Cerkvene zadeve. Podružnica sv. Cii-ila in Metoda za TrbovIje in okulico. (Konee.) Ko sklene g. Hribar svoj govor, povzame č. g. prvomestnik Peter Erjavec besedo. Pridruži se polnomerno trditvam predgovornika ter razkazuje, da nimamo od spdanje vlade nikakor pričakovali, da nam spolnjuje narodnp pravice. Opozorjuje vae gg. ude »podružnicp sv. Girila in Mptoda za Trbovlje in okolico«, kakor tudi zbrane goste, na njib dolžnost pri občinskib volitvab delati na to, naj bo občinaki odbor tako spstavljen, da bo popravil v sVojem delokrogu. kar inia deželna šolska postava pomanjkljivcga. Prigovarja njim, naj se polnošlevilno vdeležijo volitev. Nobeden naj se ne izgovarja da nima časa, ali da bodo že »gospodi« sanii napiavili. Voliti in sicei* krščanako-narodno voliti jp vsakega davkoplačevalca svola dolžnost. Voliti pa niorejo v občinski odbor niože, kateri np čutijo samo narodno, ampak iinajo tudi poguin povzdigniti avoj glas, kadar se gre za verake in narodne svetinje niilega slovenakega naroda. Žal, da ravno Trbovcljski občini inanjka lakib nevslrašenib niož. Tiati, ki iniajo največ upliva ter žplijo, da bi se jim kot. narodnjakom in prvoboriteljein pri vsaki priliki zažigalo kadilo, narodnost le na jeziku nosijo, dokler se more brez gmotne žkode ali dokler jp upati kakega dobička. Kadar pa je treba kaj vpč storiti, kakor narodno Irobojnico izobpsiti, kadarjp treba v nevarnost postavili svoje koristi ali vsa.j žrtvovati prijateljslvo enega ali drugega nasprotnika slovenskega narodaK kadar jp trpba poštpno slovenski voliti, tedaj izostanpjo, ali pa se tako zvijajo, da konečno ni Siš ni niis. Gotovo je n.a nas Trbovelj&uie niislil ncuiiii-ljivi pesnik pevajou: Vidcl povsod si, kak iščejo dnarje, Kak st\ le vklan.ja.jo zlafnm bogu; Kji> lnatoljulija si videl oltarjoV Slednjiu podeli «. g. prvomestnik besedu ("*. g. .lerneju Bogataj. (iovornik dokazoval je ined burnini odobravanjpin, da mora vsaka prava Sola inieti poleg narodnega pred vsem krščanako katoliški zn-ačaj. Zlafo pot pokazali- so nam knezovladika Anl.on Marlin Sloinšpk rekoč: Svela vera bodi nani luč, nuiterni jpzik bodi nam ključ do pravp oinike«. Zr od nekdaj ai je prizadeval vsak narod. Grki, Riinljani, itd. svo.jp otroke izrediti in izgojiti v veri svojili prededov. Le razsvetljeni 19. vpk je spoznal, da jp vera v šoli nepotrebna. Ko oirok prestopi Solski prag, poippta v prab sv. križ. Sedanja Sola namesto gojiti, razvijati in blažiti svete nauke in vzvišenp inisli in občutke, katere je pobožna mati vaadila v otrokovo nežno srcp, je prezira, zaneinarja, še cplo pobija. Ona razsvetljuje glavo, v led in kanipn pa apreminja 8rce pripravljajoč gradivo ječain in prisilnim delavnieam. Vsako seme rodi ob svojem času avoj sad. Tudi sad brezverskp šole se že prikaznje. Ta sad je surovost, katera le po noži sega,' upornost in zaničevanjp božjili in svplnih postav; labkomišeljnost, npzadovoljnost, hrppenenje po vživanji in brezznačajnost. Zarps »ailno sp nam širenja meša, voz nam pod pot leti«. Splošnja pobvaia sledila ,je govornikovim bosedain. Na preillog g. Ilribarja bil je soglaano voljen nov odbor za podružnieo sv. Girila in Metoda za Trbovlje in okolieo, ob.stoječ iz sledpčjb če. gg.: Peter Erjavec, župr.ik kot prvomestnik, Ferdinand Roš, njegov namest-t^jk, Anfon Votrnik, lajnik, Fran Stanfer, namestnik, jj1.on Volav.šck, blagajnik, Fran Peklar, namestnik. M(>d kimeznnni ločkami dnevnpga rcda ao prav l(;po ppli gorski ppvci. Po uradp.Pin dplii sledil jp govor govoru, fiesoin pcsnii do inraka. JMladi podružnid, katero arčno pozdravljamo, želiiiKt krepko rast in blagonosno delo- vanje, da bi premenila Trboveljske zoinlje nemčurski obraz. Ker govorimo o zborovanjn >podružnice sv. Girila in Metoda za Trbovljp in okolieo«, np smenio pozabiti našpga g. župana. Ta gospod je letni nd omenjene podružnice, pa je omenjeni dan z zasiiiebovanjem in zabavljanjem zbegal veu kmetov iz Pleskega in Praprelnega (prvokrat še omahijiveev ne bodenio iinenovali) ter jp odvinil, da sp niso vdeležili zborovanja. Kmetje iniajo dalpč doinu, toraj so v Tibovl.jab po božji službi čakali na zborovan.jp. Iinpli pa .so tudi opraviti pri občinskem uradu. G. župan pa iina gostilno in uradno sobo pod eno slrebo in z eniin vbodoin, kar je golovo ncznano okiajnemu gosp. glavarju, dr. \\'agner.ju, kateii tekočp lpto ni več kot niesee dnij bival v Trbovljab. Kdor pa nekatere krumarje Trboveljske fare pozna, vp, da vaak, ki iina kaj pri njib opraviti, niora dali tudi za liter. Tndi natakarica g. župana ne dela nied teini nobene izjemp. Kdor ima kaj pri obuinskein uradu opravili, j<> tako reko« tudi prisiljen, nekaj grošev v goslilni g. župana zapraviti, bodi-si, da se priknpi g. županu ali pa, ker mora čakati, ali kako drugače. Tako ao tudi oni kmetje sedli k pijači, g. župan pa jim je začel pridigati, loda ne na krščanski nauin, ampak v libpralneni nemuurakem 8inisln proti sv. veri in slovenski narodnosti. In oj čuda! Veči vapeh je dosegel, kakor če vlč. g. župnik v eerkvi kaj na srce Ijudeni polagajo. Gosp. župan je sicer tndi* nek cerkveni »šarš«, nainroč cerkveni ključar, pa menda saino za to, da je nameslo njega sv. Miklavž v cerkvi. Kinetje 80 8e vrnili vsak na avoj doin. Zarps sramota. Za pribodnjosl pa vas, dragi nepopaueni slovenski kmetjp, oponiinjam in svariin: Gnjilo jabelko slo zdravih okuži, kdor za smolo prejenia, se osmoli. Dokler stp poštenega srca ler se Boga in grpba bojite, vam nikdo, ludi noben gospod do živega ne inore; davkov pa vain tudi g. župan ne pomaga plauevati. Boditp loraj značaji jpkleni, ne pa babji strahopetneži! Ilribovpc. Mili darovi za družbo vpdne»a eešeenja: Galieija 5 (1., Trbovlje 1S (1. irl kr, Sv. .luri.j na Ščavnici 13 II. 30 kr., Reiehenburg 22 II., Skomarjo 5 II., Sv. Jakob v alov. gor. 13 fl.. Hlov. Bislrica 10 11., Sv. llj v 8lov. gor. 16 II. 55 kr., Šmarije 12 II. 42 kr.