Dvojna domovina
Oče in Slavko.
Slavko. Kako se denes oblački Iep6 pode po neliu! Drug preko druzega se žea6 in iznied njih migljajo svitle zvezdice. Le poglejte, cCe, ti-ZT&lave lnčice. kato se prikazujejo izza temno-sirih oblakov, potlej zopol naglo zginevajo, da se mi zdi, kakov bi se hotele igrati oskriTa(Sa" z menoj. Kaj ne. oiai zvezdice to so lepo in prijazae lueice.
63
OSe. D4, di, ljnbi moj Slavko. Človek se jih ne more nagledati in eim bolj j« gledamo, tem bolj se nam zdi, k&kor da bi gororile z nami, obogimi Ijudmi.
Slavko. Ob, oSe! Meni se vedno dozdera, kakor da bi me klicale g^ri k seU, zdi se mi, kakor da bi bil nžč nekdaj gfai pri njii, in bi si zopet lelcl tja g6ri k njim pritL
0 č e. Ali žeiiš to ? Ead ti veijamem. Saj si Tsi ljndje na zemlji jelimo, da bi prišli jedenfaat tja gori, tjer te nebeške lnčice tako prijetno migljajo.
SJavko. Ali oče, jaz bi tndi rad pri vas bil. Ako nijate vi pri mani, dolg 5»3 ™ je- m jedra (komaj) priSaknjem, da pridete k meni.
0 L e. VidiS, tako je. Ako si v tnjej hiSi, naj ti je ondu še tako všeč, Tendar si želiš naposled zopet oazaj v domačo biso, k ožetu in materi, k bratom io sestricam. Tako je tudi, ako pogledaš g6ri k nebo in vidiš zvezdice migljati, tak6j poželK tjd gori k njim, daleč, daleč preko (Snih sivili oblakov.
SlaTko. Prav ste rekli, oče! res mi je tako. Ali porejte mi, od kod to pride ? Saj so zvezde vendar tako daleč od nas, in jaz oelč nič ne rem, kako je tam giiri nad nami. Vse drugače je, ako sem v kakej tujej liiši in si potlej želim zopet k vam v domačo bišo.
Oče. Nie drugače nij, ljubo raoje dete! To pride Ie od tod, ker ima Tsak človek dvojno domovino.
Slavko.   Vsakčlovek ima dvojnodomorao? OSe! tegazopet ne timejem.
Oče. Saj si ravno poprej sam rekel, da se ti dozdeva, kakor bi užž jedenkrat bil tam g6vi pri svitlih zTczdicah. To se zna, da še nijsi bil tam gori. AJi povej mi, mar uijso nebesa tudi doruovina? naša prava doinotina, kjer bomo veliao živeli? — Vidiš, samo toliko 5asa, da na zemlji živimo, je zemlja našc prehivaliSSB; a v nebesih ima človek tudi svoje prcbivališče; tudi tain g6ri je njegova domovina, zatorej ga vedoo vle& iii mika tja, kjer je vsili Ijudi pravi O(5e. Bodi pobožen in dober. ter se večkrat oziraj tja g6ri k svitlim zvezdicam ua nebeakem oboku, kajti tam g6ri so tudi tvoji bratje in aestre, tvoj oče in tvoja mati, in z nami vsemi prideS tudi ti tja g6ri k dobrenm Bogn v nebesa, ki je naš najboljši oče in stvarnik vseh stvari. Bodi tedaj pobožen iu dober, ter se raniaj ves čas svojega življeaja po njegovih zap6vedih!   Ali storiš to?
Siavko.   Da, oče! to tudi storim.
M.