Listje in cvetje Iz zaklada naših pregovorov. 45. Čestokrat je očetova suknja sinu prevelika. Obleka je draga. Tako se radi pritožujejo že taki ljudje, ki inorajo napravljati le zase obleko: kaj naj pa še-Ie reče oče, ki jo niora leto za letom napravljati veliki družini? Samoumevno je. da si izkuša kako drugače pomagati. da ni treba lcupovati vedno novih oblačil. Najnavadnejši pomoček je ta-le: ker otroci hitro rastejo in jim je večkrat obleka že premajhna, predno se strga, morajo še rabiti mlajši oblačila starejšili. Ako jim niso popolnoma rprav°, se pa nekoliko prenaredijo. Najstarejšim pa se seveda prikroji tudi kako očetovo oblačilo; ne le po njegovi smrti, marveč tudi že v življenju. Tu se pa pri-primeri, da je sinu, ki je hitro rastel, očetova suknja premajhna, še večkrat seveda je pa očetova suknja sinu prevelika Ljudje so takoj pripravljeni. da to zasmehljivo oponašajo : »Očetova suknja je sinu premajbnal1' Še glasnejše pa od vseh strani odineva porogljiva kritika: ,Očetova suknja mu je prevelika." Tak primrljaj je hitro opazil naš pregovor in brž je obrnii to okoliščino, ki prav-zaprav zadeva le telesne odnošaje. tudi na dušne reči. Zdaj pa nagaja sinovom : ,Oče je bil tako ponižen. krotak, skromen, zadovoljen: sin pa gleda le nakvišku, Ie v višave, nikoli mu ni dovolj ne Casti, ne bogastva. _Očetova suknja rau je premajhna!'1 Še raje pa se primeri, da sin bogatega očeta uboža, da je sin uCeuega očeta — nevednež, da je bil očc obče čislan veljak, vrl poštenjak, ki je veliko koristil domovini, sin pa je umazan sebičnik, neznačajen vetrnjak, izprijen postopač, ki je človeški družbi le v nesrečo in nadlego itd. Naš pregovor si ne more kaj, da bi ne ponagajal takemu nerod-nežu: 0Očetova suknja je čestokrat sinu preveiika!" Za zbirko lepih misli. Slavni nemški pisatelj, profesor A1 b a n S t o 1 c, je imel navado, da si je vselej zapisal, kadar mu je prišlo na misel kaj bolj zanimi-vega, lepcga in koristnega. zapisaval je celo svoje sanje. Tako je polagoma nastala ogromna zbirka dobrih rnisli, ki je izšla v dveh debelih knjigah ; mnogo je pa še porabil v svojih drugih spisih. Zelo vam priporočam, mladi Čilatelji. da posnemajte tega moža. Odločite si poseben za-pisnik, pa dannadan zapisujte, če vam samim pride na misel kaj lepega in dobrega. ali pa če najdete v kaki knjigi ali slišite kje kako krasno in koristno misel. Po nekoliko vam bo po-magal tudi ,Vrtec'', ter vam v potrdilo svo-jega nasveta podaje že danes nekaj misli o lepih mislih. Tako vatn bo nastala po- lagoma dragocena zbirka, res prava zakladnica, ki je boste čez nekaj Iet sami veseli. Najitnenitnejše delo naše duše. Učeni gospodje razdeljujejo delo naše duše na več vrst in pravijo: z dušo mislitno, razutnevarao, presojamo. se spominjamo, čutimo, želimo itd. Preprosti Ijudje pa kar na kratko povzaraejo: ,Z dušo mislimo,'' k večjemu še pristavijo: ri n želimo'". V tem širšem pomenu rabimo tudi mi tukaj besedo ,misli". Misli so neprestano delo. Nobena reč ni iako vztrajna pri delu. kot so naše misli. Človek ne more prisiliti svoje duše, da bi kar nič ne mislila, zakaj tedaj bi gotovo mislil vsaj 48 - to, da bi rad niC ne niislil. Saj se še ponoči nadaljujejo našc misli — v sanjah. kakor se kolo še dalje vrti, ko je že pojenjala gonilna moC. O, koliko bi si lahko zaslužili. ko bi vedno Bog-u darovali svoje misli! Misli so ka(or iskrice. Kakor iskrica, ki pade na pravi kraj, zaneti nove iskrice in užge dobrodejen ogenj, tako dobramiseivzbudi nove dobre misli in te zanetijo ogenj navdu-šenosti za izvrševanje velikih reči. Ako pa pade iskrica v smodnik ali dinarait, napravi grozo-vito škodo; enako zlobna misel napravi lahko največje gorje. Olej, kako odločilno je to, če zvesto odstranjamo zlobne misli, vzbujanio pa in netimo vedno le dobre! Šaljivo vprašanje. Katero lastnost si vsak trenutek povik-šuje vsaka reč, ki hodi po zemiji, ki leta po zraku in ki plava po vodi. vesčas do smrti? (Režitev in imena režilccv prih.) Novc knjige in listi. Lepe misli so kakor dobro seme, ki se vseje v rodovitno zemljo, da vzraste krepka rastlina, se razcvete krasen cvet in obrodi tečen sad. Ako se seme ne vseje, nima nobene ko-risti; tudi dobre misli, naj bedo še tako lepe, nimajo nobene koristi, ako si jih ne vtisneš v spomin in srcc ter jih ne gojiš še dalje, ko so že pognale krepko kal. Zatoraj zapisuj, zbiraj, prebiraj, premišljuj, ponavljaj! Dobre misli so zlata zrnca. Tudi to ime je primerno. Vsak dan nekaj novih misli, naloženih na obresti v nebeški zakladnici, ti v kratkih letih nabere velik zaklad. Zatorej pridno polni in pomnožuj svojo zbirko lepih misli! Družba sv. Mohorja poda letos svo-jim članom te-le lepe knjipe: a) Zgodbe sve-tega pisma XI.snopiL. Spisal dr. Janez Krek. b) Lurška Mati Božja. Spisal Janez Godec. c) Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini l. 1878. Spisal Jernej pl. Andrejko. č) Lisica Zvitorepka. Spisal Jos. B r i n j a r. d) Bodi svoje sreče kovač. Spisal župnik jur. T r u n k. c) Koledar za l. 1905. — Z odborom rečemo tudi mi: Mili Bog naj blagoslovi naše delo, in geslo za Mohorjevo družbo bodi: ,Ne na-zaj in navzdol, marvef vselej na-prejinnavzg-or! Urina zastavica. (Priobeil .Internus".) Listnica uredništva. ^ko Crke prav razdeliš, dobiš ime njega, ki jc pomoč in tolažba v življenju in srarti. _/. L. Praga: Priobčimo, samo prosimo, da nam pošljete prej še ostala poglavja. Zdravi! A. F. Celje: Ža), da je preslabotno. Če bo-dete prečitali ta pesniški poizku.sek čez deset let, se mu bodete gotovo nasmehljali. Sicer pa hvala za dobro voljo! — F. T.: Sodite sami, če se kje na božjem svetu takole naglaša; Bo li konec mrzle Že zimice, Kdaj mi ptica pela Bo z lipice! Kdaj me bistro (!) grelo Bo solnčice, Ljubke bodo oživele Kdaj cvetlice;- . I Ubogi Pegaz v jarmu! Pa ko bi znali vsaj stopice sešteti! Spet ne bo nič! — Zvonimir: Nekatere so prav prisrčne in jim ni treba pile. Krepko daJje! Bog Vas živi! — Blagoje: BMe-tulj" je zmrznil, drugo priobčimo, kar je vred-nega pile. — Ivanov: Da, ko bi bile še rime tako čiste, kot je slog lahak! Morda prilično obrusimo — za november. nVrtec" izhaja ]. dnč vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto S K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v Ljub 1 jani. Izdaje drušivo ,,Pripravnlški dom", — Urejuje Ant. Kriii. - Tiska Katoliska Tiskarna v Ljubljani.