grad beni h strokovnjakov obiska la skandinavske države, Sovjetsko zvezo in še nekatere druge države. Nove ladje jugoslovanske oceanske plovbe. Jugoslovanska ocenska plovba iz Kotora je kupila v Angliji in Franciji tri prekooceanske ladje, ki so bile« zgrajene pred desetimi leti. Te ladje naj bi zamenjale stare in neekonomične ladje, ki jih je podjetje doslej uporabljalo. ... IN TUJINE Bolgarija gradi tankerje za Sovjetsko zvezo. Pred kratkim so v ladjedelnici »Geor-gij Dimitrov« v Varni splo-vili Sovjetski zvezi tanker »Alma Ata« z nosilnostjo 4 tisoč brt, medtem ko gradi ista ladjedelnica še podoben tanker iste nosilnosti. To je že četrti, ki ga je Bolgarija zgradila za Sovjetsko zvezo. Graditev luk v Jemenu. V Jemenu gradijo tri luke, in sicer vse z inozemsko pomočjo. Sovjetska zveza gradi luko Hodeidah, ki lahko že sedaj sprejema ladje do 2800 brt, v kratkem pa bo lahko sorejemala ladje tudi do 10 tisoč brt. Luko Mokha gradijo s pomočjo ZDA. medtem, ko bo plačala stroške za graditev luke Meida LR Kitajska. i! Plan prekoračen za osem odstotkov Tovarno gumijevih izdelkov v Kranju nam ni treba posebej predstavljati. Nemalo je še danes ljudi, ki ne vedo, da je »gumica« ena izmed redkih tovrstnih tovarn v naši državi, da proizvaja svoje izdelke v dveh obratih, da ima posebno obrat na Gašteju opremljen z modernimi stroji in podobno. Ker gotovo zanima naše bralce — kako je tovarna gospodarila lani in kako je dosegla družbeno zadolžitev, bomo navedli nekaj podatkov, ki kažejo izpolnjevanje plana Sava proizvaja zelo obširen asortiman gumijevih artiklov in sicer: plašče in zračnice za kolesa, avto, moto in avio plašče ter zračnice, cevi vseh vrst, razni gumeni sanitetni material, zaščitna sredstva in lepila. Pri večini teh izdelkov je bil plan dosežen stoodstotno, razen pri plaščih in zrač- nicah za kolesa in še pri nekaterih drugih artiklih. Toda temu so bile vzrok opravičljive težave. — Poglejmo konkretno, kako je bilo s proizvodnjo plaščev in zračnic za kolesa. Za leto 1960 je bila planirana 50 % večja proizvodnja, kakor pa v letu 1959. (od 400.000 kosov na 600.000 kosov). Proizvodnja teh ni potekala v predvidenem tempu, ker ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti dovolj delavcev za tretjo izmeno. Te izpade ni bilo mogoče tovarni izravnati niti v zadnjem tromesečju, ko se je situacija v tem pogledu precej izboljšala. Razen tega je bilo še mnogo drugih manjših zastojev, ki so v celoti hromili proizvodnjo. Čeprav proizvodnja pri teh artiklih ni bila stoodstotno dosežena, moramo vsekakor oceniti doseženo realizacijo kot pozitivno. Kljub omenjenim težavam je tovarna dosegla prvič tako visoko produkcijo plaščev in zračnic za kolesa. * Pri mnogih drugih artiklih pa vidimo, da je bil plan ne glede na precej visoke zahteve ugodno izpolnjen. Po planu bi morala na primer izdelati Sava 176 ton raz-ga nekmetijska dejavnost ne stoji jnih cevi> proizVedla pa jih je skoraj 213 ton, kar predstavlja 21 % preseg. Isto sliko bi dobili tudi, če vičeno pa lahko pričakujemo, da bodo združene kmetijske zadruge v tem pogledu prožnejše. Takšno pospeševanje kmetijstva, ne glede na »ravninsko in hribovito«, pa bo v prihodnje zahtevalo povečan obseg investiranja. Prepričani pa smo lahko, da je samo na tej osnovi možen nadaljnji napredek v kmetijski proizvodnji. — Le na podlagi investiranja in ob istočasnem pristopu k intenzivnej-i kooperaciji, bo možno ustvariti cake tržne viške, predvsem v proizvodnji pšenice in krpmpirja, kakor jih predvideva perspektivni plan. Ni dvoma, da skoraj nobena dru- dan.es pred tako jasnim in ostrim dejstvom, kakor prav kmetijstvo. To ima po eni strani precej problematične razmere v svoji nadaljnji izgradnji, po drugi strani pa bo morala kriti in zalagati s prehran-benimi artikli številno prebivalstvo po mestih in končno tudi po vaseh. Izhod iz tega je samo v nadaljnjem investiranju in ob istočasnem dotoku novih strokovnih kadrov v kmetijsko proizvodnjo. bi primerjali nekatere druge artikle. V celoti je bil plan tovarne Sava dosežen s 108 %, kljub temu, da v petih grupah od dvanajstih plan ni bil stoodstotno izpolnjen. Skupna proizvodnja je presegla postavljeni plan pa 535 ton ali osem odstotkov. V letu 1959 je imela tovarna nad 5.111 ton proizvodnje — primerjavi z letom 1960 pomeni, da se je lani povečala proizvodnja ža 37,5%. To je vsekakor lep uspeh. 8542 OBVEŠČEVALEC OOl O S I PRODAM Rabljen železni štedilnik na 2 plošči, poceni prodam. Pot na Jošt 15, Stražišče 490 Prodam 700 kg sena. »Gabrčan«, Dražgoše 481 Prodam debelega prašiča. — Sp. Brniki 12, Cerklje 482 Po zelo nizki ceni prodam staro pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 483 Prodam otroški kombiniran voziček, Tribuna, bel, dobro ohranjen. Jesenšek Herman, Stošičeva 3-III, Kranj 484 Zaradi krme prodam kravo s tretjim teletom. Pfajfar Ivanka — Sp. Dobrava, Kropa Poceni prodam rabljeno pohi-Uvo. Naslov v oglasnem odd. 485 Prodam staro pisalno mizo — hrastovo. Tomšičeva 24, Kranj 486 Junico, 8 mesecev brejo, majhno, primerno za malega posestnika z eno kravo, prodam. Pivka 4, Naklo 487 Prodam nov, vzidljiv štedilnik -desni. Dvorje 24, Cerklje 488 Ugodno prodam motorno kolo — štiritaktno, 250 ccm, v voznem stanju ali zamenjam za moped — tudi starejši. Naslov v oglasnem oddelku 489 Zaradi preselitve prodam hišo s sadnim vrtom na Komenski Dobravi 6. Soba takoj vseljiva. Ponudbe oddati v oglasni odd. 491 Zaradi pomanjkanja prostora — prodam kravo s teličkom. Suha 32, Kranj 492 28 komadov lesa za ostrešje — (šptrovce), prodam. Naslov v ogl. oddelku 493 V središču Kranja ugodno prodam dvo ali trosobno stanovanje. Zamenjava v bližini Kranja ima prednost.Naslov: Titov trg 25-II nadstropje, Kranj 494 Prodam Vespo 125 ccm. Stružcvo 31, Kranj 495 Prodam motorno kolo »Vespa«, dobro ohranjeno. Trojarjeva 30, Stražišče 521 Prodam 2 plemenski svinji po 15 tednov breji. Dobrava 1, Cerklje 522 Parcelo zazidljivo, v bližini postaje Križe takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku ali Turistič- nem društvu Tržič 629 Kravo po izbiri prodam. Grad 6, p. Cerklje 524 Poceni prodam dobro ohranjeno sobno pohištvo. Ogled popoldan. Aljančič Anica, Kokrški breg 7, Kranj « 529 Prodam motorno kolo BMW 250 kub. cm, novejšega tipa. Bistrica št, 19, Tržič 526 Prodam dobro ohranjen moped Colibri Tomos na zaganjač s prevoženimi 5000 km. Volčjak, Virma-še 20, Skofja Loka 527 Prodam še dobro ohranjeno žensko in moško kolo. Naklo 144 528 Ugodno prodam oziroma zamenjam za gradbeni material motorno kolo znamke Tomos Puch, tipa 1958. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Zg. Duplje 48 529 Prodam kravo z nad 15 litrov mleka dnevno, ki bo četrtič teleti-la. Milje 4, Šenčur 530 Se je čas, da se vpišete v Esperantski začetniški tečaj. Ponovitev 1. lekcijo bo v ponedeljek, 13. februarja ob 19. uri. Tomšičeva 12, Kranj 531 KUPIM Kupim zlato za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 460 Kupim slamoreznico Mura ali podobno. Trboje 52, Smlednik 464 Staro omaro kupimo. Trgovina Borovo, Kranj 461 Kupim enoslanovanjsko hišo v Kranju ali v Skofji Loki. Vselji-vo takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 496 Kupim 2 rabljeni strešni električni stojali, dolgi po 3 do 4 m. Jerala Janez, Podreča 11, Smlednik 497 Kupim suhe smrekove deske — 25 mm ter hrastove 30 ali 50 mm. Ažman Karol, Savska 12, Kranj 498 Kupim vseljlvo stanovanjsko hišo ali stanovanje v okolici Sk. Loke ali Kranja. Vrednost do 500.000 din. Dam tudi brezobrestno posojilo za enosobno stanovanje. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Industrija« 499 Kupim daljnogled. Naslov v oglasnem oddelku 517 Turistično društvo Kranj vas vabi na pustni torek popoldne ob 15. uri na po mestu Kranju Zbirališče bo za vse pred Delavskim domom (Sindikalnim domom). Najboljše skupine mask (najmanj pet) bodo nagrajene. — Maske vabljene! Obvestilo Vse, ki iščejo zaposlitev v Iskri, tovarni elektrotehničnih in finemehaničnih izdelkov, Kranj, obveščamo, da sprejemamo nove delavce in dajemo pojasnila v zvezi z zaposlitvi/o v našem podjetju, samo ob ponedeljkih dopoldne od 8. do 12. ure. Trgovsko podjetje na veliko »KOKRA«, Kranj, PRODA TOVORNI AVTOMOBIL »B E D F O R D« v nerabnem stanju ZAHVALA Po dolg! In mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče FRANC ROZMAN iz Šenčurja. - Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih urah in V6em, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala kolektivu LTH Skofja Loka in članom KZ Smčur za vence in udeležbo, kakor tudi dr. Josipu Bežku za njegov trud in požrtvovalnost. Iskrena zahvala tudi guhOVŠCIftl iz Šenčurja. Šenčur, dne 8. februarja 1961 Globoko žalujoče družine Rozman Kupim jermenico širine 10 cm, premera 1 m. Naslov v oglasi*-m oddelku 518 Kupim mlada teleta za pleme od 150 do 300 kg. Mesec, Gorice 15 519 Kupim dobro ohranjen Diesel motor od 6 do 8 KM. Naslov v oglasnem oddelku 520 OSTALO Mizarskega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Kos Anton, mizarstvo, Huje 3, Kranj 332 Sporočamo cenjenim stranka«, podjetjem in tovarnam, da popravljamo oziroma previjamo yse vrste elektromotorjev, vrtalne stroje ter vse elcktrogospodinjpke aparate najnovejših tipov. Popravilo izvršujemo strokovno in hitro ter po solidnih cenah. Se priporoča za Vaša cenjena naročila: Elektromehanika - Hočevar S. -Aleševčeva ul. 22, Ljubljana, Šiška, Telefon 21-690 449 Zahvaljujem se Glasu za |Ž$la-čano zavarovalnino. Glas vsakomur priporočam. Sparovec Janko, Zg. Duplje 26 Zahvaljujem se DOZ in Glasu za izplačano zavarovalnino. Glas in tovrstno zavarovanje vsakomur priporočam. Česen Franc. Križe 43 Iščem sobo in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. "Nudim Visoko nagrado tistemu, ki mi preskrbi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 500 Nudim hrano in stanovanj dvema delavkama, ki bi po službi pomagali v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku 501 Obveščam vse stranko, ki so pred tremi meseci prinesle čevlje v popravilo, da jih dvignejo tekom enega meseca. Po tem času jih ne bom več hranil, ampak prosto razpolagal z njimi. Miha Ster, čevljarstvo, Cankarjeva 4. Kranj 502 Sprejmem žensko, ki dela na 2 ali 3 izmene na majhno kmetijo. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. Poizve se od 15. ure dalje 503 Kvalificiran mizar z lastnimi stroji, ki je več let opravljal samostojno obrt bi rad zamenjal službo. Naslov v ogl. odd. 504 Vzamem punčko v popolno oskrbo. Juhant Leni, Zlato polje 6 -Kranj 505 Sprejmem takoj mehanika in 2 ključavničarja - lahko ti-di priučena. Naslov v ogl. odd. 506 7. t. m. sem izgubila rdeč elui z nalivnim peresom in svinčnikom od Porodnišnice do Labor na tržišjci avtobus. Poštenega najditelja, prosim, da proti nagradi vrne etui v porodnišnico 507 Zdravnik išče opremljeno sobo v Kranju. Plača do 10.000 din mesečne najemnine. Ponudbe; oddati v ogl. odd. pod »Takoj« 5*08 Honorarno se zaposlim po 6 ur dnevno. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pisarniška dela« 509 KAM V SOBOTO? NA VELIKO MAŠKARADO NA PRIMSKO-VEM. 510 Državnemu zavarovalnemu zavodu — podružnica Radovljica se najlepše zahvaljujem za vestno in točno izplačano odškodnino. Volte Ana, Šenčur 263 511 Sadjarji, pozor! Na zalogi imam specialne pasti za voluharja, izdelane po lastni praksi. Na željo vas po«\ičim, kako jih nastavljati in kako se lovi voluharja. Kupim več pavlnj. Gajšrk, C. JLA 34 -Kranj 512 Našel sem žensko zapestno uro. Naslov v oglasnem odd. 513 Avtomobilisti In mehaniki! Prevleke za avtomobile in motorje vseh vrst vam izdela hitro in najlepše Bohorič, Gregorčičeva 1 — Kranj 514 Preklictijem in obžalujem žalitve in žaljiva dejanja, ki sem jih zagrešil 29. januarja 1961 napram Jakopič Francu, Planina pod Golico št. 79 in se mu zahvaljujem, da je zaradi sklenjene poravnave opustil kazensko tožbo. Ocepek Drago, Hru.šica 515 Kmečko dekle, vestno, delavno, želi znanja z malim posestnikom ali delavcem do 45 let. Ponudbe poslati pod »Harmonija« na podružnico Glasa, Jesenice 516 GLODflLIŠČe GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj: — uprizori v nedeljo, 12. februarja ob 10. uri dopoldne URO PRAVLJIC, ob 16. url pa Samuel Becke-tte: KONEC IGRE, gostuje Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Gledališče »Tone Cufar« Jesenice: uprizori 12. februarja ob 14.30 in 19.30 II. VVeiglowega: NAMIŠLJENI BOLNIK. Zveze z vlaki so ugodne. Koroška Bela: 11. in 12. februarja jugoslovanski film PREDSEDNIK SREDNJI NAPADALEC Kropa: 11. februarja francoski barvni film ON, KI MORA UMRETI, 12. februarja ameriški barvni film DAVEK ZA KRUTOST -predstavi ob 15. in 19.30 Radovljica: 11. februarja ameriški ljubezenski film LJUBEZEN MARJORIE MORNINGSTAR -predstava ob 20. uri, 12. februarja isti film ob 17.30, zahodnonemški film PETROGRAJSKE NOCl ob 15.30 in 20. uri, češki zabavni barvni film DOBRI VOJAK SVE.TK matineja ob 10. uri dopoldne Ljubno: 11. februarja 'italijanski cin. Mm GUBTJAH ob 19M in 12. februarja isti film ob 16. uri Kranj »STORŽIC«: 11. februarja italijanski barvni film NE POZA-Bl ME ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera nemškega cin. filma SPLETKE IN LJUBEZEN ob l& uri. 12. februarja slovenski film KEKEC matineja ob 10. uri, premiera nemškega cin. filma SPLETKE IN LJUBEZEN ob 13. uri, italijanski barv.i film NE POZABI M,': ob >., 17., 19. in 21. uri Stražišče »SVOBODA«: ll. februarja angleški barvni film GLOBOKO SINJE MORJE ob 18. in 20. uri, 12. februarja italijanski barvni film NE POZABI ME ob 10. uri, slovenski film KEKEC ob 14. uri, ■hglešjd barvni film GLOBOKO SINJE MORJE ob 16., 18. in 20. uri Naklo: 11. februarja premiera ameriškega filma divji veter ob 19, uri, 12. februarja ameriški barvni film SAYONARA ob 16. In 19. uri Cerklje »KRVAVEC«: 11. februarja italijanski barvni film HER-KULES ob 19. uri, 12. februarja isti film ob 16. in 19. uri Skofja Loka: 11. in 12. februarja ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE Kamnik: 11. februarja ameriški film PREPOVEDANI PLANET ob 20. uri, 12. februarja isti film ob 15.. 17. in 20. uri, 12. februarja italijanski film MADAME but-TERFLV, matineja ob 10. uri Duplica: 11. februarja ameriški cin. barvni film ALEKSANDER VELIKI ob 19. uri, 12. februarja Isti film ob 15., 17. in 19. uri RAZPIS Komisija za sklepanje in prenehanje delovnih razmerij trgovskega podjetja »UNIVERSAL« Jesenice razpisuje prosto delovno mesto; trgovskega pomočnika za prodajalno »Steklo — barve« Osebni dohodek po tarifnem pravilniku, delovni čas je neprekinjen v dveh izmenah. Prošnje poslati na naslov: Trgovsko podjetje Universal, Jesenice, do 20. februarja 1961. OBJAVA TRADICIONALNI OBRTNIŠKI PREDPUSTNI PLES priredi Obrtniško pevsko društvo »Enakost« Kranj, dne 11. februarja ob 20. uri v novih prostorih Delavskega doma — nasproti avtobusne postaje. IGRAJO ZADOVOLJNI KRANJCI, POJETA BRANKA STERGAR in ZVONE LUMBAR. Predprodaja vstopnic v trgovini »Borovo«, Kranj - telefon 21-50. VRTNARJI Horlikulturno društvo Kranj prireja v mesecu februarju enotedenski tečaj o temi: UREJANJE VRTOV IN JAVNIH NASADOV Predvajanja bodo v popoldanskih urah v Kranju. Prijavijo se tudi lahko drugi interesenti, ki imajo veselje do tega dela. Prijave za tečaj sprejemamo do 15. tega meseca. HorCikulturno društvo Tavčarjeva 8, Kranj Hino in 12. fe-film PE- KING Jesenice »RADIO«: 11 bruarja italijanski cin. KEL V MESTU Jesenice »PLAV2«: 11. in 12 februarja a m (Miš k i film V ZNAMENJU ZORE Žirovnica: 11. februarja francoski film ZAPELJIVKE, 12. februarja ameriški cin. film NEMIRNA LFTA Dovje: 11. februarja ameriški cin. film NEMIRNA .LETA in 12. februarja francoski film ZAPELJIVKE ^KOMPAS^ Avtobusni izleti na velike mednarodne velesejme: šestdnevni izlet v LEIPZIG, štiridnevno potovanje na DUNAJ, štiridnevni izlet v MILANO. Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikom podjetij in gospodarskih organizacij. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu V sodelovanju s Hokejsko zvezo LRS prirejamo avtobusni izlet v Švico (Geneve in Lausanne) na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo od 1. do 12. marca. Opozarjamo na izredno znižano ceno! Prijave za vse navedene izlete kot za izlete po naročilu sprejema poslovalnica KOMPASA, Kranj. Koroška cesta 4, kjer dobite tudi programe in yee informacije. Se priporočamo! GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Leon Oman, ključavničar in Vida Košnek, trgovska pomočnica; Maksimilijan Bla.sko, strojni ključavničar in Angela »Stu- oke glavni vzrok odražitve kruha Ker v naše uredništvo prihajajo dopisi bralcev, ki sprašujejo, kako to, da je razen drugih stvari prišlo tudi do podražitve kruha, smo se obrnili za pojasnilo na kranjsko Obrtno zbornico. Zvedeli smo, da je bilo za podražitev kruha več vzrokov. Od leta 1958 so bili določeni stroški za peko kruha, in sicer 14 dinarjev za 1 kilogram. V zadnjem času pa se je podražil prevoz moke, ukinjeni so vsi popusti, ki jih je dajalo podjetje »Moka«, podražili so se kvas, sol, premog. Nadalje so bile do sedaj pekarne pavšal i rane in so plačevale prispevek na osebne dohodke iz pavšalno določenih osnov, ne pa od dejanskih prejemkov, dobljenih na osnovi nagrajevanja po delu. po normah itd. Te pavšalne osnove so bile za podjetja ugodne, manj ugodne so bile za člane kolektiva, ki so v času bolezni dobivali hranarino ali pokojnino PODVOJENA PROIZVODNJA PRI »STOLU« Tovarni »Stol« v Duplici pri Kamniku je bil te dni odobren investicijski program za razširitev obrata, tako da bo po rekonstrukciji lahko povečala proizvodnjo pohištva najmanj za 100 %, Preureditev bodo izvajali postopno štiri leta. Ker stare sušilnice lesa zaradi, zastarelosti niso več ustrezale zahtevam in so bile tudi premajhne, so postavili novo sušilnico na pet komor. Letos bodo raztegnili ureditev skladišča za deske na drugo polovico dosedanjega nogometnega igrišča ob Radomeljski cesti. Skrb za dobro čuvanje rezanega blaga je ena osnovnih nalog delovnega kolektiva, saj dobijo v zimskem času blizu 20.000 m:i hlodovine. Tovarna »Stol« je zadnje čase razen znanih razločljivih stolov, sodobnega pisarniškega pohištva in stolov iz upognjenega lesa v serijski"proizvodnji po lastnih standardih zlasti povečala proizvodnjo miz, opremljenih z ultra pasom. od pavšalne osnove. Določitev sedanjih prispevkov iz osebnih dohodkov, pa je v veliki meri povečala obveznosti v pekarnah, tako da znašajo v Kranju približno 5 milijonov, na Jesenicah 3 milijone in v Skofji Loki 2 milijona dinarjev. To je skoraj toliko, kolikor so do sedaj podjetja ustvarila skladov za vzdrževanje in urejanje svojih prostorov, lokalov itd. To in pa predvsem podražitev moke, so bili glavni vzroki za podražitev kruha. Na osnovi izdelanih kalkulacij so predlagali povečanja stroškov za peko od prejšnjih 14 na 17 dinarjev pri kruhu, od prejšnjih 45 na, 57 dinarjev pri zemljah. Svet za blagovni promet je ta predlog odobril, tako da je najvišja dovoljena cena glede na trenutno ceno moke: za črni kruh 60 dinarjev, za rženi 62, beli 71 in za žemlje 7 dinarjev, s pripombo, da mora tehtati žemlja 6 dkg. Ker so že v vseh pekarnah postavili maksimalne cene, bo morala tržna inšpekcija točno ugotoviti, če so stroški res tako veliki, da omenjene cene ustrezajo. V obratnem primeru bodo morale posamezne pekarne takoj prilagoditi cene realnim stroškom. LETOS ZARES MNOZlCNO Kranj — Po vseh sindikalnih podružnicah občine Kranj sa športniki skupno s športnimi komisijami že nekaj časa temeljito pripravljajo na letošnje tradicionalno sindikalno športno prven-stvo.ki ga vsako leto organizira Komisija za šport in telesno vzgojo pri Občinskem sindikalnem svetu Kranj, in sicer v kegljanju, namiznem tenisu, šahu, smučanju in streljanju. Prvo tekmovanje bo v ponedeljek, 20. februarja v konferenčni dvorani Delavskega doma in to v streljanju z zračno puško za člane in članice. Člani bodo nastopili v petčlanskih ekipah, članice pa v tričlanskih. -an par, tov. delavka; Franc 2bul, mizar in Marija Tomšič, kuharica; Franc Blaž, traktorist in Marija Kimovoe, kmečka delavka; Jožef Stular. mizar in Marija Klemene, natakarica; Alojz Blaznik, kovi-nostrugar in Antonija Bogataj, učiteljica; Milan Omejc, pleskar in Marija Stular, delavka; Janez Bajt, gumar in Antonija Kalan, tkalka; Boris Lavrič, tt mehanik in Frančiška Armani, bolničarka; Jakob Kalan, škrobilec in Marija Kern, tov. delavka; Milan Znidar-šič, pravnik in Ana-Marija Indi-har, uslužbenka Rodile so: Angela Zupan — deklico, Ana Pavlovič — deklico, Marija Marin - deklico, Stana Rozman — dečka, Frančiška Rako-vec — dečka, Katarina Ramovš — dečka, Ivana Pušar — deklico, Hil-da Govedič — dečka, Julijana Kumar — dečka, Alojzija Koblar — dečka, Marija Dimov — dečka, Marija Markič — dečka, Marija Kersnik - dečka, Antonija Fer-jan — deklico, Silva Rozman - dečka, Antonija Demšar — dekli" co — Umrli so: Aqa Cesnik, stara 45 let; Jerica Markič, stara 49 'e^» Janez Košnik. star 77 Tet* NA JESENICAH Rodile so: Teodora Kikerlj — deklico, Jožica Bizjak - deklico, Ivana Ažman — deklico, Angela Papler — deklico, Justina Pregelj — dečka, Marija Smrekar — deklico, Nevenka Uran — dečka, Ro-zalija Odar - deklico, Marija Mu-nih — dečka, Mihaela Kristan -deklico, Jožefa Ogrid — deklico, Terezi ka Zupan — deklico, Zdenka Temlin — deklico, Stana Sku-mavc - deklico, Marija Vidic -dečka, Marija Kostič - deklico, Rozalija Uršič — dečka, Ivana Po-gačar — dečka, Štefanija Pravica dečka, Marija Ropret — deklico, Veronika Golob — deklico Umrli bo: Matija Slivnik; star 73 let; Marija Ozebek, stara 75 let; Antonija Robič, stara 86 let, Frančiška Osredkar, stara 69 let, Helena Mirt, stara 88 let. ■i Pohitite z naročili! ŽREBANJE V ZAČETKU MARCA! Ce vplačate vsaj 300 dinarjev naročnine za »GLAS«, ki izhaja trikrat tedensko, boste lahko sodelovali na velikem tradicionalnem žrebanju, ki bo v začetku marca. — Ce pa vplačate celoletno naročnino - samo 900 dinarjev — boste pri žrebanju sodelovali s tremi glasovi! »GLAS« naj postane vaš prijatelj in svetovalec. — Priporočajte ga tudi svojim prijateljem, sorodnikom in znancem. Cena listu je ostala neizpremenjena. Na sliki: radijska in televizijski sprejemnik na specialnih miz'cah, ki jih je za nagradno žrebanje dalo trg. podjetje »Murka« iz Lfsc. »Murka« je znano podjetje in ima v svojih obratih (špecerija, manufaktura, pohištvo, železnina in kurivo) vedno na zalogi sobno in kuhinjsko pohištvo, kombinirane dnevne sobe, radijske sprejemnike, kolesa, motorna kolesa, pralne stroje, šivalne stroje, štedilnike in drugo najrazličnejše blago. Razen tega pa vam »Murka« kupljeno blago tudi brezplačno dostavlja na dom. 74 KY SOBOTA, dne ll. februarja 19«! KULTURA IN PROSVETA STRAN B* Filmi* ki jih gledamo Ob podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad an ja in spo lanko Pribošič, Nace Res in Ivan Fugina nagrajeni, devei delavcev na kulturno-prosvetnem področju pa je pohvaljenih Kranj, 10. februarja. Včerajšnji največji slovenski kulturni praznik je bil v Prešernovem gledališču zaključen z Večerom Prešernovih pesmi, na katerem so ob zaključku prejeli nagrade in pohvale nekateri najbolj prizadevni kullurno-prosvetni delavci. Medtem ko so bili pohvaljeni Mirko Cegnar, Perina Vozelj, Franjo Feldin, Julka Mandeljc in Tone Dolinar iz Kranja ter Betka Semrov z Jezerskega, Stane Tonkli iz Podbrezij, Justina Korit ni k iz Cerkelj in Tonica Bogataj iz Besnlce, je ObLO Kranj že šestič podelil tudi denarne nagrade. Tokrat so po 40.000 dinarjev prejeli Janko Pribošič, Nace Reš in Ivan Fugina, vsi iz Kranja. Nagrade in pohvale so vsekakor zaslužena priznanja za kulturnn-prosvetno delo omenjeni dvanajsto-ricl, vsekakor pa so še večja vzpodbuda njim in vsem ostalim za delo v prihodnje. Prav zaradi tega pa morda ne bo odveč, če vsaj i nekaj besedami osvetlimo delo nagrajencev v preteklem obdobju. I osrednji mladinski pevski zbor v Kranju. Medtem ko je s prvima zboroma dosegel lani na reviji mladinskih pevskih zborov velike uspehe, obeta tudi novoustanovljeni zbor vse najboljše. Janko Pribošič pa je razen tega tudi dokaj 1' ven na področju kompozi^ie, JANKO PRIBOSIC Janko Pribošič je diplomant glasbenega oddelka na Višji pedagoški šoli in je že nekaj let zaposlen na kranjski gimnaziji. Na tej gimnaziji vodi dva mladinska pevska zbora, razen tega pa ima tudi precej zaslug, da je bil pred kratkim ustanovljen IVAN FUGINA o 90-Ietnici Frana S. Finžgarja je bila v prostorih kranjske Studijske knjižnice razstava, ki je prikazala delo enega izmed najpomembnejših slovenskih pisateljev. NOVICE s knjižne police /ELIKI TEDEN - Luisa Ara-gona, enega najvidnejših francoskih sodobnikov literarnih ustvarjalcev, dobivamo v slovenskem Prevodu. Ce k temu pridamo še to, da je izvirnik izšel šele pred dvema letoma v Parizu, smo tokrat z delom res lahko zadovoljni. Ustvarjalec je v razgibani čas velikonočnega tedna v letu 1815, ko je na prestolu v Parizu sedel Bourbon Ludovi'k XVIII, a se je z Elbe vračal Napoleon, postavil galerijo oseb in njihovih življen-skih poti. Pa ne samo to; na številnih straneh izpoveduje Aragon v delu tudi svoje poglede na svet, na družbo in umetnost. Nikakor ne. smemo pričakovati, da je Aragonov Veliki teden, zgolj zgodovinski roman. Delo je predvsem Psihološko — to sodi tudi avtor. Knjigo je prevedel Vital Klobus, izdala pa jo je Državna založba Slovenije. KONTRAPUNKT ŽIVLJENJA — je pomembno delo angleškega Ireri t Filmska družba VVarner Bros 3e odkupila novi roman Pierra k°ulla, avtorja knjige »Most na reki Kwai«. Novo delo »Odlični Poklic« pripoveduje številne zanimive zgodbe obveščevalnih agentov. 0 V filmski verziji komedije - znanega ustvarjalca Marcela Pag-noia »Topaz« Je Petcr Sellprs igralec in režiser obenem. • Romunsko ministrstvo za kulturo in prosveto je v nekaterih Najuglednejših kinematografih v Bukarešti predvajalo Jugoslovan-ski film »Vlak brez voznega reda*. umetnika Aldousa Iluxleya. Pisateljev roman, ki je izšel v prevodu pesnika Jožeta Udovica pri Cankarjevi založbi v zbirki Svetovni roman, je spregovoril o angleški visoki družbi. Avtor s svojo živi jonsko filozofijo, kjer se zavzema za skladnost civilizacije in preprostega življenja, očituje neko novo etiko. Vsekakor je delo izredno vredno branja, pa naj si bo to zaradi zgodbe same ali pa zaradi številnih dialogov in duhovitih prispodob. ZGODOVINA FILMA - Geor-gesa Sadoula, je izšla v zbirki Bi os pri Cankarjevi založbi. Vsekakor je knjiga, ob tako revni slovenski literaturi, ki jo g toga področja imamo, zelo pomembna. Knjigo je prevedel Frane Brank in prevodu dodal tudi poglavje o juffoslov«njfkem filmu. RAZBOJNIKI IZ MOČVIRJA LJAN8AN — Po romanu Sanje v rdeči sobi (prevod izSel leta 1956)) dobivamo v slovenščini s tem prevodom drugo pomembno knjigo iz stare kitajske književnosti. Pisec dela Si Nai Du pripoveduje o razbojnikih, ki po svoji strukturi spominjajo na Junaške opjsflce pesmi, o fitevMnih vojnah ki .spopadih. Knjiffo Je prevedel iz nemškega jezika Ivan Sku.šok. POTOPLJENA MESTA - bratov Hermanna in Georga Sehrei-berja, so izredmo zgodovinsko delo, ki g« je poslovenil Davorin Pavijan, izdala pa Cankarjeva založba v svoji zbirki Blo«. Delo je po svoji vsebini. Se zlasti pa po kompoziciji zelo zanimivo. Pisatelja v bleščečem slogu pripovedujeta o nekdanjih mestih Afrike, Azije pa tudi Sredozemlja. ske zbore in orkestre. Doslej je bilo objavljenih, že sedem njegovih zbirk (po deset skladb), kom pozicija »Deček in murn« pa jo bila nagrajena. Razen vsega legi je nagrajenec Pribošič tudi aktiven predavatelj glasbene umetnosti. Doslej je imel že 20 seminarjev za glasbene učitelje v okraju, več predavanj v okviru delavskih univerz v Tržiču, Kranju in na Jesenicah, razen tega pa je tudi predsednik glasbenega sosveta pri Svetu Svobod in prosvetnih društev kranjske občine. THLT ace Reš, grafičar v pokoju, je pH imel lani 45-letnico aktivnega amaterskega gledališkega udejstvovanja, odrskim deskam pa je ostal še vedno zvest in v zadnjem času skoraj ni predstave kranjskih amaterjev, da ne bi bil med njiaai tudi Prešernov nagrajenec. V tej dolgi gledališki dob je zrežiral 16 del in imel nad 50'i celovečernih nastopov v dramah in komedijah. Ivan Fugma je knjižni instruktor v osrednji kranjski knjižnici, razen tega pa je bil *e do nedavnega aktiven gledališki igralec — amater. Pomembno pa je tudi njegovo publicistič-ap delo (bil je urednik lista PG, napisal pa je več člankov in črtic za lokalno časopisje). Vsekakor pa je najpomembnejša njegova knjižničarska dejavnost v zadnjem času, ko skuša z vsemi prizadevanji uresničiti nove oblike knjižnic. B. F. PEKEL V MESTU - Italijanski film »Pekel v mestu« (Nella citta L'interno), kl ga je režiral Renato Castellani, v glavnih vlogah pa sta nastopili Anna Magnani In Giullieta Masina, pripoveduje zgodbo iz rimskih ženskih zaporov Iz »pekla v mestu«. Film načenja zgodbo dveh oseb, od katerih je ena stalni gost v teh zaporih, druga pa prvič v njih. Kljub številnim vprašanjem, ki se jih film loteva, je vseeno v njem najboljša Anna Magnani. NE POZABI ME - Italijanski barvni film »Ne pozabi me«, pušča gledalcu odprto vprašanje — kaj naj namreč ne pozabi, lepih oblek, sijajnega Maserattija, lepih deklet, globokih ljubezni in še globljih dekoltejev .... kljub temu, da je ideja filma lepa, dasiravno so se je ustvarjalci že nekajkrat lotili. Pa čeprav je tuđi muzika v filmu zares dobra, je film po svoji celotni podobi spaplrčena sentimentalna zgodba, ki človeka Se zdaleč ne prepriča. PREPOVEDAN PLANET — Razen nekaterih Izjemnih filmov, ki zaidejo na naša filmska platna in se lotevajo fantastičnih zgodb, se pri nas le redko srečamo s to zvrstjo kinematografije. — FIlm »Prepovedan planet« je eden takih filmov, ki bo s svojo »vsemirsko eksotiko« marsikomu povšeči. Odlika filma je tudi, da se ne zadovoljuje samo s prikazovanjem sodobnih dosežkov znanosti, ampak se loteva tudi vprašanja medsebojnih odnosov ljudi. Kljub temu, da bi filmu marsikaj očitali in da je po svoje naiven, nas bo s svojo tehnično popolnostjo zares zadovoljil. PEPEL IN DIAMANT -Ni dolgo tega, kar smo v Kranju gledali ta izredni poljski film — umetnino slavnega režiserja Wajda. — Film se loteva življenja povojne poljske mladine. Režiser je z veliko umetniško močjo in z močno igralsko zasedbo ustvaril uspelo pripoved o stranpoteh povojne poljske mladine. Film presega okvir same zgodbe In v svoji problematiki postaja v marsičem izredno sodoben. Režiserja odlikujejo tudi izredno zanimivi, včasl bi lahko rekli, celo simbolistični prijemi. Glavnega junaka je odlično upodobil Zbignievv Cibulski, kljub temu, da smo pred nJim videli Jamesa De-ana. Sprašujemo se, zakaj tako kvalitetne filme tako hitro umaknejo z naših platen. redni studij strojne in elektrotehnične fakultete v Iskri V torek, 7. februarja popoldne, so v Kranju ustanovili Fakultetni center za izredni študij na fakulteti za strojništvo in elektrotehniko pri Izobraževalnem centru tovarne »Iskra«. K otvoritvi se je rasen predstavnikov tovarne Iskra in zastopnikov obeh fakultet, zbralo še prvih 53 slušateljev, članov delovnih kolektivov tovarn Iskra (33 slušateljev), Planika, Sava, Kovinar, Projekt iz Kranja ter Železarne Jesenice, Elektro Žirovnica In Hidroelektrarne Moste. Na slavnostnem začetku Je bil tudi sekretar OK ZKS Kranj, tovariš Rudolf Janko. Člani navedenih podjetij, ki so se odločili za izredni študij strojne in elektrotehniške fakultete, bodo razen redne zaposlitve, po 3 aH 4 krat v popoldanskih urah poslušali štiriurna predavanja, medtem ko bo njihov študij I. stopnje trajal Štiri leta. Predavali jim bodo predavatelji z omenjenih fakultet ljubljanske Univerze, slušatelji pa bodo morali predelati program, ki je predpisan za redne študente, le, da ga morajo ti predelati v dveh letih. Po uvodnih besedah predstavnika delavskega sveta Iskre in zastopnikov obeh fakultet, so izredni slušatelji prejeli indekse, nato Pa so se mzšli v razrede, kjer so jih seznanili z načinom študija in dela. Zastopnika fakultet, tov;!'-;:; ing. Kraut in Hodžar sta jim ob tej priložnosti obljubila vso pomoč in jim želela veliko uspehov pri študiju, za katerega upata, da se ga bodo slušatelji oprijeli z vso resnostjo. Za Prešernov dan Vsa Slovenija, še posebej pa pesnikovo mesto Kranj, se spominja obletnice smrti našega največjega rojaka s številnimi proslavami, razstavami in s kopico govorjenih in tiskanih slavnostnih besed. — Kranjski knjižničarji so letos pokazali posebno žvahno delavnost, ki zbuja pozornost. Osrednja knjižnica je izdala prvo številko svojega glasila KNJIŽNI OBVEŠČEVALEC. V njem je v posebnem članku navedeno vse Na Jesenicah razgibano kulturno zivijenie Preteklo sredo je bila na Jesenicah občinska konferenca Socialistične zveze. Gradivo za konferenco, šc zlasti pa referat In razprava, so ocenili dosedanjo dejavnost na tem področju in obenem spregovorili o nalogah za bodoče. V gradivu za konferenco je rečeno, da opažamo iz leta v leto vse večjo razgibanost ljudsko-pro-svetne in amaterske dejavnosti v komuni. To je prav gotovo posledica sodobnejših oblik dela v društvih, katerim povsod na vsakem koraku pristopajo. Društva se namreč zavedajo, da stare oblike dela ne ustrezajo času in da je zato treba iskati novih poti, ki bodo v stanju zadovoljiti potrebe. Prav iskanje novih poti v liiH«V"- prosvetni amaterski dejavnosti pa nam jasno narekuje, da se aktivnost na področju kulture še bolj poveže, kot je rečeno v poročilu, z našim družbenim gospodarskim razvojem. , Komuna dobiva vse večje možnosti v vseh pogledih, da njeni prebivalci v okviru splošnih družbenih odnosov sami odločajo o smeri in o razvoju njene ekonomske moči. To pa se mora vsklaje-v-<*- ci '-••1--.V-- - --"'Tm življe- njem, s potrebami celotnega razvoja. Na področju Jesenic deluje 6 delavsko-prosvetnih društev Svobod in 4 kulturno-umetniška društva ,ki imajo skupaj 1P55 članov; tretjino od teh mlajših od 35 let. V preteklem obdobju, kakor je nakazano v gradivu se je razvijalo delo v treh smereh — v gojenju amaterske umetnosti preko sekcij in to predvsem glasbenih, v razvijanju klubov in kjfjjaskega dela v društvih, ter o pripravljanju zabav pravzaprav zabav < , i življenja. Na Jesenicah so letos uprizorili 25 različnih odrskih đel z 42 predstavami, katere je obiskalo več kot 5010 ljudi. pomembnejše prešcrnoslovje v letu 1900. V Ljubljani je Izšel SEZNAM GRADIVA ZA PRAZNIKE, ki so ga pripravili strokovnjaki v naši Studijski knjižnici. V posebnem poglavju ,fc zbrano vse pomembnejše prešcrnoslovje od osvoboditve do danes. Je to prva celotna bibliografija prešernoslovja, ki bo koristila vsakomur, ki Ima kakršenkoli opravek s Prešernom. — Zlasti pa je namenjena vsem prirediteljem proslav kot pomočnik In svetovalec za izbor gradiva za proslave. Tu je zbrano gradivo za deklamacije in recitacije, za sestavljanje govorov In člankov, za odrasle in pevske nastope ter za razstave, V Mestnem muzeju je odprta obsežnejša knjižna razstava, ki jo spremlja razstava grafike iz pesnikove dobe. Tam so prikazani Prešernovi rokopisi v faksimilu, Vte izdaje njegovih Poezij, posebej še krasotne izdaje, zatem v izboru obdelava pesnika v leposlovju — prevodi njegovih pesmi v tujo jezike in najpomembnejše razprave o življenju in delu. V prostorih Studijske knjižnice je prirejena knjižna razstava v čast 00. obletnice rojstva najstarejšega slovenskega pisatelja in Prešernovega daljnega sorodnika - Fn»7n, fl. FTN*C!/\R,TA. is" ' Z otvoritve krojne in elektrotehnične fakultete v Iskri RADIO ZANIMIVOSTI Z 8. olimpijade golobov pismonoŠ v Essenu Jugoslovanski golob je — pismonoše so že v minulih letih častno zastopali svojo državo. Na mednarodnih šampionatih v Londonu so bili že dvakrat uspešni. Največji uspeh pa so dosegli minuli vija. Jugoslovanski golobarji so častno zastopali svoje barve in dosegli dotlej največji uspeh, saj so se v močni konkurenci uvrstili v grupi »Šport« — to je v grupi sposobnosti leta — na drugo mesto. Mile Pavlovič, kmet iz vasi Petrinja pri Smedercvu v Srbiji — ima takega merjasca, ki se obnaša kot pes. Ta veper brez napake razlikuje domačine od ostalih va-ščanov, ki prihajajo na obisk h gospodarju, saj jih napada in preganja, mnoge je pa tudi doslej ugriznil. Divji merjasec ima približno 100 kg. velike podočnike in popolnoma zamenjuje psa čuvala. Pripeti se tudi, da pride na dvorišče kakšna žival, vendar jo brž prežene. Zares čudno V nekem eseju o sliki Pabla Pi-cassa »Eva in prvi greh« je francoski kritik Delormc napisal med drugim tudi tole: »-Ko gleda človek Picassovo Evo, se mu samo po sebi vsiljuje vprašanje, kako je do prvega greha sploh moglo priti.-« Vatikan je sicer najmanjša država na svetu, toda drugo največje kapitalistično podjetje na svetu. — Po poročilih inštituta za ameriško trgovino je največje kapitalistično podjetje ameriška naftna družba Standard. Na drugem mestu je Vatikan ,zatem pa sledijo orjaške STROJ ZA PISANJE NOT Angležinja LILI PA VEJ, 43-let-na vdova iz Kambervela, je izdelala stroj za pisanje glasbenih znakov, kar doslej nikomur še ni uspelo. Strokovnjaki so polnih šest mesecev preizkušali ta model in dali zelo pohvalno oceno. Neko podjetje je dalo izumiteljici 1000 funtov šterlingov za izdelavo prototipa. družbe kot so General Electric in General Motors. V Vatikanu se torej ne zanimajo zgolj za duše, temveč tudi za posvetno bogastvo, dolarsko zlato rezervo ter za dobičke. Sovjetski hidrolog Lvovič je izračunal, koliko rečne vode priteče sleherno leto v svetovna morja. Številke nam povedo, da se letno izlije v morje nič manj kot 36.500 kubičnih kilometrov vode, od tega 56 % v Atlantski ocean in Arktična morja, 44 % pa v Tihi ocean in Indijski ocean. Večino rečne vode, in sicer več kot tretjino, prinesejo v morje reke, ki izvirajo v Aziji. Dodajmo še kratko zani- Clani jugoslovanskega zastopstva leden v Essenu na 8. golobji olimpiadi. Na olimpiadi, ki je vsaki dve leti, lani je bila v Lizboni na Portugalskem, so se pomerili naši golobarji z ekipo 20 golobov z ekipami iz 14 evropskih in izvenev-ropskih držav. Zastopane so bile Belgija, Danska, Nemčija, Anglija, Francija, Holandska, Italija, Japonska, Luxemburg, Avstrija, Poljska, Švedska, Švica, Španija, Madžarska, Venezuela in Jugosla- Prvo mesto je osvojila Belgija — tretje pa Nemčija. V oceni posameznikov, se je plasiral na tretje mesto za proge nad 600 km, golob iz Sente. Ostali jugoslovanski klubi so bili iz Sombora, Zagreba, Maribora, Ljubljane in Kranja. Ekipo dvajsetih jugoslovanskih golobov so sestavljali tudi štirje golobi iz kranjskega kluba »Kurir«. Prihodnja olimpiada, leta 1963, bo v Budimpešti ali v Bruslju. Krojač smrzljivee . v* Gradacu ob Lahinji je nekoč živel krojač, tanek ko igla in suh ko pretegnjena žrd. Ker ga je vedno zeblo, je celo na Ivanji dan gorelo v njegovi peči. Zato so va-ščani zmrzljivemu krojaču vzdeli ime: Krojač Zmrzljivec. Ko se je postaral in je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je poklical k sebi sosede in jim rekel: »-Vse življenje me je zeblo. Vsaj na zadnjo uro bi se rad ogrel. Potisnite me v peč!« In res so ga položili v neeke ter potisnili v peč, iz katere so prej izgrebli vso žerjavico. Ko so menili, da je v vroči kmečki peči že izdihnil, je radovedna soseda odprla vrata v peč, da bi videla mrliča. Takrat pa je krojač Zrmzljivec na vsa usta zakričal: »Soseda, zapri peč! Strahovit prepih je, še prehladu se bom!.. .« Zapisal Lojze Zupane Prihodnjo sredo bo popolni sončni mrk, ki ga bodo pri nas, če bo jasno in lepo vreme, lahko opazovali prebivalci dalmatinskih otokov, Bosne in Hercegovine in osrednje Srbije. Posebno, upajo, da bo sončni mrk viden na otokih Hvaru in Braču, zato so tja že prispele skupine sodelavcev beograjskega astronomskega observatorija. Na Hvar in Brač je prišlo tudi že kakšnih 200 zvezdosloveev, zlasti iz Francije in Nizozemske, kajti popoln sončni mrk doživijo ljudje na določenih področjih zemeljske površine približno le vsakih 250 let. Ker je na otoku Hvaru in na drugih jadranskih otokih sorazmerno največ sončnih dni,-je tudi najverjetneje, da bo 15. februarja okoli pol osmih zjutraj, ko bo popoln sončni mrk, lepo vreme. Lunina senca, ki bo povzročila popoln sončni mrk, — viden bo tudi v Južni Franciji, Srednji Italiji, Bolgariji in Sovjetski zvezi, v naših krajih pa nekako v pravokotni ku med Visom in Vranjem ter Kotorom in Valjevom — bo vidna kot delni sončni mrk tudi na drugih področjih, in sicer povsod "d Konga na jugu do Murmanska na severu ter od zahodnih afriških obal do Koreje na vzhodu, torej na 9 tisoč kilometrov širokem in kakih 12 tisoč kilometrov dolgem področju. Na tem delu planeta se bo lahno stemnilo. Viden bo le del sonč- ne površine, zanimivo bo opazovati igro sence na svetlih zidovih. Ozek pramen sončnih žarkov kot posledica delnega sončnega mrka, se bo po prihodu v ozračje lomil tako, da se bosta vrstili svetloba in senca. Ce bodo vrhnje zračne plasti zaradi tokov močno razgi- bane, ne bomo videli Lunine sence na Soncu, dobro vidna pa bo, če bo v višinah nad 500 metrov sorazmerno mirno. V celoti bo Lunina senca prepotovala našo deželo od jadranskih otokov do bolgarske meje v 9 minutah in pol. Na naših cestah se je pojavil nov malolitražni avtomobil, tekmec »Fiat 600«, ki ga poznamo pod imenom »Spaček«. Njegove odlične tehnične lastnosti navdušujejo vse več ljubiteljev avtomobilizma. V koprodukciji s francosko tovarno Citroen ga izdeluje naša tovarna Tomos iz Kopra. Za nazarnejšo primerjavo »Spačka« in »Fiata«, objavljamo nasledje tehnične podatke: Zastava 600 D 29,5 KS 4 kom. 762 kub. cm 100 km na uro 61 na 100 km 400 kg 2 kom. Moč motorja Število valjev Prostornina valjev Maksimalna brzina Potrošnja goriva Nosilnost Vrata CitrSen 2 CV 12 KS 2 kom. 425 kub. cm 85 km na uro 4,51 na 100 km 400 kg 4 kom. * mivost: ako bi morja ne izhlape-vala. bi se zaradi rečnih prito"kov gladina oceana dvignila letno za 10 centimetrov. RADIOAKTIVNO OBSEVANJE V ŽIVINOREJI Inženir I. Kostin je prvi prišel na misel, da bi z mikrodozami ga-rr.a žarkov obseval kurja jajca. Na ta način je uspel, da aktivizira zametke v jajcu in da se iz sto obsevanih jajc izvali 97 piščancev, kar je za šestkrat več kot je doslej uspelo živinorejskim strokovnjakom. Kokoši, ki so se izvalile iz obsevanih jajc, so tudi bolj rodne od navadnih. * 113,024.000 AVTOMOBILOV Toliko jih je po vsem svetu -vštevši tudi turistična vozila in kamione. V primerjavi z lanskim letom se je število avtomobilov v ZDA povečalo za 2%, v Evropi za 10,2 in v Aziji za 21,6%. PRVI JE BIL POLICIST Policistom tudi v privatnem življenju ni vedno potstlano z rožicami, saj morajo biti tu ravno tako vzorno disciplinirani kot v službi. V Gradcu je imel eden od policistov smolo prav prvega dne v letu 1961. V prijetni družbi je silvestro-val, dobri dve uri po polnoči pa se je z ženo odpeljal v svojem avtomobilu proti domu. Razumljivo je, da se omenjeni policist na silvestrovanju ni vzdržal okloholnih pijač, zato je upravljal svoje vozilo nekoliko okajen. Vse bi bilo v redu, če bi se na nekem križišču ne zaletel v vojaški tovornjak. Službujoči policist je takoj pristopil h kolegu v civilu in kajpak opazil, da je ta vinjen. Kolega gor, kolega dol, službujoči policist je naredil prijavo, vinjenemu vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, razen tega pa je bil v službi še suspendiran. Policist je bil prvi, ki je v letu 1961 zakrivil prometno nesrečo v Avstriji. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dar. ob 5.05, 6., 8., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ot 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 12. februarja 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Veselo na pot 7.35 Jutranja zarja — slovenske narodne 8.00 Mladinska radijska igra 8.26 Iz albuma skladb za otroke 8.36 Z zabavno glasbo v novi teden 9.50 Andante za veliki orkester 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Partizanske in množične pesmi 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Dunajski napevi 16.40 Peli so jih mati moja -slovenske pesmi 17.00 Pol ure ob zabavni glasbi 17.30 Radijska igra 18.32 Sedem bagatel - simfonični orkester RTV Zagreb 18.40 Malo peč nas bo ogrela, ' malo pesmica vesela 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Plesni orkester Marty Gold 21.00 O Verdijevem življenju in delu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni simfonični koncert PONEDELJEK, 13. februarja 8.05 Simfonična matineja 8.40 Orkestri tega tedna 9.00 Naš podlistek 9.20 Operne melodije 10.15 Melodije južnih morij 10.40 Komorni zbor RTV Ljubljana 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Iz filmov in glasbenih revij 12.45 Igra vam pianistka Sofija Deželic 13.30 Iz cikla »Letni časd« 13.50 Zvočni kaleidoskop Ili OD NEDELJE 12. FEBRUARJA DO SOBOTE 18. FEBRUARJA 1961 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslu.alci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Iz skladateljske skicirke Marija Kogoja 18.50 Človek in zdravje 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturni globus 20.55 Koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije 22.45 Tri novelete za violončelo * 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek TOREK, 14. februarja 8.05 Izberite melodijo tedna 8.50 Klavir v ritmu 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Štiri pastorale 9.40 Narodne pesmi poje Ženski vokalni kvartet 10.15 Med virtuozi za razne instrumente 10.40 Utrjujte svojo angleščino 10.55 Orgle in orglice 11.00 Arije iz neznanih oper 11.30 Deset minut iz naše belež-nice 11.40 Glasbene razglednice 12.00 Zabaval vas bo Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti -ing. Jože Sile: Izkušnje v pridelovanju silaž 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Od Apeninov do Urala 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva prizora iz oper Sevilj-ski brivec in Štirje grobi-jani • 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Za pustni popoldan 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Orkester Mantovani 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Zbrovska oddaja za pustni torek 20.30 Radijska igra 21.30 Melodije raznih dežel 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Po svetu jazza 23.35 S popevkami čez kontinente 23.55 Prijeten počitek SREDA, 15. februarja 8.05 Mladina poje 8.30 Pol ure s Franzom Schu- bertom 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Melodije za vse 10.15 Odlomki iz opere Knez Igor 11.00 Pol ure z velikimi zabavnimi ansambli 11.30 Za cicibane 12.00 Ansambel Milana Stanteta 12.15 s pevci Radijska kmečka uniiverza — dr. ing. Franc Ločniškar — Odbira prašičev in pro-genotestna postaja v P revo j ah 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Pri naših solistih in skladajte! jih 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 V ritmu počasnega valčka 14.40 »Si naš?« pesmi Radovana Gobca 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Skladatelji ruske romantike 18.45 Pozdrav z gora 20.00 Lepe melodije 20.15 Razcvet in propad mesta • Mahagonnv — opera v treh dejanjih 22.50 Literarni nokturno 23.05 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek ČETRTEK, 16. februarja 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje Akademski pevski zbor Tone Tomšič 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Pianist Frangois Samson igra Chopinove mazurke 10.15 Od polke do samba 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Harfa in violina 11.20 Med klasike in impresioniste 12.00 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske narodne melodije 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lucijan Krivic: Uspehi farme prašičev v Ihanu 12.25 Koncertne melodije Vin-cenza Bellinija 13.30 Od melodije do melodije 13.50 Poje zbor Slovenske filharmonije 14.05 Popularne orkestralne melodije 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.25 Ciklus samospevov za tenor 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Operne uverture in med- igre 18.30 Hitri prsti 18.45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Naš smeh — literarni večer 21.25 Orkestralni intermezzo 21.35 Plesni zvoki in popevke 22.15 Po svetu jazza 22.45 Sonata za violino in klavir 23.05 Iz modernega glasbenega sveta PETEK, 17. februarja 8.05 Med orkestralnimi rapsodijami 8.30 Vedri zvoki 9.00 Naš podlistek 9.20 Nekaj romunskih zborovskih skladb 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Za ljubitelje popevk 10.40 Koncert violončelista Vlada Požar j a 11.00 Odlomki iz Smetanove opere Dalibor 11.30 Človek in zdravje 11.40 Po strunah in tipkah 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Raoul Jenčič: Tehnika varstva sadovnjakov proti pozebi 12.25 Zvočna panorama 12.45 Pevec Ivo Robič 13.30 Vesela godala 13.45 Poje Slovenski oktet 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Sopranistka Rosanna Čarteri in tenorist Giuseppe di Stefano 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 10.00 Iz naših kolektivov 18.15 Vedri zvoki z orkestrom Raphaele 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.06 Groteska za orkester 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Zveneče kaskade 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert SOBOTA, 18. februarja 8.05 Glasba ob delu 8.30 Narodni motivi v komorni glasbi 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Majhno potovanje po Jugoslaviji 10.15 Variacije na otroško pesem za klavir in orkester 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Ansambel Maurice Lar-cange 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Igra Pihalni orkester LM 12.15 Kmetijski nasveti — Adolf Sauperl — Rez rednih sadnih dreves 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Iz naših krajev ... 13.50 Od arije do arije 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 .S knjižnega trga 16.00 Ali vam ugajajo 16.40 Obrtniški zbor Enakost iz Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Plesni zvoki 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Koncert za violino in orkester 19.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe 20.00 Sobotni glasbeni večer 21.00 »Zagreb 1961« 22.45 Moderna plesna glasba TelevSzifski spored NEDELJA - 12. januarja 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 TV film iz serije Lassie 15.45 Športno popoldne 17.30 Spored za otroke 20.00 Sedem dni 20.45 Slamnati mož — italijanski celovečerni film PONEDELJEK, 13. januarja 18.00 TV film iz serije Medic 18.30 TV pošta 13.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.40 Glasbeni film 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Jerma — drama TOREK, 14. januarja 17.00 TV za otroke 20.20 Trinajsti mednarodni natečaj solistov za harmoniko 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 »Kavalir iz Pariza« — komedija SREDA, 15. januarja 17.00 TV za otroke 18.00 Sestanek ob šestih za otroke 18.45 Film iz serije Svet v znamkah 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Kratki film 20.30 TV magazin 21.30 Srečanje z Nadko Penu- šlinsko ČETRTEK, 16. januarja 9.00 TV v šoli 17.00 TV za otroke 18.00 Obisk prijateljev iz Gane 18.30 T V film iz serije Rob in Hood 19.00 Poljudno znanstvena oddaja 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Rezervirani čas 20.30 Pesem evrovizije 22.00 Zvonik zvečer — zabavno ugankarska oddaja 22.30 Filmska reportaža PETEK, 17. januarja 17.00 TV za-otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Zunanji prenos SOBOTA, 18. januarja 17.00 TV za otroke 18.00 Rumeni čeveljček - TV za otroke 18.45 Film iz serije Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Naročnik 1313 - zabavna oddaja 21.30 Film iz serije Canncnball 22.00 Prenos zabavno glasbene oddaje Zimski vrt 7782 SOBOTA* dne 11. felM-uarJa 1961 DRUŽINSKI POMENKI STRAN samopostrežna trgovina ? Pred nekaj dnevi sem bral v nekem ziiriškem časopisu članek, ki hvali nagli razvoj in dvig družbenega standarda v našem glavnem mestu Beogradu. Piscu tega članka *0 posebno ugajale naše trgovine s samopostrežbo, ki so urejene po ameriškem vzorcu. Jaz sam ameriških trgovin s samopostrežbo ne poznam. Toda, če so take kot naš kranjski »Potrošnik«, se čudim, da v Ameriki, kjer je trgovina v privatnih rokah in konkurenca huda, sploh lahko obstajajo. Kajti, predstavljam si, da ima novi način posredovanja blaga potrošnikom edini namen poceniti prodajne stroške, torej nuditi potrošniku blago po nižjih cenah. Pri nas pa, v Kranju pri »Potrošniku«, je pa prav nasprotno. Kar sem zadnje dni kupil v tej trgovini, sem plačal draže kot drugje. Trebušno slanino prodajajo tu po 520 din, v Delikatesi po 500 din, nekje drugje celo po 450 dinarjev. Zobna pasta Gibbs stane pri »Potrošniku« 145 dinarjev, drugje 135. Za grah v konservi sem plačal pri »Potrošniku* 150 dinarjev, drugje je po 140 dinarjev in tudi po 135. Vprašujem se, ali je tako dviganje cen Razstava pohištva podaljšana Razstava pohištva, ki sta jo viarja. Vsem, ki so v tem času na-Kranju pripravila bosansko pod- ročili na razstavi pohištvo, bodo Jetje »Šipad« in »Preskrba«, iz Tr- le-tega skušali dobaviti že v času &ča je bila zaradi velikega za- razstave. Komercialni uspeh raz-nimanja podaljšana do 15. febru-' stave je precejšen, saj so razen prodaje pohištva posameznim kupcem, sklenili tudi pogodbe za opremo nekaterih večjih poslovnih prostorov. Na sliki vidimo kombinirano so-bo, ki je večini obiskovalcev raz-stavc pohištva v Kranju zelo všeč. NAS VRT Sem navdušen vrtnar, zato se z ljudmi kajpada kaj hitro zapletem v pogovore o vrtovih. ^az80varjamo se o tem, kakšen 113 j bo sodobno urejen vrt, o no-Vjh hvaležnih vrtnih trajnicah, o fvetočem in zimzelenem grmičevju, ki ga še ne poznajo, kakšno "ego in zemljo zahtevajo te rast- Po naših trgovinah — Zelo praktični so kvadrati iz plastične mase, ki jih po želji lah- ko sestavljamo v poljubno velike Ploskve. Uporabni so za podstav ke na točilnih mizah, za podstav- Ijanje posode ali še najbolje — za Preproge v kopalnicah. Cena ene-Sa kvadrata (15 krat 15) je 70 din *n jih lahko dobite v naj različne j-«h barvah. line, kje se dobe sadike in podobno. Ljudje so o tem še zelo malo poučeni, čeprav jih vse to zanima. Pri nas mnogo ljudi v svojem prostem času dela na vrtu. Pogosto so me že vpraševali, zakaj ne objavljamo zanimivosti in nasvete z vrtnarskega področja v našem časopisju, saj bi zanimale širok krog bralcev. Marsikdo si beli glavo s tem, kakšno ograjo naj postavi okrog vrta, — Kot kuga se širijo po podeželju masivne betonske ograje. Z mnogo manjšimi sredstvi bi se dale urediti dosti bolj primerne ograje, ki bi bile tudi lepše. V mnogih primerih pa so ograje docela odveč. Novo zgrajene stanovanjske hišice kričijo po ureditvi vrtov, šele ti jim bodo dali končen obraz — lep ali pa tudi ne! Za stanovalce ni vseeno, kje bo zelenjavni vrt, kako bo razporejeno med trato sadno drevje, kakšno bo sedišče, kjer bodo prebili vse lepe tople popoldneve. Ce pogledamo še malo na zanemarjenost in puščobo okoli naših stanovanjskih naselij, kjer bi se lahko košatilo bujno zelenje vemo, da je res že potrebno, da pričnemo z nasveti in pa seveda tudi z delom. Odločili smo se, da bomo v I »Družinske pomenke vključili tudi stalno rubriko: Vrtnarski kotiček. Tu bomo govorili o vseh mogočih delih od urejevanja poti, sedišč, brajd, škarp, vrtne trate, izbire in sajenja drevja, grmičevja, trajnih in enoletnih cvetic, pa do gojenja zelenjave, jagodičevja in sadnega drevja ter pravilnega oskrbovanja sobnih rastlin. Bralce pa obveščamo, da lahko tudi sami vprašujejo stvari, ki jih zanimajo. Radi bomo odgovarjali na vsa vprašanja. Za konec vam zaupamo še staro kitajsko modrost: En dan sreče najde človek v pijači, teden dni zadovoljstva na bogatih pojedinah rn morda leto dni uživa srečo, kdor se ženi. Kdor pa hoče bbtf srečen vae življenje - naj postane vrteiRrl A. Vinšek • AmerHki ženski list je objavil tudi vest, da so amerilki kozmetiki ubili več kot 500 belih mišk pri poizkusih z novimi rdečih za ustnice. 9 Pravijo, da so skandinavske matere najnežnejše. Po err! strani je to dobro, negativno pa je pri tem to, da so majhni otroci največkrat zelo razvajeni. Kdo (o pomagal vojnomu zločincu Elchmannu Oficir pa, kakor da ni poslušal, marveč ga je samo na videz na-hrulil in mu ukazal, naj se čimprej pobere za ostalimi čez mejo, zakaj, tudi avstrijski oficir je bil eden tistih, ki niso mogli Pozabiti kljukastega križa ln jim je bil ta ljubši kakor dolžnost do nove avstrijske republike* ki bi ji moral služiti. Zato Je razumljivo, da opisanega dogodka ni javil naprej, marveč ga je zamolčal. Tako je Eichmannu kljub zapletu na avstrijsko-itali-.lanski meji uspelo prebegniti v Italijo popolnoma neopaženo. ~u pa so mu šli na roko drugi zaščitniki. Vatikan se je zopet pokazal kot zaveznik nacizma Eichmannov beg v Južno Ame-^o je bil temeljito pripravljen. Nacistično podzemlje, ki mu v Nemčiji in Avstriji še vedno ne Pripisujejo nobene nevarnosti 2a demokracijo, je Eichmannu omogočilo neoviran beg v Italijo ln ga napotilo s pomočjo tam- *mnuMiiiiiHM iiiiiiiiiMnumMimiiinini kajšnjih fašističnih zaveznikov v Genovo, v tamkajšnji frančiškanski samostan, k nekemu patru Frančišku. V tem samostanu je Eichmann počakal, dokler ni prejel iz Vatikana potnega lista na ime Ricardo Klement. Vatikan s svojo črno reakcijo, katere žalostno vlogo Slovenci prav dobro poznamo iz časov minule vojne, je zaščitil človeka, ki je bil kriv smrti šestih milijonov ljudi, in se v Eich-mannovem primeru zopet pokazal kot zaveznik zločinskega nacizma. Ko je lani javnost zvedela, da je bil prav Vatikan zopet tisti, ki je omogočil Eichmannu neopazen pobeg v Južno Ameriko, je ves napredni tlak obsodil temno vlogo Vatikana pri nuđenju pomoči in zaščite vojnim zločincem. Vatikansko uradno glasilo »Osservatore romano« je seveda reagiralo in skušalo oprati najvišje cerkvene dostojanstvenike tega zavezništva, a brez potrebnih doka- zov. Na ta članek je napredna italijanska revija »Vie nuove« objavila nov članek, sestavljen iz samih vprašanj in zahtevala od vatikanskega glasila, naj ji odgovori na ta vprašanja, ki nesporno dokazujejo temno vlogo Vatikana med drugo svetovno vojno in po njej. Ta članek se glasi: »Ali je res ali ni res, da je Pij XII sprejel 10. maja 1944 zločinskega nacističnega generala Karla Wolfa, šefa Gestapa v Italiji, in zloglasnega polkovnika Dolmama, ko sta pri«a k njemu, da bi posredoval, da bi prišlo do separatnega miru med nacistično Nemčijo in zahodnimi državami, da bi se potem Nemčija mogla boriti izključno »proti komunizmu«? Ali je res ali ni res, da je Pij XII. obsodil Roose-veltovo zahtevo, naj Nemčija brezpogojno kapitulira? Ali je res ali ni res, da je zločinski nacist Otto von Watscher, bivši guverner Ukrajine, prišel po vojni k Piju XII. s poslanico, j ki je zatrjevala, da je »vsa nem- j ška mladina, ne glede na vero- | Izpoved, in vsa druga evropska mladina, ki se je borila na strani Nemčije, spoznala, da je moč samo v okrilju katoliške cerkve doseči ideale.... pri katerih iskanju je padla Evropa«? Ali Je res ali ne, da Je isti Pij XII. dovolil objaviti to poslanico? (Nadaljevanje prihodnjič) IHHUMMHIIIIIHIIIMHIH dovoljeno. Tovarna v Kragujevcu je dala ta proizvod na trg še po ceni, ki je dovoljevala v maloprodaji ceno 135 dinarjev (kar je natisnjeno na sami konservi). Novo ceno 150 din pa so natisnili pri »Potrošniku«. Kdo je sedaj pobral 150 dinarjev? Grosist ali »Potrošnik«? Če pa je bilo povišanje cene (in ne samo te) potrebno zaradi višjih prodajnih stroškov, tedaj naj preidejo k staremu načinu trgovanja. Začudeni potrošnik Za pojasnilo smo poprosili upravnico »Potrošnika« Angelco Jarc. — Zanikala je, da bi imela trgovina »Potrošnik« vse blago dražje kot druge trgovine, ker zato tudi nimajo nikakršnega vzroka. REZIJSKI STROŠKI V TEJ TRGOVINI NISO VEČJI KOT V DRUGIH TRGOVINAH, ČEPRAV NISO OBČUTNO NIŽJI KOT DRUGOD (o težavah in specifičnih problemih te trgovine smo v »Glasu« že pisali). Res ste našli nekaj dražjih predmetov, vendar drži, da so kupci opazili, da imajo v prodaji tudi vrsto artiklov, ki so cenejši kot v ostalih trgovinah. Različne maloprodajne cene so pač odvisne od tega, po kakšni ceni trgovina sama blago dobi. Večja trgovska podjetja so pri tem na boljšem, ker vse blago lahko kupujejo v večjih količinah in zato po ugodnejših cenah. Za primer se zaustavimo še pri konservah. Na teh je večkrat natisnjena maloprodajna cena, vendar je ta nemalokrat celo nižja od tiste, po kateri dobijo blago grosisti. To se dogaja zaradi tega, ker imajo podjetja na zalogi velike količine ovitkov, ki jih potem uporabljajo tudi za izdelke, ki so jim povišali ceno. — Tako so na primer pri »Potrošniku« pred kratkim dobili paradižnikove konserve, ki imajo natisnjeno ceno 60 din, trgovino samo pa stane taka konserva 63 dinarjev. Iz tega je torej razvidno, da ne bi bilo prav, če bi vso krivdo valih* na trgovino samo, ker so vzroki največkrat že pri proizvodnih podjetjih, ki včasih upravičeno, še večkrat pa neupravičeno zvišujejo cene. Upamo, da ste vsaj delno zadovoljni z našim odgovorom in da se boste tudi sami prepričali, da naše ugotovitve držijo. V času močne izobraževalne dejavnosti Zavoda za napredek go-» spodinjstva v Kranju so taki prizori v njihovi kuhinji zelo pogosti. Male zanimivosti 49 Jugoslovanske gospodinje sedaj uporabljajo sedemkrat več konservirane hrane kot pred vojno. Pred zadnjo vojno je prišlo na enega prebivalca približno 300 gramov konserv letno, sedaj že 2100 gr. O Znan pariški krojač trdi: vsaka žena bi bila rada oblečena po modi, a drugače kot osrale žene. Toda tudi moški so radi oblečeni po modi, a radi bi bili taki kot ostali moški. 19 Neka ameriška tovarna je začela izdelovati »piknik-hladilnike«. Veliki so kot ročni kovčki in delujejo s pomočjo baterij. Namenjeni so predvsem izletnikom in jih je prav lahko namestiti v avtomobile. 9 Vse statistike kažejo, da Je število ponesrečenih žena pri letalskih nasrečah skoraj enako številu ponesrečenih moških. Pri avtomobilskih nesrečah pa je število ponesrečenih moških občutno večje. 0 Sladkorna bolezen je danes edina bolezen, zaradi katere umre več žensk kot moških. Tako trdijo strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije. fi Uršula Sonders z Jamajke je bila zaročena celih 60 let z Geor-gor Francisom. Poročila sta se, ko je bilo Uršuli 79 let, ženinu pa 109 iet. 49 Neka francoska kemična tovarna izdeluje loščilo za parket, ki ima zelo dobro lastnost, da na namazanem parketu ne drsi. Parket pa se zelo lepo sveti in traja najmanj 30 dni Da b® w kuhinli vse v redu Skoraj vsaka žena pri prelistava-nju časopisov pregleda tudi kuhinjske recepte in nasvete. Marsikatera jih eelo izreže, da bi jih pozneje nalepila ali prepisala v evezek. Toda največkrat se dogaja, da se najbolj«! recept izgubi prav takrat, ko jo najbolj potreben. — lHato vam predlagamo takole ureditev: na notranjo stran vrat omare je pritrjena plošča debelega kartona, na katero so prišiti žepi različnih velikosti. Vanje boste potem lahko dajale časopisne izrezke in jih obenem tudi sortirale. Na primer nasvete za čiščenje skupaj, recepte za pecivo skupaj, za juhe spet v poseben »žep« in podobno Da bi bila ta »kahinjska knjižni- ca« lepša, lahko kar'on in žepe (ki so tudi iz tanjšega kartona) oble-pite s pisalnim papirjem ali še bolje s koščki pralnega blaga. — Prav tako ne bi bilo odveč, če vsak »žep« dobi tudi svoj napis (na primer meso, ribe, zelenjava, solata itd.) Pripravljene »žepe« raznih velikosti previjte na obeh straneh v gube (širine 6 cm) in našijte z velikimi šivi na karton. Končno vso ploščo pritrdite z risalnimi žebljički na vrata kuhinjske omare in po želji tudi uokvirite z ozkimi letvicami Za napise izrežite iz belega kartona pravokotnike in jih vtaknite v pripravljene zareze na samih »iatfli« Po naših trgovinah Naše trgovine dobesedno pre-t plavljajo novi pripomočki za gospodinjstvo in marsikdo se v tej množici plastičnih in drugih iz« delkov ne znajde več. Zato morda ne bo odveč, če bomo od časa da časa malo pogledali po prodajnih policah in vas seznanjali s praktičnimi novostmi. Predmete, ki jih predstavljamo danes, smo našli v trgovini »Oprema« Kranj, prav verjetno pa jih prodajajo tudi v drugih trgovinah — Lepi in praktični podstavki za vročo posodo so izdelani iz plastične mase, odporne proti vročini in jih lahko dobite v več različnih barvah. Cena 150 din. — Za obešanje perila lakko kupite vrvi iz plastične mase, ki so za razliko od navadnih gladke in jih je zato lahko očistiti. Primerne so tudi za stalno namestitev na vrtu ali na balkonu. Izdelan« so v različnih barvah in v dvei dolžinah. Vrv - dolga 15 m stani — Verjetno vam Duuo v^ec cet neni lončki za rože. Izdelani so ia svetle plastične mase, so lepi, lahki in praktični. Prodajajo jih v treh velikostih: po 70, 110 in 13C din^'M.' — Iv-ujima in higienična napravica za shranjevanje zobotrebcev. Ob pritisku navzdol se vsakokrat oddvoji le en zobotrebec, ostali ostanejo lepo zaprti. — V »Opremi« so uuuai tudi nylon omela, ki so prav trdna in lepa ter imajo še to dobro lastnost, da jih je lahko čistiti, ker se umazanija na njih ne zadržuje. Cena 1300 din. Omela, ki so izdelana iz nylon žime in navadne ži-so& stanejo 1100 cMn. 9336 jZAKLADOVj 109. — Potem sva sklepala o vsem mogočem. Do severnega sidrišča ni bilo daleč, vsega skupaj je bilo za dve milji vožnje. Hands mi je dajal navodila. Bila sva že čisto blizu in po njegovem mnenju sva vozila skoraj malo prehitro. »Nekoliko na desno — tako — počasi — na desno — malo na levo — počasi!« Tako je klical povelje za poveljem. Bil sem razburjen in zaverovan v svoj posel. Na Handsa nisem pazil, toda nekaj se mi je zganilo v srcu kot nemir. Zdajci sem se obrnil in to me je rešilo nnš rrzoouor Pustna parada Ko govorimo o pustu in ku-rentovanju, tedaj vedno mislimo na pustne šeme in maske, na njih obhode in zabave. Ljudje si hočejo vsaj enkrat na leto nadeti druge obraze, krinke in se pod njimi znoreti. Pravzaprav je danes to splošen smisel pu štovanja. Kranjsko turistično društvo ni mirovalo. Ze lani so sprejeli na- 110. — Zagledal sem Handsa, ki je bil že na pol poli proti meni, V desni roki je držal bodalo. Menda sva oba glasno zakričala. Planil je proti meni, a jaz sem odskočil. Izpustil sem krmilni navor iz rok, da je na vso moč odletel v zavetrno stran. To mi je rešilo življenje. Kajti težki drog ga je udaril po prsih, da je za trenutek omahnil. In že sem se umaknil iz kota, kjer sem bil v pasti. Fri glavnem jamboru sem izvlekel pištolo, hladnokrvno pomeril in sprožil. Samo tlesknilo je, moral bi nasuti suhega smodnika 1.11 pogovor o pustnih običajih, je tov. Tavčar tole pripomnil: »Znano je, da zabavno življenje v Kranju ni prav preveč živahno. Razen pustovega pogreba, ki so ga vsako leto pripravili v Planiki, nismo imeli nobenega podobnega ljudskega običaja. Zal se je tudi ta pogreb v zadnjih letih zelo izmaličil in ni dosegel pravega cilja. Prav zaradi tega, da ne bodo pustni običaji izumrli, smo se namenili, da bomo letos organizirali pustno parado. Da bo uspela, za to nimamo zagotovila. Računamo pa, da se bo odzvalo precejšnje Število mask. Brez dvoma bo to turistična poživitev našega mesta. Prepričan sem, da bo do- TELESNA KULTURA Razgovor z Vikijem Tišlerjem, najboljšim strelcem zvezne hokejske lige Jesenice v ponedeljek popoldne; torej na dan hokejske tekme med lanskoletnim prvakom Avstrije KAC iz Celovca in petkratnim državnim prvakom Jugoslavije, Jesenicami. Popoldanski vlak je na Jesenice pripeljal prve ljubitelje najbolj dinamične igre, kot imenujejo hokej. Pravijo, da moraš na tribuno ob drsališču takoj po kosilu, če hočeš, da boš gledal zanimivejšo tekmo v prvi vrsti. Ker so prireditelji obetali, da bo to srečanje najzanimivejše v letošnji mili zimski sezoni, sem bil med temi »popol-danci« tudi jaz. Enkrat pač moram gledati hokej od blizu, sem si mislil. Toda kljub temu nisem šel s kolodvora takoj na tribuno. Tri ure prestati na mrazu je le preveč. Obiskal sem mlečno restavracijo, ki je — mimogrede povedano — zelo okusno urejena in daje vtis domačnosti. — Ko sem vstopil, mi je takoj »padel v oči« poznani obraz hokejista Vikija Tišlorja. Z njim so sedeli pri mizi še trije dečki. Živahen pogovor je dal slutiti, da teče beseda o hokeju. Dečki so kmalu odšli, Tišler pa se je poglobil v branje. Novinar v takih primerih ne odlaša; prisedel sem k »njegovi« mizi in ga poprosil za razgovor. Mladi reprezentnnt, ki že tri leta navdušuje številne pri- črt, da bodo po mestu naredili pustni »karneval«. Sestavili so pripravljalni odbor za organizacijo pustne parade po kranjskih ulicah pa pustni torek. o tem sta nam nekaj več povedala predsednik Turističnega društva, tov. Stane Tavčar in član upravnega odbora društva tov. Franc Dolinar. Ko je tekel volj smeha in norčavosti. Na račun bodo lahko prišli vsi, otroci in starejši, pa tudi »naj-resnejši« ne bodo mirovali.« »Še tole vam moram pojasniti,« je začel pripovedovati tovariš Dolinar. »Za maske, ki bodo nastopile v skupinah, najmanj po pet v eni, smo pripravili tudi majhno presenečenje. Ko bo šla parada mask po Titovem trgu, jih bo tam ocenjevala posebna komisija. Seveda bodo nekatere najboljše skupine nagrajene. Brez dvoma je naša želja, da bi v paradi sodelovalo kar največ Kranjčanov, saj imajo sedaj »edinstveno« priložnost, da se pokažejo tudi v nekoliko drugačni obliki.« m. Z. Kranj — Jutri ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču Ura pravljic«, popoldne ob 16. uri pa gostuje Eksperimentalne? gledališče iz Ljubljane s Samuel Becketto-vim dramskim delom Konec igre. Danes in jutri, obakrat s pričet-kom ob 9. uri, bo v Stražišču republiški namiznoteniški turnir za seniorje. Jutri ob 10. uri bo v Tekstilni šoli v Kranju 2. kolo zimske košarkarske lige, danes ob 15. uri bo na kegljišču nadaljevanje republiškega prvenstva, prav tako jutri ob 9. uri. Na Joštu bo v nedeljo ob 9. uri smučarsko prvenstvo sindikalne podružnice tovarne Iskra. Danes bo v restavraciji Iskra veliko pustno rajanje. Za najboljše maske je pripravljenih pet denarnih nagrad. Igral bo kvintet Veseli Kranjčani. (V torek ponovitev). Jesenice - Ob 14.30 bo v Cufar-jevem gledališču H. VVeigla »Namišljeni doktor«, to komedijo v treh dejanjih bodo ob 19.30 ponovili. Danes in jutri bo v telovadnici drugo kolo zimske košarkarske lige. Begunje - V nedeljo ob 9. uri bo sankaško republiško prvenstvo za mladince in mladinke. Gorje - Danes in jutri bo republiško smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah in sicer danes v tekih za vse kategorije, jutri pa v štafetnih tekih. Zalog - Člani dramske sekcije KUD v Zalogu uprizorijo ob 15. uri veseloigro v treh dejanjih -»Fant pod oknom«. Pred igro bo nastop pevskega zbora, y 1 predstavi pa zabava s plesom. Desnica - V gostilni Besnica pri Kranju bo danes veselo pustno rajanje in bodo najlepše maske nagrajene. - Za razvedrilo bodo Igrali domači gode* NADALJNJE PRIPRAVE Kranj, 10. februarja. — Danes je bil v prostorih okrajnega zavoda za planiranje sestanek vseh uslužbencev občinskih ljudskih odborov ,ki so zadolženi za sestavo družbenega plana za letošnje leto in perspektivnega plana. Sestanka so se udeležili tudi tajniki in predsedniki okrajnih komisij za izdelavo perspektivnega plana in zastopniki zbornic ter okrajne zadružne zveze. Uvodoma je direktor okrajnega zavoda za planiranje še enkrat opozoril vs* prisotne na pomanj-Hivosti, ki so še vedno v predlogih podjetij in jim dal napotke, kako naj preverijo posamezne predloge in dokončno izdelajo tako letošnji družbeni plan kakor tudi perspektivni. Sklenili so, da bodo v glavnem že prihodnji teden okrajne komisije in referenti za planiranje pri občinskih ljudskih odborih dokončno preverili predvidene planske podatke, seveda v sodelovanju z vodstvi podjetij. Veleslalom tekme na Im sastif&fke Dovjem Člani Prostovoljnega gasilskega 1 društva na Dovjah so v preteklem tednu organizirali za svoje člane in mladince veleslalom in sanka-ške tekme. Pri veleslalomu se je pomerilo 17 mladincev in pionirjev tega društva. Za mladince je bila proga dolga 500 m, z višinsko razliko 100 m in s 26 vratci, za pionirje pa je bila dolga 300 m, z višinsko razliko 50 m in 16 vratci. Doseženi rezultati: Mladinci: 1. Janez Dovžan 0.56; 2. Mirko Rabič 1.09; 3. Janko Gužvi] 1.25. Pionirji: 1. Marjan Dovžan 0.37; 2. Srečko Koren 0.40; 3. Jurij Dovžan 0.42. Pri sankaških tekmah je sodelovalo 44 članov, mladincev in pionirjev. Proga je bila dolga 2000 m z višinsko razliko 500 m. in s 16 večjim1 in manjšimi ovin- TRČENJE ZARADI POLEDENELE CESTE Kranj, 10. februarja - Danes zjutraj približno ob pol osmih sta na kranjski strani kokrškega mostu na Jezerski cesti trčila tovorni avto tovarne »Oljarica« iz Bri-tofa in avtobus S-1532 last Avtopromet a Kranj. Do trčenja je prišlo, ko je zaradi poledenele ceste avtobus zaneslo močno na levo in se je tako zaletel v nasproti prihajajoči kamion, ki se je potem zadel še v mostno ograjo, Zaradi zmerne vožnje obeh vozil ni prišlo do hujše nesreče. Vseeno je po približni oceni na avtobusu škode za približno 400.000 din, na kamionu pa za 200.000 din. SPET ZARADI POLEDENELE CESTE Istega dne se je pripetila nesreča prav tako na cesti II. reda in sicer ob 13.20 na Sučkcm mostu pri Skofji Loki. Voznik osebnega avtomobila, S-24964 Z. K. iz Ljubljane se je zaradi poledenele ceste zaletel v ograjo mostu in jo poškodoval. Telesnih poškodb ni bilo, na avtomobilu pa je za približno 30.000 dinarjev škode. VELIKA MATERIALNA SKODA 7. februarja se je pripetila prometna nesreča na cesti I. reda Kranj - Ljubi inna na nadvozu pri vasi Drulovka. Voznik osebnega avtomobila S-19W>4 V. K. iz Kranja, je pripeljal iz Ljubljane proti Kranju. Približno 10 metrov pred nadvozom ga je začelo nenadoma zanašati po cesti. Pri tem ga je dvakrat obrnilo, tako da se je z zadnjim delom zaletel v železno ograjo, ki je na nadvozu. Po nestrokovni oceni je za približno 350.000 dinarjev škodo, telesnih poškodb pa k sreči ni bilo. 7. februarja, ob 21. uri se je pripetila prometna nesreča na cesti III. reda med vasjo Pšenična polica in Cerklje. Avtobus S-14475. ki ga je upravljal Z. P., je oeljal po cesti it Zaloga proti Cerkljam delavce. Ker je bila megla, je vozil s kratkimi lučmi. Pred 21. uro se je iz Cerkel j proti Pšenični polici vračal pijan kolesar A. C. iz Dvori j, zaradi pijanosti je padel s kolesa in obležal na sredi cestišča. Šofer je vozilo takoj zavrl, vendar je bilo zaradi poledenele ceste že prepozno. Zaradi težkih telesnih poškodb so morali kolesarja takoj odpeljati v bolnišnico. TRČENJE TOVORNJAKA IN OSEBNEGA AVTOMOBILA Do prometne nesreče Je prišlo tudi na cesti TI. reda v Poljanah nad SkofjO Loko in sicer 7. februarja ob 12.30. Trčila sta tovornjak TAM S-13125 in na osebni avto DKW S-138. Prvega je upravljal r. S. iz Mar bora, drugega pa M. K. iz Gorenje vr.fi. Slednji in nlogova sopotnica sta b'la lažje poškodovana po obrazu. Večja škoda je bila 'le na osebnem avtomobilu, in sicer za 150 tisoč dinarjev. ki. Najboljše rezultate so dosegli: Peter Klavžar (5.24) in Pete\ Pe-ternel (5.39) pri članih, Mirica Jamar (6.36) pri članicah, Srečko Mežnar (5.18) in Janko Guzelj (5.20) pri mladincih, Tinca Jakelj in Branka Janša pri mladinkah in Zdravko Jamar in Vili Rogan pri pionirjih. Občni zbor A0 Krm V torek je bil na Smarjetni gori redni občni zbor Alpinističnega Odseka Planinskega društva Kranj, ki se ga je udeležil tudi predsednik društva tovariš Klojčnik in vsi člani. Iz skrbno pripravljenih poročil je bilo razvidno uspešno delo alpinistov v minulem obdobju. Člani kranjskega odseka so opravili številne vzpone od prve do tretje težavnostne stopnje. Posebno pozornost so posvetili mlademu kadru in v ta namen organizirali več alpinističnih tečajev ter uvedli plezalno šolo na Smarjetni gori. Nekaj članov so pbšlali tudi na zvezni letni in zimski alpinistični tečaj. Tudi na prostovoljna dola pri gradnji planinskih postojank niso pozabili. Po poročilih in po izvolitvi novega odbora so govorili udeleženci odprave v črnogorske gore. Na občnem zboru so govorili tudi o povečanju članstva. Organizirali bodo dva alpinistična tečaja; prvega pri Češki koči in drugega v bivaku pod Kočno. LFPA TRADICIJA DRSALNEGA Sporta V Kamniku so na prostoru teniških igrišč poleg kopališča, tudi letos uredili drsališče, ki je vsak dan polno navdušenih drsalcev. Drsalni šport ima v Kamniku lepo tradicijo, saj so na teh prostorih še nrerl prvo svetovno vojno vzdrževali drsališče in prirejali tekm e. 8PJ3T ČEBELARSKA ZADRUGA Ziri — Pred kratkim so se v Zireh zbrali številni čebelarji z namenom, da obnovijo svojo čebelarsko družino, ki že okoli štiri Leta ni organizirano delovala. Sprejeli so več sklopov, med drugimi tudi sklep o vkljuo'tvi vseh cebelarjejv v društvo, nadalje bo.!o skušali pridobiti čimveč naročnikov za revijo Slovenski čebelar, Prijeli bodo z akcijo o čebelarjenju med šolsko in predšolsko mladino, organizirali bodo več predavanj itd. -an vržence hokeja, je bil sprva nekoliko nezaupljiv (verjetno ni.sem bil videti preveč reporterski), nato pa je privolil v razgovor z besedami: »Pa ne tako, da bodo vsi gledali!« Viki je torej vzlic uspehom, ki jih doživlja iz dneva v dan, ostal skromen in ne vidi rad, da ga ljudje hvalijo ali kako drugače popularizirajo. Najprej sem ga povprašal po njegovi preteklosti, saj bo bralce gotovo zanimalo, kako in kdaj je pričel igrati hokej. »Hokej sem začel igrati pred šestimi leti. Tedaj smo se z otroki »jagali« po ledu z navadnimi drsalkami — s takimi na vijake. Ko sem bil star petnajst let, sen za B-mo-štvo Jesenic igral svojo prvo tekmo. Bila je prijateljska tekma z Zenico ali s Siskom, kaj vem. Za drugo ekipo sem potem igral dve leti.« — Od tedaj, se pravi po teh dveh letih igranja za B-moštvo, pa igraš za prvo ekipo? »Da. Za »A« Igram letos tretje leto.« — Ali starši nasprotujejo tvojemu igranju in vsakodnevnemu treniranju? »Ne! Mama je kar za to, da igram.« — Kdo je pp tvojem mnenju najboljši hokejist v naši državi? Brez premišljanja je odvrnil: »Lilo Klinar!« Večkrat se sliši, da je Lilo res odličen igralec, v zvezi z njim pa krožijo govorice, da preveč solira in njegova igra ne koristi mnogo kolektivu Jesenic. Povprašal sem Viktorja, kaj on sodi o tem. »Za vse to ima svoje vzroke. On v moštvu nima pravih soigralcev, ker igra precej bolje od vseh. Ce bi igral s takimi, ki bi se dobro razumeli, bi bila njegova premoč očitna in zasluge nenadomestljive.« — Kdo pa je po tvojem mnenju najbolj grob? Tu se je razvnel. Videlo se je, da sem mu zastavil umestno vprašanje. Kar zakrilil je z rokama: »To je Ljubljančan Vadnjal!« je hitel smeje. »Ta se podi po drsališču brez vsake zveze z igro. Pri tem vihti palico, kot brez uma in mu ni mar, če te udari po glavi ali vrže po tleh. Ja, on je najbolj grob v zvezni ligi.« — Kako bo na današnji tekmi? S KAC homo verjetno izgubili, Lani smo proti njim doma dosegli neodločen rezultat 5:5, letos pa smo v Celovcu izgubili. Njihovemu moštvu so sedaj v veliko pomoč trije Kanadčani, splrh pa tokrat nastopajo v najmočnejši postavi.« — Kaj si obetaš od bližnjega svetovnega prvenstva v Švici, sem pogovor zasukal, kajti o porazih ni najbolje govoriti. »Kaže, da je v naši skupini najmočnejša Avstrija. Nekateri strokovnjaki trdijo, da smo v skupini vsi precej izenačeni in da lahko zmagamo ali pa obtičlmo na zadnjem mestu. Za nas bo svetovno prvenstvo dobra šola, kjer si bomo pridobili koristne izkušnje.« — V katerih državah si doslej že nastopal? »Bil sem v Bolgariji, Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški, Švici, Franciji in Italiji.« — Kaj pa v privatnem življenju? Imaš kakega posebnega konjička? »Za to pa res nimam časa. Ko pridel z dela, popoldan kar prehitro mine, petem pa grem vsak dan na trening. Rad hodim tudi v kino. Morda se bom sedaj vpisal v Srednjo tehnično šolo, ko sem končal metalurško. Ce ne to, bom šel verjetno že letos k vojakom pa tudi Felc in Smolej sta pred vojaščino.« — Sta s Felcem tudi drugače taka prijatelja, kot na vsaki tekmi? »Prej sva bila večkrat skupaj, sedaj pa smo se mi preselili na Plavž in stanujeva daleč drug od drugega.« — Veš, kaj me še zanima. Kaj mi- sliš o uspehih našega skakalca Marjana Pečarja, ki je včeraj že tretjič osvojil trofejo Kongsberga? »Prava sila je. Zanimivo je, da dosega tako pomembne uspehe kljub slabim pogojem, ki jih, kot pravijo, ima. On bi moral imeti vsako zimo dva ali tri mesece izrednega dopusta, da bi imel dosti časa za vadbo. Sele potom bi lahko pokazal vse svoje zmogljivosti.« — Ali ti poleg hokeja gojiš Še kateri šport? »Pri enajstorioi Jesenic, ki tekmuje v Gorenjski nogometni pod-zvezi, igram nogomet. Moram reči, da mi je ta igra prav tako ljuba kot hokej, le da pri zadnjem dosegamo večje uspehe. Nam pri nogometu manjka le enega, ki bi dajal gole in dobrega moža v obrambi (dveh takih manjka še marsikateri nogometni enajstori-ci) pa bi tudi dobro uspevali.« — »Kaj pa je s kranjskim nogometom?« mi je on zastavil vprašanje. Kar sem vedel, sem mu povedal. Kaj dosti ni bilo govorjenja o tem. Nato se je razhudil na zvezna ligaška moštva,' ki kupujejo (če smemo tako govoriti o »neuradnih« vesteh) nadarjene nogometaše. »Marsikatera slovenska ekipa bi na tak način z uspehom tekmovala v zveznem merilu. V prvi ligi so le tisti, ki imajo----« — in je s palcem in kazalcem desne roke napravil poznano »fin-to«. — Kako si sprejel vest, da bo med hokejisti Crvene zvezde nastopil tudi poznani nogometaš Se» kularac? »Včeraj ga ni bilo (v nedeljo so Jeseničani igrali prvenstveno tekmo s Crveno zvezdo). Sicer naj pa kar pride. To bi ga »driblali.« To pa ni nogomet!« je Viki izjavil v tonu, kot češ, tudi Slovenci nekaj pomenimo v športu. Se sva govorila — o nogometu in — o hokeju. Povedal mi je, da so Jeseničani dobili nove hokejske drsalke in kvalitetne palice, da se ne bojijo igrati (in zmagati) z izbrano reprezentanco Jugoslavije, ki bi bila sestavljena iz igralcev vseh ostalih klubov, da trenirajo vsa!: dan po dve uri, da . . . »Rad bi videl, da bi pri nas čimorej dobili čimveč umetnih drsališč, ker bi se s tem.hckej močno razvil, saj je zanj povsod dosti zanimanja. I epo W MIo lirraii .proti C*13" kovrednfm tekmecem, tako pa je za nas vsaka prvenstvena tekma več ali manj formalnost. Zdi se mi celo, da Jeseničan! postajamo po takih dvobojih slabši, ker se kmalu »nalezemo« počasnosti nasprotnikov, prav hitrost pa je pri hokeju najvažnejša« »Zagrozil« sem mu: »Počakaj, da v Kranju dobimo umetni led! Vaš naslov najboljših bo tedaj V nevarnosti!.- »Jaz sem za to, da ga dobite. Ce se ne rtbjjim pa ste hokejski klub že imel!, ali ne? Rebolj, ali Luj, kakor mu pravite, v?m da jc igra.!.« Ko sva se razšla, sem mu v šali dejal: »Potem praviš, da beste danes dobili?!« — »Ja, rnv-k knj!« se je nasmehnil. No. Jeseničani so tekmo res it* gubili, se pravi, da so dobili gole. Vzrok poraza Je bila slaba taktika v obrambi, sončna stran srečanja pa je bilo dobro zadržanje domačih hokejistov proti vročekrvnim Celovčanom ter ofenzivna trojka Smolej - Felc - Tišler. V domači ekipi ni nastopil Lilo Klinar, ki je med nedeljsko tekmo z Zvezdo zapustil drsališče! Pravijo, da zaradi trmoglavega nerazumevanja s soigralci. Tišler je bil poleg Felca najboljši mož domačega moštva. Posebno je ugajal s svojo nezmotljivo prisebnostjo, ki mu je letos prinesla naslov najboljšega strelca zvezne hokejske lige. O tem pravi, da ni važno. »Glavno je, da smo spet prvaki,« meni. Viki je ponosen na vse tovariše v igri, na moštvo Jesenic, kjer dela kot del celote. J. Zontar Z občnega zbora Čebelarskega društva ŠKofja Loka — Minulo nedeljo dopoldne je bil v gostilni »Pri Detelju« v Puštalu pri Skofji Loki, redni letni občni zbor Čebelarskega društva Skofja Loka, ki se ga je razen članov, delegatov drugih čebelarskih družin in predstavnikov nekaterih organizacij udeležil tudi zastopnik Čebelarske zveze Slovenije, tovariš Selegačnik. Ugotovili so, da stanje v čebelarskih organizacijah ni najbolj razveseljivo. 2e pet let namreč nima nihče pravega pregleda nad čebelarstvom. Nihče ne ve, koliko je čebeljih panjev, koliko čebelarjev, itd. Mnogi čebelarji pozabljajo na zdravo rast čebel, kar ima za posledico pogosta obolenja in okužbe. Treba je organizacijsko urediti čebelarske družine oziroma društva na eni i*1 čebelarske odseke na drugi strani* Da bi povečali zanimanje za če* belarslvo med mladino, so menili' da bi bilo prav, da bi pri vi»* je organiziranih osnovnih šolah uvedli neobvezen pouk o čabe" larstvu. Vodstva šol in vodstva pionirskih zadrug pa naj bi če belarila v okviru zadruge. Govorili so še o krmljenju čebel v zimskem času, o določanju aji°* Vih pač, o vključevanju novih članov, o obveznih predavanji*1 za čebelarje, prodaji in ceni m"* du, o izkoriščanju administracij6 in drugem. -aO