DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 34 Trst - Gorica, 23. avgusta 1957 Uredništvo: Trst, t>l..Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica'‘S. Anas-jasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, R^va Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 23 .— Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Italija v volilnem ozračju Fanfani je nakazal politiko KD v luči socialističnega združevanja ■Preteklo nedeljo so prvaki krščanske demokracije poromali ob tretji obletnici smrti Alei-da De Ga-sperij-a na njegov grob. Pri tej priložnosti je spregovoril generalni tajnik (krščanske demokracije*, poslanec Fanfani, ki je predvsem nakazal politične naloge najmočnejše italijanske stranke v bodoči predvolilni dobi parlamentarnih volitev. Prav tako je pojasnil .stališče stranke do socialističnega združevanja. Glavne misli prvaka krščanske demokracije so bi le naslednje. »Po učinkoviti bo,nbi, ki jo je vodil leta 1948 De Gasperi, ne 'bo imela prihodnja volilna propaganda iza svoj' .glavni ci.lj obrambo proti .bližnjemu 'napadu komunistov proti svobodi. Ta veliki napad ne ,bo mogel neposredno in trenutno doseči svojega cilja. Volilna propaganda bo morala predvsem prebroditi težavo, s katero hoče KP razbiti povezavo med branilci demokracije, da bi ostala KD osamljena. Komunisti hočejo 'zazibati večino branilcev svobode v neko nevtralno politično stanje, kateremu bi se eventualno pridružila tudi KiP. Na tak način bi se KP rešila osamljenosti, ki ji .grozi. Ustvarila bi se enotnost demokratov, ki bi bila nasprotna KD in kateri bi načelovala KIP. iSpremenilo bi se sedanje stanje parlamenta. Vlada in parlament bi ošibila, demokracija pa bi postala naravnost smešna. KP bi iprid.no pripravljala nove vlad-ne in ustavne krize in bi iz sedanje krize prešla v 'bodočnosti do močne okrepitve. iZato moramo preprečiti ta novi komunistični načrt. Volitve leta 1958 ne smejo nuditi KIP novih injekcij, niti ji ne .smejo približati tistih strank, ki se sedaj od nje oddaljujejo. Želimo si torej,- da bi mnogi spoznali resničnost teh misli, da bi razumeli namen demokratizacije in .združitve socialističnih sil, brez vsakrs-nih kompromisov v korist komunistov. iZ natančnim in jasnim načrtom — je nadaljeval Fanfani — si moramo pridobiti. .. ma®anje' italijanskega volivca. ;..g. skrbno pripravljeno organizacijo pa moramo program v praksi izvesti. S- sistematičnim načrtom v stiku, z volivcem moramo ‘dokazati našo voljo in našo .zmožnost, da smo stranka, ki je lahko most med ljudskimi željami in odločitvami vlade, med ukrepi vodstva to željami ostalih;. Samo volivci 'bodo lahko povedali, kolikšen del našega programa bo lahko izvršen. Oni 'bodo tudi določali ukrepe za demokratizacijo. iSedaj vse preveč mislimo na način in na moč .bodočih združevanj. Izvrševanje volje volivca je na prvem mestu, premišljene sodbe so na drugem mestu in želje drugih strank, ki nam do sedaj še niso znane, nam svetujejo, da ne razkazujemo prezgodaj svojih misli. Nekaj pa moramo reči glede na združitev, da ta namreč ne bo veljavna, če ne bo slonela na obrambi demokracije, na .večanju' blaginje v deželi in na zagotovitvi miru. Kdor pozna ta načela, temu ni treba, da ga prepričujemo, da so prav ta načela stremljenja vsega sodobnega človeštva. Kdor pozna (ta načela, temu ni treba ponavljati, da ne more biti združitve med KD in KP, niti s socialisti, dokler so s komunisti povezani in bi hoteli ustvariti tudi pri .nas razredno diktaturo in pansovjetski toternecionalizem. .Zato ne more priti do ■združitev s strankami, ki imajo namen dvigniti komunizem iz sedanje osamljenosti in oslabiti demokracijo in svobodo. (Glej todi članek na drugi strani) flnarhosindihalEii odklon Tito .Založba moskovske »Pravde« je izdala pet milijonov izvodov brošure, v kateri so zbrani razni podatki iz X. partijskega kongresa sovjetske komunistične stranke v letu 1921. Glavno mesto brošure je posvečeno Leninovemu govoru »O enotnosti partije in a.r.arhosindikalnem odklonu«. Brošura pa prinaša tudi takrat sprejete sklepe o enotnosti partije, prepovedi frakcij in navaja kazni za prekrške. V .uvodu poudarja brošura, da je letošnji junijski plenum KP izrecno omenil, da so ti sklepi še vedno v veljavi ter opozarja nedvomno na frakcionaš-tvo iz partije izključene skupine Molotova in tovarišev. Zlasti zanimiv je pa uvod v tistem svojem delu. v katerem omenja, da so Leninove teze z njegovo obsodbo »anar-hosindika.lneiga odklona« tudi danes še majvečje važnosti. Pravoverni moskovski ideologi označujejo še danes iza anarho-s.indikalen odklon Titove delavske svete. Objava tega Leninovega govora v sedanjem 'trenutku, in to v 'tako ogromni nakladi dokazuje, da še niso odstranili ideo- loških nasprotij- med Beogradom in Moskvo. Dokazuje pa tudi, da so se .težnje po delavski samoupravi industrijskih podjetij močno okrepile tudi v Sovjetski zvezi sami. Sklicevanje ina Leninov govor naj bi očitno ovrglo Titove trditve, da samo on uresničuje »pravi leninizem«. Brošura pa potrjuje tudi, da se v Sovjetski zvezi širijo »anarhistične sindikalne težnje« in se 'mora zato tudi Kremelj: ukvarjati z u-sodnimi vprašanji vzhodnega marksizma in državnega kapitalizma. Hruščev poskuša na ta način po posredni poti spodbijati Titove odklone, posebno še zato, ker pohujšujejo ne samo delavstvo, pač pa. tudi same komunistične poglavarje po satelitskih deželah. Izredno zasedanje OZN Generalni tajnik OZN je v imenu predsednika generalne skupščine OiZN sklical izredno zasedanje 81 članic .Združenih narodov za 10. september. Zasedanje bo razpravljalo o poročilu OIZN glede lanskih madžarskih dogodkov. Madžarska, Sovjetija in ves komunistični blok se trudi, da .bi torpediral to zase,dar nje. Slaba vest pač! IZa to izredno izasedanje vlada, po vsem svobodnem svetu ogromno zanimanje. Argumenti, ki jih je izbrala, komisija. QZ'N glede postopkov Sovjetov in Ka-darjieve vlade za zadušitev, ljudskega o-gorčeinija, bodo marsikomu odprli oči in ušesa. Hruščeve obsodbe 'S svojim robatim, neotesanim, grobo-zbadljivim in pogosto žaljivim govorjenjem je Hruščev dokazal pred celim svetom, da ni diplomat in tudi ne intelektualec ali .teoretik, pač pa brezobziren, samozavesten praktik, poln dinamike, ki mu je pripomogla do njegove sedanje moči. V njegovih izjavah je zato pogosto dokaj prikrite resnice. In ta resnica nam odpira vpogled za kulise boljševiške stvarnosti ter razgalja vso notranjost in bistvo komunističnega 40-letnega. eksperimentiranja na telesu ruskega naroda. Tudi med svojim obiskom na Češkoslovaškem, najbolj ortodoksnem, Kren* lj,u- zvestem satelitu, *e Hruščev mnogo objemal, poljubljal in še več govoril. Toda med drugim je s pikrim obrazom in .gnevom dejal: »Pri nas so marksistični teoretiki — črvi knjig, brez življenjskih izkušenj in prakse', ki smatrajo to (namreč Hruščev načrt, da Sovjeti prekose Ameriko v tekmi za proizvodnjo mesa, masla in jestvin), kot prozaično nalogo, ki se ne sklada z visokimi cilji- marksiz-,ma-leninizma. Ali nam pa more škoditi« - se je vprašal Hruščev — »če privesimo na marksistično teorijo kos masla in mesa? S tem bi postal marksizem le še bolj okusen.« S temi lapidar-nimi besedami je Hruščev, današnji mogotec komunističneiga sveta, priznal po 40 letih eksperimentiranja zmoto komunistične religije in ne-izfoegljlv polom komunizma. Onega komunizma, ki je obljubljal in še obeta »od kapitalizma izkoriščanim ljudskim množicam« raj na izemlji, one.ga komunizma, ki v Hruščevi domovini že 40 let nasilno vlada, a je dal raj na zemlji edinole komunističnim voditeljem, delavskim mno- Ali ie maršal Zukov bodoči mož? Mnogi znaki nakazujejo v Sovjetji politične premike na stran rdeče armade Hr.uščevo zmagoslavje v divji kremelj-,ski tekmi za oblast -zavzema čedalje vidnejše -obliki--prave Sirove zmage. Ič o-.zadja vstaja mrka vojaška figura, ki v svoji pesti združuje vsak dan številnejše nitke boljševiške oblasti. Tudi Hruščev sam je trdno privezan na eni izmed vrvic v pesti maršala Zukova. Georgij Konstantinovič Zukov, zmagovalec Moskve-, Stalingrada in Berlina je bil ob koncu druge svetovne vojne odlikovan s častnim naslovom »odrešenika domovine«. 'Med vernim ruskim narodom je naslov »spasitelj« neizbrisljiv spomin na vero dedov in pradedov. Stalinova špekulacija je tudi to čustvo izrabila v svoje namene, po katerih je za dosego komunističnih ciljev vsako sredstvo dovoljeno. Leninov red je Zukov prejel že leta 1937 kot poveljnik 'IV. kozaške divizije, najbolj disciplinirane ''enote Rdeče armade. Naslov '»junaka Sovjetije« so mu podelili 1. 1939, ko se je kot mlad poveljnik armadnega »bora po*ebno odlikoval na mandžursko-mon.golski meji, kjer je .zmagovito potolkel japonske čete, ki so vdrle na ozemlje Zunanje Mongolije. Ko se je vrnil v Moskvo, so ga imenovali za vrhovnega poveljnika obrambnega okrož- Komunistični sunek u Sirijo V Siriji zavzema boljševizacija dežele čedalje širši obseg. Komunistična vojaška peta kolona- je po dejanski prekinitvi diplomatskih odnošajev med Sirijo in (Združenimi državami odstranila vse častnike, ki so se .upirali vključitvi Sirije v sovjetsko kolonialno carstvo. Sovjeti so s pomočjo Češkoslovaške Siriji obljubili stroje, orožje, municijo in tehnično opremo. Zato pa bo .Sirija dobavljala Sovjetom bombaž, pšenico, ječmen to svilo, 'Istočasno s kremeljsko obljubo so se po' deželi sprožili dirigirani napadi na .zahodne sile in posebno še proti Združenim državam. 'Komunistična nestrpnost je napredovala S tako silo, da je državni poglavar Sukri ®1 Kuatly nepričakovano odletel v Kairo na posvet z laserjem. Komunistični tisk s »Pr. dn.« vred označuje boljše-vizacijo Sirije 'kot »ameriški komplot«. Ponavlja se pač .stara pesem. Tudi ob komunističnem državnem udaru na. Češkoslovaškem .so komunisti izcuzali .za lase privlečeno opravičilo po vzorcu svojega vzornika in učitelja Adolfa, Hitlerja ob nacističnih oboroženih napadih na Poljsko, Dansko, Skandinavijo, Belgijo, Francijo, Jugoslavijo itd. Ti identični komunistični naipad-i so pač prikrojeni iza manevre v mirnih časih. Obrazci pa. so vedno enaki. To potrjuje že sam izgovor prokomu-nistične vlade, ki- pravi, da so bile iizvr-šene razne .upravne in vojaške spremembe v deželi zaradi »ameriške zarote«. Pri tem pa naglasa, da s« bile .te .spremembe v načrtu že pred meseci, torej davno pred »ameriško zaroto«, to se pravi ob dejanskem pričetku sovjetske zarote. »Ameriški komplot« naj .bi prikril kremeljsko zaroto. Ali' se 'bo .sovjetski sunek s Titovo moralno pomočjo -tudi -posrečil, bo pokazala bodočnost. Rdeči bajoneti, v senci katerih .se uresničujejo komunistične revolucije, kakor trdi Djilas, so deloma že v deželi, deloma pa .stoje pripravljeni na ■meji. Kaj .bo storil Zahod proti sovjetskemu udaru na Bližnji vzhod? Vesti iz Združenih držav in zahodnega sveta navajajo dvoje možnosti zahodne obrambe proti naj.novejšemu sovjetskemu imperializmu': demonstrativni premik VI. ameriške sredozemske flote pred sirijsko obalo ali diplomatska kampanja med arabskimi državami, ki bi se postavile po robu novi Hruščevi napadalnosti. Položaj je vsekakor napet in resen. Nemir na Poljskem Kakor je razbrati iz poljskih' časopisov, ki prihajajo na Zahod, se nemir na Poljskem ne omejuje le -na Lodz, kjer je prišlo do znanih velikih stavk in nemirov cestnih železničarjev in drugih' delavcev. Tako poroča v Opolu izhajajoča »Trybuna polska« o »spletkah brezvestnih ljudi« v številnih industrijskih obratih, ki -pozivajo delavce k stavkam za dosego višjih mezd. V tovarnah v Ratiboru, Koseliu, Opolu, in Katovicah narašča nezadovoljstvo iz dneva v dan. ja Kijev. Udeležil se je finsko-sovjetske .zimske vojne, ;ze,sedel Besarabijo in severni del Bukovine '&-'«mistfcfcfStailin - Hitlerjevih kupčij. Leta 1941 je postal armadni general in šef generalnega štaba maršala Timošenka. Komunistični partiji pripada že od leta 19-19 .dalje, Centralnemu komiteju pa od leta 1939 dalje. 'Njegova priljubljenost, ki je' močno zasenčila Stalinovo slavo, mu je postala po končani vojni usodna. Odstavili .so ga kot vrhovnega poveljnika -kopne vojske, in ga premestili v Sverdlov.sk kot vrhovnega poveljnika obrambnega okrožja Severni Ural. ‘Istočasno so .kremeljski dvorni zgodovinarji poskrbeli, • da je glavna zasluga iza zmago v drugi svetovni vojni pripadla. ‘Stalinu in ne Zukovu. V filmu »Stalingrad« so 'ga enostavno zatajili. Inflacija maršalov Po odstavitvi Malenkova z mesta ministrskega predsednika je pričela inflacija maršalov, da bi se s -tern okrepil vpliv vojske v vodstv.u državnih poslov. Z eno samo potezo so kar 11 generalov povišali-v maršale. Ta povišanja niso ©stala brez političnih -učinkov. 'Istočasno je namreč pričela rast Hruščeve in Bulganina. Pristop Zukova dvojici H-B je dokazal, kako močno je bil Zukov udeležen na likvidaciji Berje poleti 1. 1953. Pri odstranitvi Malenkova in uničenju Berje je armada odigrala odločilho vlogo. Inflacija maršalskih zvezd pa ni 'bila samo priznanje za prejete usluge, pač pa je zvitorepec Hruščev s svojim priveskom v partijskem prezidiju z maršalsko inflacijo povečal v armadi ljubosumnosti i.n. rivali-tete med generali, obenem pa je močno •zmanjšal redkost maršalskega čina. Zanimivo j.e pri tem .tudi dejstvo, da je bi- lo med novimi maršali število Ukrajincev razmeroma najvišje. Na te se je Hruščev namreč lahko zanesel. Rešitelj Hruščeva Maršal Zukov se je spet enkrat izkazal kot Hruščev, rešitelj prav ob zadnji njegovi zmagi, ko je pognal Molotova, Malenkova, Kaganoviča m Sepilova. Pred dobrim letom, na banketu »dneva letalstva« 'leta 1956 je 2'ukov Hruščeva izvlekel iz zelo nerodne situacije. Pijani -Hruščev se je takrat skrajno pobalinsko obnašal pred gosti sovjetskega letalstva, pred vrhovnim poveljnikom a-meriškega letalstva, 'generalom Twinin-igom, pred britanskim letalskim ministrom 'Ni,gel Bircihem in pred drugimi promi-nentnimi zastopniki -zahodnih velesil. O ameriškem letalstvu se je izražal kot konjski mešatar. Prisotni Ma.lenkov, Molotov im Kaganovič so se zgražali nad ne- odgovornim obnašanjem pijanega Hnu-ščeva. Takrat se je šušljalo, da bodo Hruščeva poslali ®a daljši dopust in da je njegov padec -neizogiben. Maršal 2uko.v, ki je bil dejanski gostitelj, je rešil situacijo in se oprostil pri gostih za surova iztirjenja .generalnega tajnika boljševiške partije1. Bulganin je vso zadevo, pre-okrenil v smeh. Vrgel se je na vse štiri in pri tem kričal, da je lokomotiva, ki naj vagon izvleče iz blata... Hruščev se danes postavlja za zmagovalca, čeprav ga ie lahko prištevamo med premagance. Njegovo širokoustenje o .»sovnarhozih« gospodarskih svetih, je •doživelo popoln polom, kot ugotavlja to .glasilo sovjetskih sindikatov »Trud«. Prvega julija bi se morala končati preosno-va gospodarstva in gospodarski sveti bi morali prevzeti oblast v svoje roke. Le neznaten del gospodarskih svetov pa je do določenega roka pričel s poslovanjem, in še to delo je popolnoma, nezadostno, ker se v tako kratkem roku gospodarski sveti niso mogli niti prilagoditi .zamota-nostn-im zahtevam in proizvodnji, niti .se razgledati v. kompliciranost razčlenjenih 'gospodarskih enot. Nadalje vlada občutno pomanjkanje strokovnjakov, ker so se specialisti, ki so jih iz centrale dirigirali na periferijo, deloma uprli premestitvam, deloma zahtevali daljši dopust ali pa funkcije na novem delovnem mestu enostavno sabotirali. IVse to ugotavlja, zgoraj' imenovano glasilo in zaključuje, de je v premnogih predelih) sovjetske proizvodnje zavladal kaos tako pri dobavah surovin, kot pri raizdeljevanjiu izdelkov. Armada na preži Tudi drugače se je Hruščev znašel v ‘hudih škripcih. Jasno se kažejo na področjih zunanje politike dileme, ki spravljajo Hruščeva v precep. Na Kitajskem, v Jugoslaviji in na Poljskem je -mogoče le- a velikimi koncesijami narodnemu komunizmu krpati medsebojne odnose. Zadnji sestanek Tito-Hruščev ni rešil nobenega izmed perečih vprašanj. Dobro obveščeni krogi smatrajo, da ta sestanek ni bil v ničemer 'boljši od tistega v Jalti. V vsej Vzhodni Evropi je edino Češkoslovaška še paradno kljuse vistousmerjene-ga komunizma, čeprav stresajo tiudi to .sovjetsko kolonijo valovi političnih dogodkov na 'Poljskem, Madžarskem, v Vzhodni Nemčiji. Vstop maršala Zukova v Centralni komite partije je že sam po sebi nakazal, kam se usmerja boljševiška- -politika. Ali bo vojaška diktatura zamenjala »diktaturo proletariata«, je še neodločeno vprašanje. Možnosti take rešitve pa so vsekakor verjetne. žicam p> prinesel pomanjkanje, prisilna delavska taborišča im. bodečo žico, brez masla in mesa. Ta, komunizem je ostal, kot Hruščev priznava danes, 1957. leta, za ljudstvo nesprejemljiv in neprebavljiv. Ali je bilo mogoče s tako visokega mesta, kot ga .zavzema danes .generalni tajnik komunistične -partije Sovjetske zveze, izreči .bolj porazno sodbo o komunistični doktrini, o njegovih dogmah, o komunistični religiji, kot jo je na Češkoslovaškem izrekel, morda nehote, Hruščev sam? Priznal je, da so ideje Marxa in -Lenina doživele v praktičnem življenju polom in da so te ideje visoke in lepe samo za, marksistične teoretike to črve knjig. Za komunistične vodilnike raj -za ljudstvo beda in taborišča Hruščev je star komunist, on dobro ve, da je komunizem prinesel za širše ljudske množice le gospodarsko to osebno .suženjstvo. On dobro ve, da delavstvo v kapitalistični Ameriki ne le uživa vso svobodo, ampak da .tudi mnogo .boljše ži-tfi in da je -manj izkoriščamo kot v komunistično vladanih deželah. On tudi ve, da je mogel komunizem v Rusiji vladati vkljub nezadovoljstvu -ljudstva 40 -let z nasiljem ali tudi ,zato, ker je bil za del delavskega stanu, za vse nezadovoljne s starim družabnim redom neka vrsta religije, ki je napajala svoje vernike z ,u-pom v boljšo .bodočnost to' v raj na zemlji. Kdor je enkrat sprejel to vero, ni več Viprašal, ali so njeni nauki pravi ali krivi, ampak je vanje slepo veroval. In če^ it udi so komunistični nauki izgubili na svoji prepričljivosti to bili ovrženi z neuspehi- v praktičnem življenju, je mnogo vernikov ostalo zvesto komunizmu 'bolj i,z navade in pomanjkanja poguma, da se otresejo komunizma, kot i& prepričanja. Idejni razkol v vodilnih vrstah Toda- razlika med razkošnim življenjem komunističnih voditeljev in mogotcev in med bednim življenjem podložnih, množic je pričelo odpirati oči tudi najzvestejšim pristašem komunizma. Od tod idejni razdor v vrstah 'komunističnih voditeljev, med onimi, ki trdijo, da je mogoče ohraniti komunistične režime na krmilu držav le s strogim izvajanjem marksistič-no-leninističnih dogem tudi z. brezobzirno uporabo silo, in med onimi, ki so 'hoteli rešiti komunistične režime z delnimi, reformami in popuščanjem vijaka. ■Na XX. kongresu komunistične partije v Moskvi je Hruščev, da reši komunistične vladavine, ne,pa del stavbo ortodoksnega komunizma s tem, da je napadal Stalina, nezavedajoč se, da komunistična, na zmotah sezidana religija ne prenese reform herezij, ker so .te njena smrt. Tak poskus so napravili tudi jugoslovanski komunisti svoje ljudstvo do dna dobro .poznati in ga, predvsem v verskem oziru, tudi spoštovati. Do tega ne ■more 'priti, če ne pozna jezike svojega ljudstva. in racionalnejši način. Statistika pravi, da primanjkuje Jugoslaviji 4 tisoč strojnih inženirjev, v vseh strojnih fakultetah v državi pa se- jih usposobi na leto le tri sto. GRADNJA NOVIH ELEKTRARN 'Zvezni izvršni, svet je v Ljubljani na zadnji seji odobril investicijske programe za gradnjo novih elektrarn in razširitev starih. V Sloveniji ibodo gradili novo hidroelektrarno Ožbat ma Dravi. Hidroelektrarna, ki bo imela tri agregate po 20 megavatov, bo dajala na leto okoli 350 milijonov KWh električne energije'. V sušnem letu bo proizvodnja padla na 280, v vlažnem pa. .bo dosegla 410 milijonov KWlh na leto. Stroški za zgradnjo te elektrarne so predvidevani, da bodo dosegli 9 milijard in 857 milijonov din. Obenem .so sklenili, da bodo podvojili .zmogljivost .termoelektrarne Šoštanj. Z novimi kotli, ki jih .bodo zgradili v kratkem, .se bo zmogljivost termoelektrarne povečala na 625 milijonov KWh na leto. NOVI IZDELKI TOVARNE LITOSTROJ Število raznih izdelkov, ki jih izdelujejo v tovarni Litostroj, se vedno veča. Tako bodo sedaj izdelovali v tovarni va-ikumske stiskalnice za. opeko in prototip pettonskega viličarja. Obenem izdelujejo še cementne mline. 'V tujini je precejšnje povpraševanje 1» žerjavih, ki. jih izdelujejo v Litostroju. Pred kratkim je .tovarna dobila iz Indije naročilo iza zgraditev največjega žerjava v državi, fci bo imel nosilnost dvakrat po 230 ton. Skupno, z drugimi .tovarnami s, državi pa .bo Litostroj zgradil tri agregate za hidrocentralo v Pakistanu a skupno močjo 16.000 ^kilovatov. UVOZ BETONSKEGA ZELEZA ZA GRADNJO STANOVANJ Iz -Italije bo letos .uvozila Jugoslavija. 1000 ton betonskega železa f - 6 mm za; gradnjo stanovanj, '•'o je seveda, pravi dokez o malenkostni :zmogljivosti jugoslovanske industrije. Da ima- Jugoslavija velike količine 'železne rude, je znano, da pa- nima tovarne iza proizvajanje betonskega železa, to pa je' skoro neverjetno. JESENSKI VELESEJEM V ZAGREBU ■Na letošnjem jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki se bo začel 7. septembra, bo .udeležba razstavljavcev ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Nižje srednje šole in 'Strokovne šole v Gorici sporoča: Vpisovanje v srednje šole se prične 1. septembra ,in se zaključi 25. septembra. Po tem dnevu se vpisovanja ne .bodo več isprejemaia. Opozarjajo se 'Učenci, ki so junija polagali sprejemni izpit, da ta. izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v zgoraj, imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo posečati. Obvestilo beguncem V petek, dne 30. avgusta, bo ob devetih delitev živeža za begunce od abecedne črke A do L vključene. Ostali bodo prejeli živež v soboto, dne 31. t. m. ob 3. Marijan Komjunc Od vsega italijanskega šovinizma proti Slovanom je bil istrski vedno najbolj strupen. Obrekovanje Slovanov z ostudnimi iizra-zi, zaničevanje vsega, kar je slovanskega, je bil in je prijeten posel nekaterih Istranov tako italijanskega izvora, kakor hrvatskih odpadnikov. Po končani vojni, ko se je že ustvarilo mirno sožitje in medsebojno spoštovanje obeh narodov na Goriškem, me glede na komunistično revolucijo in -z njo povezanim terorjem, ki -so ga uganjali povezani slovenski in italijanski komunisti, so se na Goriškem pojavili istrski italijanski izseljenci, ki so takoj jeli motiti že začeto novo življenje in napadati Slovence. Zavladali so elementi, ki jim je sovraštvo do Slovencev in do Slovanov sploh v krvi urejeno in se jim noče poleči. Morda je v nekem oziru to sovraštvo še bolj strupeno kot za časa fašizma. Zaradi komunističnih ugrabljanj v maju 1945, kar smo in bomo vedno obsojali, moramo Slovenci prenašati vse mogoče očitke in krivice, tudi v nebo vpijoče, pa čeravno so med odpeljanimi dobro zastopani tudi Slovenci in so tedanjega zločina krivi tudi italijanski komunisti. Poleg tega .pa je odpor S-lovemcev bil nujni odgovor na smrt obsojenega slovenskega neroda, saj je absolutno gotovo, da je Mussolini, ki je imel na svoji strani vse’ pokojr» in vse še živeče šoviniste, zasledoval in izvajal isti uničevalni načrt kakor Hitler. Narodi, posamezniki in skupnost se uničujejo tako s plinom, .kakor a nasilnim »demokratičnim« raznarodovanjem. Končni cilj je isti in mu moderno pravimo rodomor. Krajevne šovinistične elemente1 so i- večja kakor v prejšnjih .letih. .Razen 600 razstavljavcev iz Jugoslavije se 'bodo mami-eč velesejma udeležili še- razstavljavci iz 27 drugih držav. Prvič bosta naj velesejmu razstavljali tudi Sirija in .Islandija.. Zaradi velike udeležžbe ibodo razstavljali -tudi ne starih prostorih velesejma. HEKTARNI DONOS ŽITA V SLOVENIJI Po podatkih tekmovalne komisije za povečanje hektarnega donosa, pšenice v Sloveniji je znašal letošnji hektarni donos povprečno nad 1600 kg. V nekaterih krajih je donos dosegel 2500 kg na hektar. TUJE DELEGACIJE V JUGOSLAVIJI Devetega avgusta ie obiskala Slovenijo kitajska kmetijska delegacija. Delegacija, ki jo je vodil minister za kmetijstvo, Liao Lu Jen, .si je ogledala posestvi Črnelo in Pšato v ljubljanski okolici. V Beograd je prišla istega dne poljska delegacija bank, katero je vodil guverner Narodne banke Edvard Drožnjak. Na izletu po Soški dolini Dva avtobusa sta na šmaren dan zjutraj zbrala v mestu in po okoliških vaseh, zlasti pa v Sovodnjah 4n Gabrijah veliko skupino mladine ki se je namenila, na izlet po Soški dolini. •Po običajnih formalnostih na obmejnem bloku sta avtobusa krenila kar naravnost v Kobarid, ki je 'bil določen kot prva točka .izleta, in tam so si izletniki lahko ogledali trg in njegovo zanimivo okolico. Cas je medtem seveda naglo bežal, program dneva pa je bil precej obširen in izato ni preostajalo drugega kot nadaljevati pot. Nad potjo se je kaj kmalu pojavil grič sv. Lovrenca ter -zvabil k sebi skupino, ki je .tako lahko obiskala gTob Simona Gregorčiča in položila skromen venček. Obi.sk se je zaključil s pesmijo, ki so jo občuteno 'zapeli sovodenjski fantje. Ker so ob vrnitvi k avtobusoma več ali manj vsi dali razumeti, da je vročina že precej posušila grla, je bilo treba v bližnjem Kamnu zaviti v gostilno, kjer je v senci košatih jablan prvič nastopil orkester. Prišla je tako .kot blisk ura kosila, ki je .zahtevala takojšen odhod proti Tolminu. Približno ob dveh popoldne so se izletniki podali na .sprehod, po cesti, ki jih je ob Tolminki pripeljala do teko imenovane Dantejeve jame. S tem pa ni bil izlet še pri kraju, nasprotno, kajti začeti se je moral pravzaprav še najbolj pričakovani del, katerega je mladima preživela v'Sv. Luciji. Tam je namreč prišel na vrsto ples, in sicer najprej ob samem jezeru, po večerji pa na pravem plesišču, kjer so priskočili na pomoč tamkajšnji muzikantje,’ tako da se je lahko prav vse zavrtelo. Pozno v noč, toda ne v prepovedanih urah, je skupina stopila v avtobusa ter se vesela in navdušena odpeljala proti Gorici, želeč si verjetno v srcu še- kak podoben skupen izlet. DAROVI: Namesto cvetja na grob pok. Alojzija Dornik daruje družina Fr. Terpin i,z Bukovja, v Steverjanu 500 lir za sklad »Demokracije«. Prav prisrčna, hvala! žigati. Njih glasilo ;»L Arena di Pola« je -zgovoren in neizpodbiten dokaz mržnje-, podcenjevanje, zaničevanja in obrekovanja našeg' naroda. Da ne lažemo, ko se v tem oziru, pritožujemo, navajamo dokaze. Lista »I.ta-lia Socialista« i »L’Emameipazione« sta očitala »Areni di. Pola« in gospodom o-koli nje, da so demagoški, polni -zagrenjenega provinci-.lizma, obrekovalci demokracije in strank ter posnemalci fašističnih listov in .samih najbolj napadalnih glasil slovanskega nacionalizma, zagovorniki sovraštva in izolacije sosedne republike Jugoslavije. Vse to in še drugo pa so proti »Areni di Pola« in njenemu okolišu1 iznesli socialisti in republikanci, člani istrskega italijanskega Narodno osvobodilnega odbora (CLN). To pomeni, da so ti istrski Italijani, člani omenjenega odbora, .tudi že sami naveličani večnega lajanja proti Slovencem in Slovanom .sploh, .kar nam je zelo drago vzeti na. znanje! Smo .bili in ostanemo zagovorniki pametnega in mirnega sožitja med Slovenci, Hrvati in Italijani povsod na ozemlju, kjer živimo skupaj1, seveda v medsebojnem spoštovanju, jezika in vseh pravic, kar je med olikanimi in dobromislečimi možno in dosegljivo. Danes niso časi za raznarodovanje, podcenjevanje, obrekovanje in 'zapostavljanje narodov in ljudstev. Treba je misliti resno na iskanje izhodišča in grdega ozračja, ki sta ga. na takem ozemlju ustvarile fašizem in šovinizem, najgrša pojava slepega in .zagrizenega nacionalizma.. »LArena di Pola« se pred -navedenimi očitki brani s protiočitki na rač-un republikancev in socialistov. Toda taka obramba je ze-lo plehka in brez učinka, kajti »Italia Socialista« in »L’Emancipazione«, čeravno sta včasih napram Slovencem krivična, nista nikoli rabila tiste strupene' proze, ki je bila, in upamo, da ne o-.stane, pri »'Areni di Pola«. Nehaj značilnih in zanimivih Michele Scarpato Ze nekaj let in do predkratkim so razni italijanski listi pogostoma pisali, de so Angleži krivično obsodili Mihaela Scarpato iz Palerma- na dosmrtno ječo zaradi umora angleškega vojaka leta 1944 v Palermu na 'Siciliji. Listi so zahtevali pomilostitev, češ da je Michele Scarpato branil svojo čast, ko je smrtno zabodel angleškega vojaka, ki de se je žaljivo in .nečastno obnašal napram Scarpalovi .prisotni ženi. 'Scarpato naj bi torej izvršil umor v upravičeni obrambi. 'Pred nekaj tedni so listi zopet dvignili glas, se zgražali nad krivično obsodbo in zahtevali Scarpatovo pomilostitev. Tedaj pa se je zadevno oglasil sam bivši predsednik republike, Eineudi, in stvar pojasnil kakor sledi. Lansko leto, ko je bil še predsednik republike in je ponovno čita-1 zahteve listov, si je dal izročiti državni spis o Scar-patovi zadevi in iz njega ugotovil, da vse, kar so listi piseli. in trdili, ne odgo-, varja. resnici, kajti ii stenografskih zapisnikov izhaja, da je Scarpato imel z angleškim vojakom ie malenkosten incident, nič kaj v zvezi z ženo, ki je takrat 'bila celo odsotna; da si je -nekaj ur po item incidentu Scarpato vzel nož pri neki znanki in z njim .zabodel vojaka. Ko je vse to predsednik republike prečkal, je odločil, da Michele Scarpato ni vreden pomilostitve. Po tej predsednikovi objavi so listi u-tihnili... Curzio Malaparte - Suckert Kakor znano je pred kratkim umrl i-talijanski Belo plodni pisatelj Curzio Malaparte, ki je v resnici no.si.1 priimek Suckert. ■Mož je pisal zelo duhovito, prosto, nerazsodno in tudi brez predsodkov, tako. da so cerkvene oblasti postavile eno njegovih knjig ma indeks. Ko je ležal na smrtni postelji, je Cu-r-izio Malaparte poklical k sebi patra Ro-tondija in se " njegovo pomočjo spravil s Cerkvijo in ukazal knjigo na indeksu preklicati. Ko pa je Curzio Malaparte umrl, so ga jele proslavljati in klicati za svojega skoro vse italijanske stranke, tudi komunistična. 'Največje začudenje in presenečenje pa je zavladalo, ko so odprli -pokojnikovo o-poroko ;tn ugotovili, da je Curzio Malaparte volil svojo razkošno vilo na otoku Capri »umetnikom državljanom ljudske republike Kitajske«, ki -naj jim služi kot sedež usitanove- Komunistom torej!... Državna terjatev iz leta 1835 Michele Cugui i.z kraje Nuoro na Sardiniji je bil leta 1835 .kazensko obsojen in bi bil moral plačati tudi .sodine stroške v zneskutkakih 100 lir. Toda stroškov le ni plačal ir pristojni državni urad- mu je vselej, ipredno je rok ;za zastarenje zapadel, vročil poziv na plačilo dolžnega zneska e naknadnimi stroški- in bajč tudi o-brestmi. Tako je -ta državni urad iz kraja Niuo-■ro 10. t. m. svojo 'zahtevo po plačilu ponovil. Po 128 letih, proti Cuguijevim naslednikom, ker je on že davno umrl!... GOSPODARSTVO (oidium), bomo v hladnih jutranjih ali NOVICE IZ SLOVENIJE Andora, mala državica d Pirenejih V madridskem kraljevskem parku »Buen Retiro« parkira okoli 50 avtomobilov raznih vrst z državnim znakom »And«. 'Prvič so Andorci napravili velik prijateljski avtomobilski izlet v veliki -svet, Avtomobilski klub »Republike šestih dolin« je uradno obiskal Španijo. Ljudje, ki sedijo v bleščečih avtomobilih, niso kaki romantični tihotapci ali divji lovci, ampak prijazni poslovni ljudje: zdravniki, kmetovalci, hotelirji in ■stavbeniki, kaiterih žene in hčerke nosijo najnovejše modele klobukov iz Pariza .in Barcelone im ročne .torbice iz krokodilovega usnja. Predsednik Avtomobilskega- kluba bi 'bil prav lahko po svoji drži tudi -poslanik 'kake velesile kjer koli na svetu. Je ipa seveda ponosen na to, da ima- njegova majcena državica svetovni rekord v motorizaciji, saj pride na komaj 6 tisoč prebivalcev pirenejske republike nad 2 tisoč osebnih in tovornih avtomobilov, pa . še -tisoč motornih koles povrhu. Andora, pa ni samo .dežela -motorizacije, ampak tudi dežela športa. Ce je 20 odstotkov moškega prebivalstva včlanjenega v Avtomobilskem klubu, je v nogometnih klubih 70 odstotkov -mladine od 16 do 30 let. Smuški krožki tolčejo tudi ta rekord. Andorci si pa tudi lahko privoščijo vse vrste športa in lahko -plačajo tuje trenerje, saj -dežela -ne pozna nobenih davkov ali dajatev. Republika plačuje vsako leto 460 pe-se.t, okoli 6 tisoč lir, -škofu v -Urgelu in enak znesek vladi v Parizu-. Za -uradniške plače ni -treba skrbeti, -».sindikus« al-i; -državni predsednik, ki vlada nad 453 kvadratnimi kilometri andorskega državnega ozemlja, .nima- prav •tako nobene plače, kot je nima- njegovih 24 svetovalcev, »consellers«, ki se .sestajajo -enkrat .na teden v starodavni mestni palači- v Andori -la Vella, da kujejo -zakone za svoje -rojake-. -Seveda- s tem ni mn-o--go dela, v Andori obstaja stoletje- staro običajno -pravo. Ko je -lani prišlo do razburljivega primera, da je bilo treba nekega Andorca zapreti -zaradi- prevare, je to povzročilo precejšnje težave, kajti Andora je dežela brez -zločincev in zaporov. Fondas, stare 'gostilne, v katerih jr -lahko romantični gost, ki je iskal tihotapcev in roparskih -tolp, sanjal po svoji mili volji kar -je hotel, so -se danes umaknili elegantnim -hotelom, v 'katerih so na razpolago jedilni listi v treh ali štirih jezikih. Namesto z. mezgi in visokimi poštnimi kočijami se vrši danes promet z najelegantnejš-i-mi avtobusi a radijsko muziko -in zv-očniki, K’ te popeljejo v u-trjen-o mesto Ur gel, katerega škof je u-prav.ičen imenovati deželnega, oblastnika v republiki. Tujcu ni lahko pridobiti andorskega- državljanstva, državljan postane lahko samo -tisti, katerega oče in mati sta bila državljana osemstole-tne republike. Samo tu-jca, ki poroči -domačinko, lahko sprejme »Visoki svet v skupnost šest-tisočev«: prebivalstvo se v preteklih sto -letih ni prav nič pomnožilo, čeprav tu ni bilo revolucij in vojn :in so :se Andorci Pst... Za nekomuniste I V eni izmed -ljudskih demokracij je zboroval ministrski svet. Poljedelski minister je bil hudo -nataknjen. Le-tina kaže slabo, večina traktorjev je za med staro železo, kolektivizacija se trže na vseh koncih in krajih. Z eno -besedo, vse gre narobe. Eden izmed ministrskih -tovarišev ga poskuša -potolažiti: »Kaj bi -si belil glavo. Vse se bo -uredilo. Pohoda komunizma ne ustavi nihče. Na -koncu- bomo zavladali po. vsem svetu!« Minister se je stresel, obrnil je glavo na vse strani, nato je zašepetal -tovarišu: »Santo takih oslarij ne oznanjaj! Od kod bomo potem pa uvažali- žito?« fmumimmnui!iiiuuniiumuuiiuiiiH!!U!uiuiiiuiiiiimffliMiiiHRiffln«v POP ČRTO Ob 50-letnici akademskega ferialnega društva „Istre“ Med velikimi počitnicami 1. 1907 je- bil v ‘Pazinu prvi. -kongres istrskih visoko-šolcev h-rvatsfce in slovenske narodnosti. Prisotnih je bilo preko 100 akademikov, ki so študirali v Zagrebu, na -Dunaju in v -Pragi ,in tudi nekaj- bogoslovcev. Kongresa so se -udeležili tiudi prvi maturanti paizinske- hrvatske gimnazije, ki so onega leta -maturirali. Ne -bo odveč, če omenimo, da so slovenski- in hirvatski visokošol-ci onih let imeli v univerzitetnih mes-tih svoja aka-demična -društva. -Na Dunaju -so imeli Slovenci -tri- akademska društva, »Slovenijo«, kjer se- je -zbiralo radikalno dijaštvo in ki je štela preko 100 članov; »Danico«, ki je- zbirala dijaštvo sledeče »Slov. ijiud. -stranki«, in društvo »Sano«, ki so jo bi- li ustanovili liberalni -dijaki, potem ko so se bili ločili od »Slovenije« in ohranili nekatere burševske metode, kot sabljanje, ki jih je bila »Slovenija« pod vodstvom Gregorja. Žerjava, Ribnikarja, Rostoharja, Pivka zavrgla- 'in- nadomestila s pog-lobljen-jem št-udija o socialnih in narodnih problemih in a priprav-o .za podrobno delo za kulturno, in socia-lno prebujenje našega naroda-. V Pragi .sta obstojali akademski -dnur št vi »I-lirija«, 'liberalna, in »Adrija«, radikalna, pod vodstvom Alberta Kramarja; v Gradcu pa- je -bilo društvo »Triglavu ostalo v liberalnih rokah, »Taboru je bil -radikalen -in »Zona« je -bila središče dijakov, pristašev »Slov. Ij-udske stranke«. -H-rvatski v.isokošolei -so se na Dunaju •zbirali v -društvu »Zvonimir«; istrs-ki a-kade-mi-ki, Hrvati -in Slovenci, so se -zbirali -tudi .-v -svojem lastnem »Istrskem Klubu« -z ozirom na posebne potrebe svoje dežele, čigar prvi štirje predsedniki izogibali celo -komunistični komandosi, ki so po vojni -skozi leta ogrožali Pireneje. .Prostovoljne andorske mejne patrulje namreč -komunistov niso sprejemale prijazno. Andorec pa noče biti d-oma za služabnika. Kdor se je rodi-l kot tretji ali če-trti sin in ni imel -iz,g-leda na lastno 'grudo, je pobral svojo ou-lo :in jo -mahnil dol-i- v 'Katalonijo, kjer govorijo njegov jeaik, ikajti ura-dni jezik pirenejske republike je katalonšči-na. -Zato morajo Andorci tudi danes, dobiti svoje hotelsko osebje od on-ostran s-voj-ih -meja. -Kako bi pa bilo to tudi lahko drugače v deželici,, kjer pride na vsako tretjo osebo, pa- -naj bo to -tudi starček ali dojenček, avtomobil? Proti morskim psom -Kmalu po japonskem napadu na Pea-rl Harbour v -pretekli -svetovni vojni je -bila v Tihem morju -torpedirana ang-leška križarka. Od 450 mož posadke, ki so plavali po morju z rešilnimi pasovi, jih -samo 170 niso raztrgali- morski psi. Moral j-e biti to -strahovit pokol na odprtem morju. V ,začet-kiu leta 1942 se je moralo spu-stiitii v -morje neko ameriško vojaško letalo v bližini srednjeameriške ’ obale. -Od treh preživelih članov posadke- -so morski psi raztrgali ene-ga -takoj, drugega potem, ko sta -o-stala, dva že plavala eno -uro proti obali. Samo -tretji je dosegel rešilno obalo. Za oba dogodka- se je kmalu, razvedelo tudi med vojaki, na -katere- je vplivala -zelo porazno možnost, -da jih- doleti smrt po morskih psih. Ameriški mornariški krogi so zato naprosili -razne znanstveni- ke, da skušajo najti primerno obrambno -sredstvo. ‘Znanstveniki -so poskušali ,z vsemi mogočimi strupi. Ujeti- morsk' psi so v poskusnem bazenu požrli kose mesa z najhujšimi istru-pi: po pol -ure so sicer -poginili, vendar j» s tem niso pustili prestrašiti -tako, da ne ibi svojega plena vseeno pogoltnili. Ultrazvokov niso slišali, pra-v tako niso videli barvnih oblakov v -vodi. Morski psi sledijo svojemu plenu bolj- po vohu -kot po vid-u. Tudi v vodi raztopljeni; vojni plini in razna drai--ž-i-la ,so bila bre-z uspeha. -Ribiči, ki na oba-l-i Floride lovijo morske pse, -so pokazali raziskovalcem novo pot. Ce ribiči kak dan zaradi viharja niso sneli ujetega- psa iz. nastavljenega -kavlja -in je morski pes začel -trohneti, ribiči po -svojih izkustvih na. tistem kraju dolgo časa niso nastavljali svojih vab, ■ker so se drugi- psi tega kraja -izogibali.. (Stvar so preizkusili in dognali, -da je to 'točno. Takoj so začeli kemiki raziskovati, katera snov v -razpadaj,oče.m -telesu je tako strašilna -za- morske pse. Kmal” so našli, da je to amonijev a-ceitat. Nato so dognali, da je bakrov sulfat še učinkovitejši. Svoje najdbe so -preizkusili na- obalah Ekvadorja in uspeh je •bil čudovit. Medtem ko so morski psi na trnkih brez tega -strašilnega sredstva -trgali kot divji, -se vab z bakrovim sulfatom ni-so dotaknili. 'Novo -sredstvo je bilo naravnost čudodelno. 5 dk-g tega sulfata-, raztopljenega v morju je odgnalo--roparske morske pse za dobro uro od tistega. kraja. 'Takoj sc vsem ameriškim vojakom na ladjah in letalih izročili male -zavojčke z novo- snovjo, ki je pri brodolomu rešilo marsikatero življenje pred strašno mesarsko smrtjo. Odprto pismo Titu Ameriški časnikar Roscoe Drum-m on, stalni komentator dnevnik a »Nete York Herald Tribune«, je v imenovanem listu objavil odprto pismo Titu. Med drugim pravi v pismu tudi tole: -Spoštovani gospod! 'Danes so -Vaši -prijatelji na Zahodu potrti, ker leži eden od sijajnih, hrabrih in domolj-ubnih Jugoslovanov — 'Vaš -nekdanji dragi, morda t-udi- še vedno- dragi prijatelj- — Milovan Djilas 'bolan v jugoslovanski ječi. Skozi dolga leta, je hrabro sodeloval z Vami i-n pomagal ustvariti komunistično državo v Jugoslaviji. Ko pa je pričel razmišljati o -sadovih, katerim je pomagal do zorenja, so se ga oprijeli dvomi... Kasneje so se Djilaso-vi dvomi -preobrazili v strahotne zaključke in se- končno pretvorili v neovrgljivo prepričanje, v prepričanje, -da je največja, najstrahotnejša pogreška v njegovem življenju, največja in najstrašnejša- -zmota, Iti- jo je kdajkoli napravil določeni del človeštva, rojstvo komunizma. ;na svetu. Danes se Djilas -trudi, da bi svetu pomagal popraviti svojo strahotno zmoto me glede na to, kakšne posledice bi -na-stale zaradi -tega za nje-govo osebno varnost. Vi-, ve-ste, kakor ve -to tudi ves o-sta-li svet, da se ie Dj-ilasovim prijateljem posrečilo iztihotapiti rokopis -senzacionalne •knjige iz ječe... Založniku, ki- je knjigo izdal, je Djilas sporočil: »Pohitite, pohitite, objavite knjigo hitro; kot je le mogoče, ne glede na posledice, ki bi zadele osebno mene in ne glede na to, kar bi se zgodilo pred ali po objavljanju knjige.« Maršal Tito, 'Vaši prijatelji -na Žabo- Geniji spomina in jezika dela, Tak optičen genij je bil orienta,list Gol-dziher, ki ie v svojem možganskem arhivu hranil cela -dela, vključno s -tiskovnimi napakami. Američan Frank Huxley je znal vsako besedo iz knjig, 'ki jih i-e prebral. Razred zase so geniji 'jezika. Ka-rdinal Mezzofanti je govoril dovršeno 30 jezikov, 70 drugih j-e -dobro obvladal im vrh tega je -zna-l še mnogo narečij. Najtežje jezike- se je naučil v štirih mesecih. 'Dosegel ga je skoraj nemški lega-cijski svetnik Krebs, ki je obvladal 100 jezikov in narečij. ‘Naj-večji genij jezika vseh časov je pa bil menda- jezikO-Slovni znanstvenik Harold Schuetiz, ki je dobro -govoril 200 jezikov. Matematično č-u-do j-e bil Rueck-le, katerega -možgani -so bili hitrejši kot vsi takratni računski stroji sveta. 500 številk, ki so mu jih napovedati, je ponovil forelz napake. __________ Habrežinshi tujski promet ‘Nabreži-nci se -pritožujejo, da -nimajo v vasi -nobenih kori-sti od tujskega prometa. Vsi tis-ti — -tako pravijo —, ki zaidejo v Nabrežino, pijejo le nabreži-nko v eni ali dru-gi obliki. Je že res, da je tako. Ce se pa pomeniš s takim tujskim romarjem, ti 'bo hitro in razumljivo Obrazložil, kako je s to stvarjo. V Nabrežini ni niti enega hotela. Kdor tu išče prenočišče, najbolje -stori, da jo odkuri v Sesljam, na Opčine ali pa. v Trst. Morda tudi ho-te-li še niso največja t-uj-skoprometna pomanjkljivost. Morda bi bilo važnejše, če bi razmišljali tis-ti, ki imajo prostorne -hiše, in poskušali poisne- Ko je pred nekaj leti umrl 83-letmi I-tal-ijan Inaiudi, je -z n,jim -izginil iz sveta bliskoviti računar, ki je lahko tekmoval s tremi računskimi stroji -naenkrat. Lahko si je pa zapom-nil samo številke, ni šemo g el naučiti- -na pamet niti ene- same strani kake knjige. Čudežni ljudje z nenavadnim spominom ,so živeli v vseh časih. Spomin današnjega človeštva je slab in skoraj- sl ne moremo misliti človeka, ki bi -lahk-o pripovedoval na pamet brez napake cele knjige. Pred iznajdbo pisave so kili možgani mnogih -duševnih delavcev tako 'šolani, da- so znali na pamet celega Homerja. O največ jih delih svetovne književnosti hii brez. takih genijev, -spomina, ne vedeli danes ničesar. Književnik Seneka-, svetovalec -cesarja Nerona, pr.i,poved da j-e lahko 2 tisoč s-tihov ponovil na pamet, čim jih je slišal le enkrat. Tudi sur re korana-, finske rapsodije, indijanske -pravljice s -tisoči kitic in germanski junaški spevi -so še podedovali dalje le po spominu-. Fenomenalen spomin za osebe so imeli ine-kateri. vojskovodje. O Cezarju -i:n Sci-piomu Afričanu vemo, da s-ta- osebno poznala vse vojake, ki -so kdajkoli služili v njunih vojskah-. Napoleon je foi.1 ponosen na to, da je -lahko po imenu- imenoval vsakega vojaka, ki so mu ga predstavili kot hrabrega, še po mnogih letih. Ljudi, ki- lahko z enim isam-im pogledom zajamejo cele knjižne strani in nato obdržijo za vse življenje optično spominsko s-lik-o- celih knjig in knjižic, imenujemo 'genije čitanja. Njihovi možgani so kakor neizčrpna fotografska plošča-, ki ipri- enem samem osve-tljenju fiksira cela iiiHisiiuiintiHiiiHiiiiiiiiuiuiiiuumuiiuiiiiiuuinimuuiiniammRmiiiiiiiiuininiiuiiuiiiiniiiniiHiiiiniuinunnmimiUiumiUiinninimminiiininiiuinmniinmimiiiiiiminniifliniiiiiuHininiiiiiHnnuiimniumumt so -bili: Ante Te-ntor, Josip Ribarič, Josip Agneletfo in Stjepan Car. * -Medtem ko so akademska -društva zbirala akademsko mladino- visokih- šol med -šolskim letom ter jim,nudila zaščito od tujih mestih-, pospeševala- medsebojno družabnost im stike z drugimi Slovenci, ki so prebiva-li v u-niver-zitetskih mestih •ter z -nj.ih kulturnodruž-abnim ži-vlje-njem in -skrbela s predavanji in nasveti za spoznavanje tujega sveta ali t-ud-i življenjskih problemov lastnega -naroda v ožji domovini, je- 'bila -nalpga fe-rialnih akademskih društev, da zbirajo visokošolce med počitnicami -ter organizirajo podrobno delo med- narodom s predavanji, pismenimi tečaji-, kulturnimi i-n -zabavnimi prireditvami, potujočimi knjižnicami, društvi -itd. Vsa tedanja slovenska, akademska društva y visokošolskih mestih, kakor tudi akademska ferialna društva -so -stala trdno i-n ineomajano na načelih narodnosti, demokracije in svobode. Katoliška vera -našega naroda ni -bila- -tedaj, v nevarnosti, -zato -so samo društva pristašev »'Slov. Ij-udske stranke« sprejela v svoja pravila verski problem. In na načelih -narodnosti, demokracije i-n -svobode je bilo ustanovljeno -tudi akademsko feria-lno društvo »Istra«, kakor -tudi bratsko akadenjsko ferialno društvo »Balkan« v Trstu. •S -prvim kongresom v 'Parizu 1907. -leta je istrsko dijaštvo prvič nastopilo pred ihrvatsko i-n slovensko javnost in je v -številnih referatih -pokazalo svojo zrelost, odločnost, razumevanje za narodne, socialne in kulturne probleme svojega naroda. Pokazalo je svojo tvorno silo in začrtalo smernice ‘bodočega dela za narodni napredek ter se zareklo za mi-rno sožitje z istrskim prebivalstvom italijanske narodnosti, ki je tvorilo manjšino v deželi, na podlag-' enakopravnosti in medsebojnega- spoštovanja. Kongres je bil od hrvatske in s-loven- mati Opence-. Cez poletje bi se družina stisnila i-n -prepustila pros-tore — ne Tržačanom, pač pa -tujcem, Avstrijcem ali Nemcem. Seveda bi morala občina preurediti na-brežiinsko obalo v urejenejše kopališče in' izboljšati ’ pot do morja. Ob -morj-u bi morali postaviti po kako lopo s senco. Tako bi -tujci razmeroma poceni n-očevali v Nabrežini, čeiz dan pa bi uživali dobrote sonca in morja. Praollo da le resnična V ibrzDvladcu iz Trsta proti' Benetkam so se znašli štirje Tržačani: mlado, prijetno detk-le, simpatični tržaški lepotec, stara g-ospa- in starejši gospod. Bito je to čisto slučajnostmi srečanje. Med seboj te niso poenalii, Prarv tako je bito slučajna tud' epizode-, ki se je odigTala. 'Pired Nabrežino -je vlak drvel skati predor. Kupč je ibil v popolni temi'. Lepotec je glasno poljubil dlan svoje roke -in v Istem treniuitku prismodil na. nasprotni strani- sedečemu- staremu- gospodu krepko klofuto. ‘Niti ena sama beseda ni ušla iz -usit četvorice. Ko je vlak zapustil predor, k je m obrazu, stare gospe izražalo neprikrito ®a<-dovoljstvo. Braiv -iiz srca se je veselila nad dekletom, ki je tako odrezavo poplačalo predrznost ntladega dornišlijavca. •Dekle pai je bito ‘začudeno niad neverjetnim okusom mladega Tržačana, kil po* ljuibljai staro škatlo. Celo užaljena je bito ponosna Tržačanka, ker ni bito žrtev, moške vsiljivosti. Starejši gospod .pa je mlademu Tržačanu ponudil cigareto iin sl mislil: »Vražje seme! On- poljubu je dekle, to pa metd primaže klofuta!« -d-u se sprašujejo: kakšne so posledice, -ki -bi lahko doletele Vaše,ga -starega prijatelja Milovana Djilasa samo zato, keir je hrabro i-zrekel is-voje misli v sves-ti si, da lahko -izgubi samo golo- življenje -in ničesar drugega?... Djilasovo srce lahko preneha utripaiti, ali njegovega glasu ni mogoče več zadušiti, kajti ideje ne umirajo niti v ječah niti na vešalih. •Djilasove besede so natisnjene. Poslušali jih dobo dane-s, jutri, vse dokler bo njihov glas potreben. To so resne, poštene, krepke in 'brezkompromisne besede -nekdanjega ognjevitega komunista, ki danes razkrinkuje komunizem. Ta komunizem se je izpridil v novi- -razred izkoriščevalcev, v razred, katerega nasilje nad človeštvom je najtoplejše, kakršnega pozna svetovna 'Zgodovina. To samo zaradi privilegijev, ki j-i-h uživa. Maršal Ti-to, Vaši prijatelji na -Zahodu Vas sprašujejo: Zakaj ne o-svobodite Djilasa, da bi mu prožili priložnost, da izma.ga ali pa -bo poražen pred ja-vnostjo svobodnega razpravljanja? Ce pa dvomite v komunizem (da bi namreč v -taki razpravi zmagal), potem je spet bolje, da je Djilas svoboden človek. Varnejši boste z Djilasom izven ječe, kakor pxi z Djilasom v ječi! S spoštovanjem Roscoe Drumrmon Kolonija SOD o Devinu Tudi letos j-e 'Slovensko dobrodelno društvo priredilo v Devinu obmorsko počitniško kolonijo. Te- dobrote je bilo deležnih 164 otrok, in sicer: od 15. junija d-o 14 .julija je letovalo 82 dečkov, od 16. julija do 14. avgusta pa prav toliko deklic. Letos so otroci odpotovali za celih; 15 dni prej kot običajno zaradi popravil šolskih prostorov v Devinu, kjer so otroci bivali. ‘Pred odhodom dečkov so se mamice sa,le, da ‘bo vreme ne-ugodno in da bo nadlegovalo njih otroke. Toda ta-koj po prihodu je sonce veselo pripekalo in s svojimi zlatimi, žarki obsevalo mlada telesa naših dečkov, ki so se zabavali pri morju, in jih kaj kmalu rjavo pobarvalo. V dru-gi izmeni je vreme nekoliki) nadlegovalo naše deklice, ki so se zaradi tega morale marsikateri dan odpovedati sinjemu morj.u, vendar se je v drugi polovici letovanja vreme- spet zboljšalo, tako da- so .se skoro vsak dan kopale, sončile, igrale. Popoldne pa so odhajale v zeleni gozdiček, kjer so se .igrale, prepevale narodne pesmi, opazovale naravo •ter zvesto poslušale pravljice, ki so jih pripovedovale njih vzgojiteljice. .Dobrodelni učinki enomesečnega -bivanja v koloniji so -bili vidni na vseh otrocih : vsi so dobili lepo barvo i-n skoro vsi so 'zvišali svojo telesno težo. Apetit in živahnost s-ta se povečala. Medtem pa so se deklice pod vodstvom in s pomočjo neutrudljive -g. ravnateljice in marljivih vzgojiteljic pridno pripravljale na zaključno prireditev, ki je bila, v nedeljo, dne 11. t.m. in pri kateri je prisostvoval tudi predsednik SDD -g. dr. -R. Marc -s soprogo ter drugi člani odbora. Pri prireditvi, ki je bila zelo zabavna in ki je zelo lepo -uspela, so sodelovale vse deklice. * * * Upajmo, da smo vsaj nekoliko dosegli cilj, ki bi si ga morala postaviti vsaka kolonija: biti otrokom v pomoč, biti središče veselega življenja, prostovoljnega koristnega delovanja in smotrnega vzgojnega dela; skratka: utrditi otroke telesno .i-n duševno, da bodo nekoč zvesti .in koristni člani našega, naroda. iiDiniuiiiiuiuiiuiiiimiiuiiuiiiiiiiniiiiHUiinniiiiiiimiiiiiiuimiiiiiMinimuimiiniiiiiiiiiiiiiiinmHiiiiuiiuiinniimimimiuiiiiiiiuuniRiniiuniiiimHniiiiuiiuniniuimniimHiiiHiiitinHnmiiuuiHiinniiuiimiRmitifliiraniRinnmHiiRimiiinmHmistt s-ke javnosti v Istri pozdravljen in sprejet z velikim zanimanjem in navdušenjem. Vsi državnozborski in- deželni istrski poslanci so kongres pozdravili, »Politično društvo ‘za Hrvate in Slovence v »Istri« je poslalo -svojega, .zastopnika, in Akademsko f-erialno društvo »Balkan« .iz 'Trsta je -zastopal visokošolec Ivan Marja Cok ,ia Lonjerja. Za predsednika- -novoustanovljenega akadem. ferialnega društva »Istre« je -bil izvoljen visokošolec zagrebške -univerze Fran Slakovič iz -Pazina ,in za podpredsednika visokošolec Josip A-g-neletto iz ‘Marezig. Pazinsko zborovanje je doseglo kul-turno*poli,tlčno-soeialno. velik moralen u-speh, isaj je bil -to v -zgodovini prvi kongres i-strskih visokošoleev, ki jih je siromašni narod kmetov in delavcev lužne I-stre poslal -na visoke šole, da se z večjo izobrazbo in globlj-im poznavanjem sveta vrnejo med nj-egove vrste kot voditelji na poti 'napredka in branitelji -njegovih pravic. Toda po prvi svetovni vo-jni je fašistični teror razgnal istrske intelektualce na vse vetrove, tako da je istrsko ljudstvo ostalo b,rez svojih voditeljev v najtežjih -dneh svoje zgodovine. Danes, o-b 50-letnici ustanovitve akad. ferialnega društva »Istre«, je živih le malo njegovih -ustanoviteljev. In še ti so razkropl-jeni večinoma po Jugoslaviji, pod režimom, ki je ži-v kontrast onih vzvišenih načel, ina -katerih je- -bilo z,grajeno dr-uštvo »Istra«. NESNAGA Miši so v -naši drvarnici, postale že kar nesramne. In tako je -družinski svet sklenil, da poizvemo 'tam v Milanski ulici, pri priznanem strokovnjaku Edvardu iin: nabavimo naj-novejš-e. -znanstvene izsledke, ki bi likvidirali mišjo -zalego. Naslednje juitro -nismo našli1 mišjih mrličev — kakor so zagotavljali priloženi prospekti — zato pa je v kot-u ob vratih čepela hudo majhna, neznatna miška. Pravi mišji dojenček, recimo miniaturna izdaja, z rožnatimi ročicami i-n majčkenimi pres-trašenimi očmi. Bila je ita-ko zeb- lo drobčkana, -tako neizkušena, da niti, ni 'Zbežala, ko se je srečala, is pogumnim, vendar 'začudenim pogledom človeške pošasti. Vsekakor ie morala biti sirota,. Morda je njemo mamico davi po-zaj-trkovala -bela mačja, lepotica K-iri, -lastnica -gospodične Marije, maše sosede. Zaupljivo se je stisnila v mojo .toplo dlan. Vzela sem jo s -seboj v’ kuhinjo in ji ponudila -malo mleka z gumijasto se-salko, s katero smo pred časom rizgali •zdravilna kapljice v vnete oči mojega brata. Njen a-petit ni bil v nobenem razmerju- a njeno velikostjo. Njen trebušček se- je vidno napenjal i-n. podoben je bil -svilenosivemu balončku. Nato pa je miška trdno zaspala, v okrogli- pločevkia-s-ti škatli za cigarete angleškega, -izvora, daljni s-pomim na puščavsko vojno. Pokrila sem jo še s starro volneno rokavico. ■Ostali člani tjr.užine so se seveda, zgražali nad mišjo nesnago. Kdo j-ei še kdaj slišal, da bi miši pitali -z mlekom namesto a strupom gospoda Edvarda! To je današnja mladina-, ki nima- najmanjšega smis-la za ekonomijo in varčevanje! Mišja nesnaga -je .brez sledu izginila po dokončanem prebavnem odpoči-tbu in niti občutljiv -nos naše Asti-e je. ni, mogel izslediti. Ob popoldanski kavi, ko je A-sitre globoko im nekaznovano spet drnjo-hala na divanu v sosedni sobi, se je miška, prikazala. Z dobrim tekom je pogoltnila neka-j: -drobtinic biskvita in posrkala lužico mleka. Zatem pa je spet izbrala cigaretno škatlo i-n -zaspala,. Zvečer se je ob odsotnosti Astre povzpela po mojem krilu vse do tilnika.. Ve-s ženski del družine je bil ogorčen. Vrašča im piska nič koliko! As-tra je obstrmela -z odprtim gobcem in rdečim jezikom. Kaj je t-udi hotela? Nekoč jel kanarka smuknila- iz kletke .ih iteta se je križala, da- bi beg-umko ujela. Astra je imela več sreče. V hipu je bila kanarka -v njenem gobcu. Lovna operacija se je posrečila, samo kanarka je' za vedno stegnila nožiči im peruti. Seveda je As-tra prejela nekaj klofut in še več zmerjanja. Astra ima včasih za .bunke izreden spomin, -zato -je ostala pri miški-tako mirna iin samo z repom ploskala njeni plezalni spretnosti. Nesnaga je ras-tla in uspevala kar vidno. Vedno -požrešnejša je postajala in tudi v cigaretni škatli -ni več spala. Odhar jala je oa lov i-n pustolovščine, kot se. to spodobi -za vsako odraslo in čedno miško. •Nekega- dne smo jo našl-i na pol onemoglo zraven hudo objedene čokolade. »Končno so miši vendar škodljive in. človeškemu zdravju celo nevarne živali,« -je dejala teta. In tako sem moral opraviti tisto, kar bi raje prepustila drugim. Odnesla sem nesna-go nazaj v drvarnico na okence, ki gleda naravnost na smetišče. Zraven sem ji postavila- podstavek za cvetice - kruhom in mlekom. Miška- je -bila strašno razočarana. Navadila se je na moj -klic in na mojo dlan. Ce sem prihajala mimo drvarnice — seveda nikoli .praznik rok — in zaklicala-»nesnaga«, se je prikazala -z glasnim cvilečem. Postavila se je na zadnji nožiči in mi stekla na -dlan. Pred kratkim -sem jo našla zraven mirno speče Astre. Na oni strani mrežaste ograje ,pa- je s sprednjimi nogami na žici viseča s-nežnobela lepotica Kir-i cedila sline ob pogledu -na -nenavadno družbo. Astra i-n najbrž .tudi Ki,ri dobro vesta, da nesnaga -ni navadna miš, pač pa domača živalca kot kanarka, logar, jež ali pa vatna želva; -zakaj t-udi ne... Zrcalo sodobnega komunizma Diilasoui nauki komunistom in sopotnikom - „Hooi razred** jeziček na tehtnici '»Demokracija« je pred kratkim odkrila tudi slovenski javnosti nekaj kratkih zanimivosti iz napovedane knjige nekdanjega jugoslovanskega komunista št. 2, Milovana Dj.ilasa. Medtem je knjiga- izšla v newyorški založbi Frederi-ck A. Prae-ger. Knjiga ima naslov »The New Class«, po naše »N-ovi razred«. Z neusmiljeno odkritosrčnostjo napoveduje Djilas, da bo komunizem končal na sramotnem odru svetovne zgodovine, ker predstavlja zgolj slepo zakrknjenost in tiranijo. Djilas označuje komunistično vladavino kot državo, ki »sama sebe podkupuje...« »Resnični komunist,« pravi Djilas. »je mešanica fanatika z neutešljivo žejo po oblasti. Med komunisti je požrešnost za oblastjo nenasitljiva w* neudržljiva.« ■ Nadalje Djilas po-pisiuje, kako so revolucijski -u-žitka-rji in vojni dobičkarji u-stvarjali »novi razred« oligarh-istov, ki 'brodijo po krvi slehernega pripadnika komunistične miselnosti in -ki se debelijo od substance suženjskega, dela lj-udskih množic, ki so jim sledile in ki. so jih ogoljufali. Komunistična oblast vodi, tako nadaljuje Djilas, v najbolj rafinirano tiranijo in najbolj surova izkoriščam je. Ta oblast je postala »jarem, pod katerim se cedi kri in znoj delovnih množic.« Komunistično tiranijo označuje kot »zavarovanje privilegijev in roparskega plena s pomočjo novega razreda, kajti komunistična revolucija, ki so jo vodili v imenu ■odstranjevanja razredov, se je izpridila v neomejeno oblast enega samega razreda. Vse ostalo, kar o tem pripovedujejo, je navadna sleparija ali zaslepljena utvara.« Komunistom bo zgodovina marsikaj spregledala. Priznavala jim bo, da s-o bili primorani počenjati številna surova nasilja zaradi okoliščin in zaradi obrambe lastnega obstanka. A” zadušitev vsakega -drugačnega mišljenja samo zaradi obrambe lastnih osebnih koristi, -ta .zadušitev bo postavila komuniste .na sramotni oder ■svetovne -zgodovine. Dji-la-s imenuje svojo knjigo »zrcalo sodobnega komunizma«. Nikoli poprej se še ni zgodilo, da -bi vodilni komunist s tako popolnostjo obračunal z ideološkimi koreni-nami svojega življenja in s preroki »novega razreda« — s Stalinom, Hr.u-ščevom, Mao Ce-tungom in Titom. Celo samega Lenina ni- izvzel od obtožbe, da je za-gre-ši-l napake in neumnosti. -Djilas obtožuje komunistično revolucijo za popačeno vero. -»Komunistična revolucija ne more doseči niti enega samega ideala od tisti-h, ki naj bi bili pogonska sila -komunizma... Nobene druge revolucije niso toliko obljubljale in tako malo dosegle. Demagogija in pačenje resnice, ti dve lastnosti sta pri komunističnih voditeljih najbolj značilni.« »Kdor drži oblast v svojih rokah, drži tudi privilegije in posredno tudi samo lastnino. Po teh načelih je postala v komunizmu oblast oziroma politika idealni poklic vseh tistih, ki jih trapi poželenje ali pa se jim smehljajo izgledi, da lahko kot zajedavci živijo na račun drugih... Članstvo v partiji pomeni pripadnost k privilegiranemu razredu. Jedro partije pa tvorijo vsemogočni izkoriščevalci in gangster ji... 'Novi razred si je v resnici oddelil -levji delež -gospodarskih in drugih pridobitev, ki so jih iz žrtvami in napori ustvarile delovne množice.« komunistu na-js-trožje prepovedano, da so namreč Sovjeti v Ka-tynu -na -Poljskem .pobili na -tisoče in tisoče poljskih častnikov. (Priznava, da se je komunizem dokopal -d-o oblasti »s pomočjo sovjetske armade ... z nasilniškim ustrojem in s tujimi -bajoneti.« Nadalje pri-znava Djilas, da je komunizem v svoj-i -zasnovi sterilen, da je bi-1 Stalin »komunistični car« in da so njegovi satelitski podrejene! monarhi. Dji-la-s trdi, da ne obstoja diktatura proletariata, pač pa -samo -totalitarna diktatura. »Metode vladanja novega razreda spadajo med najsramatnejše strani svetovne zgodovine. Bodoči rodovi bodo strmeli nad grandioznimi pridobitvami, sramova- li pa se bodo sredstev, s katerimi so bile te pridobitve dosežene.« * * * »HODI razred** - žlolfenje In smrt humanizma Djilas dokazuje na hladen analitični -način, da uresničenje komunističnega za-vladanja ni - dovedlo do -brezrazredne družbe, pač pa v -totalitarno gospostvo nekega novega privilegiranega razreda birokratov. Ta analiza, -ki je za obotavljajoče in razmišljujoče komuniste pravo ra-zodetje, ne prinaša protikomunistom nič novega. De-set let »Demokracije-« -stalno in vztrajno zatrjuje prav -to, kar odkriva sedaj Djilas. Mnogi S-lovenci in celo posamezniki iz kapitalističnih vrst so nam -očitali, da pretiravamo; morda, se -bodo o-b čitanju. Djilas-ove knjige prepričali o n-asprotnem. Vemo, da je bilo zavajanje s strani komunističnih plačancev v določenih primerih- naravno-s-t mojstrsko .zvitorepenje, ali resnica končno ld vzklije -na- dan. Ze nekaj -mesecev ču- 'Na veliki šmaren je poteklo točno dvq leti, odkar s-ta se smrtno ponesrečila v bližini Krmina z motornim kolesom dva mladeniča iz Na-brežine. -Na isti -dan le-tos .se je odigrala druga ža-loigra tri km pred Vidmom, pri kateri je -zgubila -svoje mlado življenje komaj 28-le-tna Zorka Mihelič, tri osebe pa so -bile težko poškodovane. Dve skupini prijateljev je v četrtek zjutraj sedlo v dva avtomobila, da skupaj -prebijejo praznik v Karnskih Alpah. -Prvega je vozil -tukajšnji elektrotehnik Frančeškin, v katerem so bile štiri osebe,--drugega pa je vozil -kovač Danilo Mihelič, v katerem so sedeli -njegova žena -Zorka -ter prijatelja Franc in Albina Furlan. Vse je šlo v redu do drevoreda, ki pelje v Videm. Tri km pred tem mestom pa je prišlo do strašne nesreče. Pol ure pred njimi, -to je okrog 5. ure -zjutraj, -se je na tistem mestu smrtno ponesrečil, z avtomobilom -neki oficir. 'Prav ko je na mestu nesreče policija vršila preiskavo, je prišel prvi do -tega mesta Frančeškin -s svojo ,»600«. K-o je -opazil, da je promet ustavljen, je pritisnil -na -zavore ter se tista vil. Danilo je -bil tik -za njim. Ko je videl, da je prijatelj nenadoma usta-vil -ti-jo komunistični zvodniki, da jim seme ne gre več v klasje, zato s-o -prenehali z vsako polemiko ;z nami, saj jim je prinašala -samo š-kodo. Kar so v za-govor -komunizma povedali, je bi-la -največkrat .gola in pogostokrat -tudi -nesramna laž. Novi razred, bolje bi rekli rdečo »plast gornj-ih deset-tisočev v komunističnih deželah« ocenj-u-je Djilas -brez dvoma pravilno v vseh 'njenih tipičnih -značilnostih. Djilas je- -po -zelo opreznem prehodu-od stalinskega zvestoba-rje v. -tiitov-stvo pričel z ,uvajanjem- liberalizacije v jugoslovanskem -komunizmu. Pri tem iga je-podpiral -sam Tito in z -njim -seveda vsi komunistični poglavarj-i. Ko je Stalin u-mrl, šo se za Tita. nenadoma in -nepričakovano odprle v notranjosti -komunističnega življenjskega prostora, ka-Kdr bi lahko rekli -z nacističnim žargonom, nove sijajne možnosti še mogočnejšega- vzpona njegove -osebne častihlepnosti. Istočasno pa si ie -Djilas nakopal sovraštvo vodilnega -birokratskega sloja, -ker je ostro kritiziral -gizdalinsko -razkošje- -komunistične gospode. -Morda na prvi pogled iz-g-leda, da je Dj-i-las- osamljen primer -upornika sodobnega 'komunizma. V resnici pa- je -to zgolj posebno izrazit primer splošnega pojava,. Djilas predstavlja -svetovni javnosti »no- vi raizred« kot 'strnjeno celoto. V tej zveži razmotriva ugledni -švicarski tednik -»Die Weltwoche« v uvodniku prav to Djilas-ovo -ugotovitev. Uvodničar Lorenz Stucki pravi, da bi -mora-l Dji-las vedeti, da so -bili pripadniki -tega razreda -tisti, ki. so omogočili in -zažga-li madžarsko revolucijo: komunistični pisatelji im pretežni del dlj-aštva. Dijaštvo v komunističnih deželah sestavljajo skoraj izključno samo otroci funkcionarjev i,n preizkus šeni člani- komunističnih .mia-di-nskih organizacij-. Ti lj-udje -so z neverjetnim o- svoj avto, se1 tega ni nadejal ter iz neznanega razloga -zade-l blatnik »600«, nakar je po-polnoma zg-u-bil oblast nad vozilom. Po trčenju v blatnik je avto zletel v drevo -na -levem--kraju ces-te, od tu pa na desno stran ceste, kjer se je prevrnil v -spodaj ležečo -njivo. Udarec v drevo je moral -biti strašen, kajti pri -udarcu je bila njegova žena Zorka na mestu mrtva. Truplo uboge Zorite so pusti-li še nekaj časa na mestu, medtem ko so o-s-ta-le -tri takoj od-peljali nezavestne v bolnišnico v Videm. -Se predpoldne iste-ga -dne se je -strašna novica raznesla- po Nabrežini. V-se, ki -so pokojno -poznali, je vest (zelo pretresla. Komaj dve leti poročena, v pričakovanju prvega otroka, je ži-vela -z možem ” najboljšem razumevanju. Vse -to je zbudi-lo v vasi splošno sočustvovanje. Pokazal je -to tudi njen pogreb, -ki se je vršil pre-teklo soboto popoldne, katerega se je -udeležilo ogromno število ljudi. Veliko je ibi-lo -tudi cvetja, katerega so poklonili sorodniki in -znanci. Za-lost-ne.ga -sprevoda se je udeležila tudi na-breži-nska godba, ki je -pokojnici svirala-. žalostimke -za slovo. Ostalim -trem ranjencem se -zdravje vidno -boljša ter je upanje, -da -bodo v kratkem zapu-stili bolnišnico. To jim želimo vsi, nesrečni Zorki pa mir i-n pokoj. Proslava 60-lefnSce nabrežinske godbe '.Preteklo nedeljo 18. -t. m. smo imeli v -Nabrežini kar dva pra-zni-ka. Dopoldne -smo praznovali vaškega patrona- sv. Roka s sv. -mašo in procesijo, -katere se je udeležilo zelo veliko lj-u-d-i. Cerkveni pevski ®bor' in domača god-ba so to slovesnost še povečali. Popoldne po 5. -uri pa- se je začela proslava šestdesetletnice ustanovitve godbenega d-ru-štva. Sprva ‘ vreme nekoliko nagajalo, a se ie kmalu- zvedrilo. Prikorakale so na trg, -kjer se je proslava vršila, -razen naše godbe -tudi proseš-ka in kriška. Končno je pričel koncert na- pripravljenem odru. -Na steni za odrom je visela ogromna lire a letnicama- 1897-1957. Najprej so nastopili Križani, nato Prose-čani s sv !o lepo uniformo, nazadnje pa Nabrežinci. Vse godbe so izvajale -lepe in tudi težke koncertne komede v popolno zadovoljstvo ogrom-nčga števila občinstva, ki je prišlo ne samo iz Nabrežine, ampak iz vse okolice in -tudi iz Trsta in Goriškega. Občinstvo je sleherni koncertni -komad se-bnim pogumom dokazali, da se v odločilnih trenutkih postavijo na tisto s-t-ram, kamor "m pot nakazuje lastna razsodnost. Tudi polj-ski in ruski dijaki s-o dokazali nekaj- podobnega. Lorenz Stucki- očita Djilasu, da je prezrl, da se morajo po dvanajstih ali štiridesetih letih talentirane, inte-ligen-tne in akti-vne sile nekega naroda nujno vključiti- v nek nov višji razred enostavno zato, ker nimajo nobene druge možnosti, -kjer bi- -lahko uveljavile -svo-je sposobnosti. Dokler na- eni stramFto 'izbiro sposobnih izrabljajo, ne ' drugi- (Strani -pa- jo zavirajo -s fizičnim ih ideološkim nasiljem, da bi mislila z lašt-nb glavb’ in ji zlasti preprečujejo individualni razvoj, pomeni ta obrazec vso moč in tudi sposobnost strahovlade. Kakor hitro pa popusti na eni strani teror, na drugi pa pritisk dogmo, postane prav ta plast sposobnih, inteligentnih in aktivnih največja, celo, e-dina praktična, -in resna- nevarnost za režim, ki je samo -toliko časa trden, dokler njegovi »častniki« solidarno branijo svoje privilegije in disciplino celote. Nov pojav v komunistični družbi jel po 'Stalinovi -smrti in posebno še po dogodkih na Madžarskem dejstvo, da je postala vladajoča- plast razredno zavedna n-e samo navzdol, peč pa t-udi navzgor proti sami konici diktature, in da je pričela misliti z lastnimi možgani. Do-gme j,e podrl Hruščev S svojimi drvarskimi manirami. Strahotno -nasprotje med ko-muni-stčno doktrino in sovjetsko -stvarnostjo je -ze tistega, ki, išče re-snico in ki preudarja z la-stn-o pametjo, h-udo poučno. (Psihologija odpadlih ve-rnikov pa po starih izkušnjah ne vodi razkolnikov v naročje sovražnike, pač pa med pobo-r-nifce »pravovernosti«. To »pravovernost« -bo marksist povsem naravno našel v zar nagradilo z burnim ploskanjem. Po -uradnem -de-l-u koncerta se je vršila pri mi-za-h prosta -zabava, medtem ko je ena ali druga godba igrala razne koračnice in drage glasbene -komade. 'Za -zaključek so pa zaigrali nekaj -koračnic nabrežinska in prose-ška go-d-ba skupaj. Pred pričetkom proslave je- člain -godbe, Jože Gruden, po-zdravil godbeni dr-u-štvi s Pro-seka in iz -Sv. Križa, ki sta se odzvali na današnjo proslavo, vse o-sta-le goste -ter nato v kratkih besedah orisal .zgodovino našega -godbenega društva. Vsa proslava je potekala prav lepo. Lj-udje so se razšli z velikim zadoščenjem, da so prisostvovali -tako lepi kulturni prireditvi. Vračanje bepnm Jugoslaviji Italijanske policijske oblasti so v -torek izope-t vrnile skupino jugoslovanskih beguncev Ti-tovim oblastem. Tokrat pa niso čakale, da se vest razširi neuradno, pač pa so preko agencije -Anse sporočile, da- je -bi-lo vrnjenih 150 beguncev, katerim -baje »-Mednarodna -komisija« -ni priznala pravice političnega -zatočišča. Z verodostojne strani pa smo izvedeli, da bi v -resnici moralo ibiti vrnjenih nad 250 oseb, od -katerih 104 sploh niso prišle pred Mednarodno komisijo, ki naj bi odločevala o priz-nanj-u zatočišča. Te 104 -o-se-be -naj -bi -bili vrnili, ne da bi jih kdorkoli zaslišal. Vrnitev s-o zahtevale Titove oblasti, v kolikor so v času, ko so te 104 osebe -mejo prekoračile, -to je pred -neka,j- dnevi, bile v-mešane v spopad med -beg-unci in obmejnimi stražami, pri čemer so padli -štirje -graničarji. Italijanske obla-sti -so ugodile željam titovskih oblasti, ne da bi se zanimale za usodo ljudi, ki so jih vrnile Ti-tovi policiji. Prav tako nam poročajo o kaj čudnem -načinu vračanja, beguncev. Menda -so jih -najprej ie taborišča prepeljali na kvesturo, kjer so jim- menda povedali, da potujejo -za Italijo. -Iste vesti -zatrjujejo, da naj bi bili 'begunce -na kvesturi vklenili, jih naložili na kamione po 24 beguncev • v -spremstvu 26 varnostnih organov iini jih -zvezane- odp>eljali ne do Ferme tiče v, pač pa naravnost v 'Sežano, kjer -na-j bi jih bili vklenjene izročili UDBI. ,Ce so te vesti resnične, potem bi bilo tako postopanje -nezdružljivo iz zakoni demokratične- države,-kot ie -Italija. Prosimo zato gospoda geheml-ftega komisarja, da naj zadevo preišče in obvesti javnost o izidu -preiskave. hodni demokratični, svobodnjaški socialni demokraciji, ki -ima- v -nasprotju s komunizmom v resnici delavstvo -za seboj. Za pošteni, d-vomliivi in po resn-ici hrepeneči de-1 (»-novega raizreda« v komunističnih deželah je tu, reši-lni -breg in ne med tradicionalnim kapitalističnim »razrednim sovražnikom«. Pra-v za-to se praktični- komunizem, p&_haj -bo že sovjetski ali jugoslovanski, ...z... .v-so -upravičenostjo-boji zahodnega socializma bolj -kot -liberalnih in konservativnih strank. * * * Djilasova- knjiga- še ved-no -hudo vznemirja jugoslovanske komunistične vrhunske poglavarje. »Komunist« piše v itej zvezi: »Protisocialistično gonjo zahodnega tiska ob izdanju Dj.ilasov® knjige -spremlja jugoslovanska- javnost z gorju-postjo in prezirom. Knjiga- ne vsebuje nobenega argumenta, ki ga ne bi že poprej našli v- protikomunističnih arzenalih.« Tem-u sledi, še nekaj izlivov histeričn-e' je-ze — in to je vse. Niti ene-ga samega-poskusa -zavračan-ja ali spodbijanja Dji-lasovih ugotovitev. To je za jugoslovansko javno mnenje, kakor tudi za- javno mnen-jei svobodnega sveta, najboljši dokaz o točnosti Djila-sovih argumentov, čeprav so zaključki lahko -tudi -ra-z-llč-n-i. * * * , »THE NEW CLASS«, knjiga Mi-lovana Djilasa, -je -i-zšla v izaložbi Frederick A. Praeger, 150 East 52nd Street, New Yark 22, N. Y. U.S.A. Knjiga obsega 214 -strani. TRŽAŠKI PREPIHI Komunistični žulji Prejeli smo: Draga »Demokracija«! Le redko primem za. pero, ali prijatelj, mali trgovec, me je preteklo nedeljo zjutraj opozoril v kavarni na- pro-s-ta-ške izpade nekega- -»Ficka«, ki vsako nedeljo lovi »malo sape« v stolpcu »Pr. dn.«. Topot se je -spra-vil na -»gospode botegarje«. Potvarja resnico, kako so komunisti in -socialisti dali svoje žulje za Narodni dom.. Odkritosrčno mora-m reči kot človek, ki -sem pred skoraj šestdesetimi leti- imel -vpogled v nabiralne pole in -kas-neje t-udi v pos-l-ova-nje Narodn-ega doma, da ni bi-lo ni-ti eneiga- samega vin-arja nafora-nega od socialistov, -kaj- šele od komunistov, o katerih takrat — hvala, -Bogu — ni bi-lo ne -duha ne sluha. Morda- -bo res, da so očetje nekaterih današnjih titovskih zaslužkarjev tudi nekaj žrtvovali, pa ne kot socialisti. Gotovo niso takrat niti slutili, da se j-im -bodo otroci izpridili. Eni -takih otrok s-o od narod-no-zavedni-h staršev postali Italijani, drugi pa komunisti. Eni in drugi- so se1 izneverili svojemu rodu in narodnim izročilom. Kaj bi Ficko -i-n njegovi sponašali našemu »botegarju«, k,i se muči i-n dela d'df ra-nega jutra- do kas.no v noč, medtem ko Ficki i-n podobni glodajo na narodni i-movini. Kdo je bil 'z »Nemcami«, pa so že leta 1945 povedali partizani -in- -še danes nismo pozabili, koga- so -takrat sumili kola--boracioni-zma. Dane-s so td-' same visoke titovske glave. 'Na koncu bi še -nekaj- rad povedal, kako je pravzaprav a -nabiranjem in hvaležnostjo. Pred kakimi de-setimi leti je -pok. Miče nabiral -za. nekega današnjega Ficka, ki je takrat ležaj -bolan v -nekem velikem pristaniškem mestu blizu Riviere, de-nar-ne prispevke. Spominjam se, da so bili darovalci sami demokrati, in t-udi ibotegarji so bili dobro zastopani. Han e s bi najbrž isti Ficko trdil, de so to bili komunistični žu-lji. Komunističnim zaslužkarjem se delajo žulji na jeziku in. nekaterim morda tudi na palcih in kazalcih. Lahko bi še kaj drugega -zanimivega poveda-l, pa bom storil, če bo treba, enkrat kasneje. Prav lepo pozdravlja- vse demokrate J. Z., bivši »botegar« ZAHVALA Ob bridki, nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata, nečaka in bratranca Egidija Bajta se globoko ganjeni najprisrčneje zahvaljujemo za izkazano pozornost in pomoč vsem vaščanom, domači godbi, pevcem in vsem darovalcem cvetja. Posebno zahvalo izrekamo požrtvovalni barštanski mladini, ki nam je bila ob bridkih urah vedno ob strani. Žalujoče družine' BAJT in CAC Boršt, 20. avgusta 1957. PODPIRAJTE SDD Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHHISLHU PBUL1CH sprejema v svojem ambu-laitori-jiu v ulici Rittmeye.r 13, tel. 31-813 dnevno od 9 - 13 in od 17-19 ure Dji-las -tudi priznava, -kar je vsakemu REVOLUCIJA ŽIVALSTVA: » . . . Komunistična oblast je jarem, pod katerim se cedi kri lin znoj delovnih množic. « (M. Djilas) S L OV E N S K A DEMOKRATSKA ZVEZA V TRSTU priredi ,V NEDELJO, 1. SEPTEMBRA OB 16.30 NA OPC-INAH X. Jesensko slaoje -Prireditev -bo na ne.kda-njem tramvajskem vrtu na vogalu Narodne in Proseške opste. Nastopajo: pevski zbor. »A. Tanče« iz Nabrežine, godba iz Nabrežine. -Na -harmoniko bo igral Mario Sancin. Po sporedu prosta zabava s plesom. — -Za pijačo in jedačo bo dobro preskrbljeno! Pridite i-n zabavali se boste! Velika nesreča izletnikou iz Nabrežine