771318 607007 * primorski urp | ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | i\6 por/1 oroz Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola JANUAR 2002 leto 8 številka 95 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož / ^4^ Izhaja 15. v mesecu : Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Upravna enota Piran od 14.1. 2002 v TPC Lucija O njenih nalogah, naslovu, urniku v današnji prilogi Uradniki Upravne enote Piran so imeli kar veliko dela preden so se lahko dokončno preselili iz Piranske občinske palače na nov naslov v TPC Lucija, Obala 114a, kjer boste lahko občanke in občani in drugi uporabniki od ponedeljka, 14.1. 2002 dalje urejali zadeve, ki so v njeni pristojnosti. Ker ljudje v veliko primerih še vedno ne ločijo nalog oziroma pristojnosti občine in upravne enote, sta Upravna enota Piran in Občina Piran pripravili podrobno Informacijo (v nakladi 9000 izvodov) v slovenščini in italijanščini, ki smo jo izdali v Primorskem utripu in jo prejmejo naročniki, bralci, ki kupujejo časopis v kioskih ter vsa gospodinjstva v občini Piran. Tako boste lahko prvič podrobno prebrali, katere zadeve, od več kot 300 upravnih postopkov, ki jih vodi Upravna enota Piran, boste lahko urejali pri tej enoti. Informacija o tem je dobrodošla novost za občane. V občinski palači na Tartinijevem trgu bo delovala informacijska pisarna. Prostori Upravne enote so v 1. nadstropju v novem delu TPC (nad trgovino M-Degro), do nje pridete po hodniku mimo banke ali z druge strani z avtobusne postaja, nato po stopnicah ali z dvigalom do 1. nadstropja in po hodniku levo. Gostišče a Park MMrikfoMmjidi pod mo Tratto rut *G asthaus* Inn PORTOROŽ Senčna pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00386 05 674 09 50, fax: 674 09 5 1 Ombolo...........1.400,00 sit Mešane klobase..1.000,00 sit Rezanci s tartufi ....1.800,00 sit Svinjska krača n, 8.000,00 sit Janče fc it, 3.000,00 sit Hobotnica in ribe pod peko Za sku&bm in rqjsšm dneve 20% popust Lepo je biti Slovenka leta Laskavi naslov Slovenka leta je osvojila novinarka Vlasta Jeseničnik Bilo je lepo, elegantno, kot se za take prireditve spodobi. V ložah ljubljanske Opere je 7. januarja 2002 proti večeru nestrpno čakalo na razglasitev Slovenke leta kari 6 kandidatk, ki jih je v finale uvrstilo uredništvo revije Jana. Med finalistkami je bila tudi izolska županja Breda Pečan. Po daljšem uvodnem govoru Toneta Partljiča, ki je tako lepo opisal lik ženske ter ob zvokih orkestra Slovenske vojske, smo zaslišali toliko pričakovani glas: »Slovenka leta je Vlasta Jeseničnik, novinarka, dopisnica RTV iz Moskve. Odkrili so jo bralke in bralci Jane, ki so ji namenili več kakor petino od 8228 prispelih glasov. Več na 6. strani. Kako pozidati obalo"”5 med Izolo in Koprom? Premagal je svt»* samega sebe % v' Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 STOP za prehod skozi lucijski avtokamp Ali imamo v Luciji prvi primer kršenja odloka o javnem dobro? Občinski svetnik Občine Piran Joško Joras nas je v nedeljo, 13. januarja prišel obvestit, da ni možen več prehod skozi lucijski avtokamp. Vhod je zaprt in zavarovan z verigami, avtokamp pa da varujeta dva varnostnika s službenim psom. Ko smo šli pogledat kaj se tam dogaja smo se lahko prepričali, da je res tako. Službenega psa sicer nismo opazili, ob verigi pa sta stala dva varnostnika. »Lahko fotografirate, samo ne nas«, sta bila prijazna. Čigavo je to zemljišče? Je res še vedno javno dobro, ki si ga ne sme nihče prisvojiti, še manj pa prepovedati prost prehod in ali je s tem kršen občinski odlok o obalnem pasu, smo se vprašali. Konkreten primer, kako je mogoče privatizirati in tudi fizično preprečiti sprehod ob morju in tam slučajno hkrati tudi dostop do rta Seče iz smeri marine in avtokampa. Izvedeli smo, da naj bi nalog za zaprtje vhoda v avtokamp z verigami izdal Metropol Group, zaradi zavarovanja lastnega premoženja. Pravljica o javnem dobro, o lastništvu občine, avtoriteti države, nekakšnem zakonu o vodah, ki naj bi nekoč zaščitil obalni pas, se je tu že končala? Ko življenje postane užitek TERME PALAČE Portorož I Programi za obraz in telo. anticelulitni. antirevmatični, shujševalni in sprostitveni programi, zahodne in vzhodne masažne tehnike, bazeni, savne, solariji, fitness ... Odprla vsak dan. tudi ob nedeljah, od 7.00 do 21.00 Informacije in rezervacije: (05) 696 50 12 usimms 696 50 12 Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & ^5 \... in vas ne bo zeblo v noge. EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE petrol Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Evropska unija in problem majhnih jezikov Z vstopom Slovenije v EU bo slovenščina postala eden od uradnih jezikov EU, vendar zaradi svoje »majhnosti« gotovo ne bo postala delovni jezik EU. Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je v Bruslju govoril o slovenskih pripravah na vstop v Evropsko unijo, o kulturi in jeziku ter o pričakovanjih Slovenije na tem področju. Novembra lani se je udeležil razprave v Evropskem parlamentu na temo Jeziki širitve - širitev jezikov. V razpravi so poleg ministra dr. Rupla sodelovali tudi podpredsednik Evropskega parlamenta Ingo Friedrich, direktor oddelka za prevajanje Evropske komisije Brian McCluskey in direktorica prevajalskega oddelka Evropskega parlamenta Olga Cosmidou. Minister dr. Rupel je na razpravi govoril o slovenskih pripravah na vstop v Evropsko unijo s stališča kulture in jezika ter o pričakovanjih, kijih ima na tem področju Slovenija. V svojem govoru je minister dr. Rupel dejal, da je jezik kot področje in kot sredstvo izražanja povezan s človekovimi pravicami, demokracijo in svobodo. Mnogi evropski narodi so utemeljili pravico do svobodnega izražanja v materinem/narodnem jeziku. Minister je še dodal, da so mnoge države utemeljene na narodnostni identiteti, ta pa je utemeljena na posebni kulturi in edinstvenem jeziku. Meje slovenščine so meje Slovenije Z vstopom Slovenije v EU bo slovenščina postala eden od uradnih jezikov EU, vendar zaradi svoje »majhnosti« gotovo ne bo postala delovni jezik EU. Območje slovenščine je namreč v primerjavi z drugimi jeziki izredno omejeno. Nekatere druge, večje države, imajo v primerjavi s Slovenijo veliko prednosti, saj lahko s svojimi jeziki brez težav prestopijo meje svojih nacionalnih držav. Meje slovenščine pa so meje Slovenije. Ko bo Slovenija članica EU bo nastopala v njenih ključnih organih. Sodelovala bo na konferencah, predvsem pa v skupnih akcijah. Ob teh priložnostih bo šlo za to, da bomo znali spretno ravnati v korist slovenskih nacionalnih interesov. Tako bo po mnenju ministra dr. Rupla, glavna aktivnost slovenskih predstavnikov oziroma govorcev osredotočena na sporazumevanje, kjer se bomo trudili, da z nasprotno stranjo pridemo do skupne resnice. Prevajanje je predvsem problem majhnih Minister dr. Rupel je mnenja, da ni razlogov za zaskrbljenost nad usodo slovenskega jezika, ko bo Slovenija v EU. Čim boljše bo v Sloveniji znanje tujih jezikov, tem bolje se bo Slovenija sporazumevala s svetom in toliko bolje bo odprta in konkurenčna. To so pogoji za gospodarsko in kulturno blaginjo. Tujih jezikov se moramo učiti zato, da bi ohranili slovenščino. Znanje čim več jezikov omogoča konstruktivno soočenje različnih evropskih kultur in ohranjanje kulturnih razlik kot dejavnika pestrosti v sistemu EU. Minister dr. Rupel je izpostavil, da zastopniki in govorci velikih narodov ne potrebujejo prevajalcev, kot jih potrebujejo zastopniki in govorci majhnih. Prevajanje iz majhnih jezikov, na primer iz slovenščine, je problem majhnih, ne velikih. Zato je potrebno pri načrtovanju jezikovnega življenja EU določiti znatna dodatna sredstva za prevajalske sisteme majhnih jezikov, kjer ni za Slovenijo pri tem sprejemljiva nobena ideja o racionalizaciji števila uradnih jezikov EU. Novoletno sporočilo MZZ Slovenija je bila v letu 2001 uspešna tudi na področju zunanje politike Med najpomembnejše dosežke lahko štejemo pozitiven razvoj odnosov s sosednjimi državami, predvsem z Avstrijo in Hrvaško. Z Madžarsko in Italijo so odnosi že tradicionalno dobri. Ne glede na posamezne polemike, ki izhajajo iz lokalnih napetosti in občutljivosti, se polagoma izboljšuje položaj slovenske manjšine v Italiji, ocenjujejo na Ministrstvu za zunanje zadeve RS. Ne glede na posamezne zadržke na hrvaški strani so se vendarle končala pogajanja o slovensko-hrvaški meji, ki sta jih potrdila predsednika vlad. Slovenija podpira Hrvaško pri njenih ambicijah za vključitev v evroatlanstke integracije. Naši jugovzhodni sosedi smo pomagali pri včlanitvi v WTO, v CEFTA, v vojaško četverico (Kvadrilateralo) z Italijo in Madžarsko in v tako imenovano Vilniuško skupino kandidatk za NATO. Z Avstrijo smo sklenili Sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Delovati je začela slovensko-avstrijska ekspertna projektna skupina zgodovinarjev in pravnikov, ki naj bi občutljivo razpravo o preteklosti s politične prenesla na znanstveno raven. Slovenija, skupaj z Avstrijo, Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško sodeluje v Regionalnem partnerstvu. Po podpisu sporazuma na Dunaju se je končno začel razpletati klobčič nasledstva po nekdanji SFRJ. Po večletnih pogajanjih sta Slovenija in Sveti sedež podpisala Sporazum o pravnih vprašanjih. Mednarodni položaj Slovenije je boljši Mednarodni položaj Slovenije je boljši, kot je bil kdajkoli v preteklosti, ocenjujejo na MZZ. Deseto obletnico neodvisnosti smo praznovali v vrvežu vrhunskih mednarodnih srečanj, med katerimi je bil najbolj odmeven vrh Bush-Putin na Brdu pri Kranju. Na proslavi neodvisnosti je Slovence nagovoril nemški kancler Schroeder, sicer pa so si kljuke visokih slovenskih uradov tako rekoč podajali najvidnejši svetovni politiki. Slovenija najhitreje napredovala v pripravah na polnopravno članstvu EU Slovenija je napredovala najhitreje med vsemi kandidatkami za EU. Doslej (na dan 26. december 2001) smo (začasno) zaprli 26 od 29 poglavij. Kar zadeva članstvo v NATO, si prizadevamo, da bi bili vanj povabljeni na sestanku predstavnikov te mogočne vojaške zveze, ki bo letos v Pragi. Po tragičnih dogodkih v ZDA 11. septembra 2001, smo se pridružili protiteroristični koaliciji. Bili smo zelo aktivni na humanitarnem področju. Mednarodni sklad za razminiranje je razširil svoje delovanje v Jugovzhodni Evropi. Nova slovenska pobuda pa je vzpostavitev Regionalnega centra za psihosocialno dobrobit otrok Jugovzhodne Evrope. Odločilno leto 2002 Leto 2002 pa bo zagotovo odločilno za več svetovnih in tudi slovenskih projektov. Med njimi bosta dve bistveni širitvi: širitev EU in NATO. Slovenija želi uspeti pri obeh. Vključitev v evroatlantske integracije bo Sloveniji pomagala utrditi gospodarsko osnovo, zaradi katere bo uspevala tudi kultura in z njo slovenska narodna identiteta. Slovenci napačno sklepajo, da svet komaj čaka na naš vstop. Dejstvo je, da je vstop v EU in NATO v našem interesu. Če ne bomo poskrbeli za ustrezne priprave lahko seveda ostanemo »zunaj«. Ostati zunaj mednarodnih povezav pa bi pomenilo, da bi druge države odločale o nas - brez nas. Miloševič se je začel posvetovati s svojimi odvetniki Sedaj, ko je glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte pripravila obtožnico zoper nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča tudi v zvezi z domnevnimi hudodelstvi na Kosovu, se je samozavestni obtoženec vendarle začel posvetovati s svojimi tremi odvetniki. Sodni proces bo kot vse kaže dolg in zapleten. Miloševič za zdaj »obvladuje« položaj. Američani razočarani nad posnetkom z Ameriška kazenska ekspedicija v Afganistanu se ne bo končala kar tako hitro, saj je menda vojaškim in obveščevalnim strategom zelo nerodno, ker so v revni deželi pobili toliko nedolžnih ljudi, pravih krivcev pa vsaj doslej niso mogli izslediti. Američani so si precej obetali tudi od video kasete, ki jim jo je poslal nek amater in s katere naj bi razbrali kako naj bi Osama bin Laden hvalil »junake«, ki so 11. septembra 2001 žrtvovali svoja življenja in zadali smrtonosni udarec Ameriki - in s tem posredno priznal svojo krivdo, da je vpleten v grozoviti zločin. Toda posnetek je bil zares zelo slab. Pentagon je sicer zelo previden in napoveduje, da bodo Osama bin Ladna in voditelja Talibanov mulo Mohameda Omarja iskali vse dotlej dokler ju ne bodo odkrili, pa čeprav bo ameriška vojska morala prestopiti še kakšne državne meje. To lahko storijo le Američani, ki še naprej mečejo bombe na golo gorovje Tora Bora, čeprav so menda sedaj tudi sami že vse bolj prepričani, da se jim je domnevni krivec morda izmuznil in pobegnil drugam. V Uradu za Slovence so zadovoljni Italija počasi uresničuje svoje zakonsko dane obljube do slovenske manjšine Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu spremlja prizadevanja krovnih organizacij Slovencev v Italiji, da bi Republika Italija izpolnila svoje obveznosti, ki izhajajo iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. »Z veseljem ugotavljamo, daje v zadnjih dneh leta 2001 končno prišlo do izplačila z zakonom predvidenih sredstev. Dolgovi, ki jih je bila manjšina v tem času prisiljena najemati, bodo s temi sredstvi poplačani. Poplačani bodo tudi napori manjšinskih organizacij in posameznikov, ki so bili vloženi v vztrajna prizadevanja, da bi le prišlo do realizacije vsaj nekaterih določil zaščitnega zakona. Italija je z odločitvijo o nakazilu sredstev potrdila svojo pripravljenost za izpolnjevanje obveznosti do slovenske manjšine«, so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem pozdravljajo tudi razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča, ki določa novo, nižjo (10-odstotno) spodnjo mejo števila pripadnikov manjšine pri zagotavljanju dvojezičnih napisov, kar bo prispevalo k vidni dvojezičnosti. Sedaj pričakujemo tudi njeno uresničitev v vsakdanjem praktičnem življenju. Neprijetno pa so na Uradu presenečeni nad izjavami tamkajšnjih nekaterih deželnih politikov, da določil ne bodo spoštovali«. Slovenski tolar še do leta 2008? Naša država prehaja v zaključno fazo pristopnih pogajanj in uspešno zapira poglavje za poglavjem. Ko bo postala polnopravna članica EU, in to naj bi se zgodilo leta 2004, bo koristno tudi vprašanje, kdaj bo evropska valuta evro zamenjala tolar? Kakor koli obračamo, se to ne bi moglo zgoditi pred letom 2008. Minister dr. Rupel je povedal, da Slovenija pričakuje, da bo pogajanje za članstvo končala v času španskega predsedovanja Evropski uniji, pristopno pogodbo pa naj bi torej podpisala v času danskega predsedovanja, v drugi polovici leta 2002. V Sloveniji pa ne bomo mogli uresničevati pomembnega poglavja št. 2 - prostega pretoka delovne sile - že z dnem polnopravnega članstva v EU, čeprav smo bruseljskim birokratom zagotavljali, daje moratorij za Slovence nesmiseln, saj naši delavci ne bi kar tako zbežali in ogrozili zahodni trg delovne sile ter si na vrat na nos iskali delo v Nemčiji, Italiji ali Avstriji, kjer se sicer bojijo navala tujcev. Sicer pa v domeni približevanja EU teče vse kot po maslu. Kongres v zenitu rdeče zarje Kongres LDS bo 26. in 27. januarja v GH Emona Bernardin. Brez korenitih kadrovskih sprememb. Edini kandidat za predsednika LDS dr. Janez Drnovšek. Trije kandidati za podpredsednika: Mag. Tone Rop, Tone Anderlič in Viktorija Potočnik. Dr. Drnovšek ponovno predsednika LDS Ni slučajno, da se je vodstvo Liberalne demokracije odločilo, da bo letošnji kongres na Slovenski obali, na zadnjem še neosvojenem političnem poligonu. Delegati bodo v kongresnem centru GH Emona, kjer se vedno dogajajo velike reči, uživali udobje, ki ga zagotovo ne bi mogli, če bi se, na primer, odločili za kongres v občinskem Avditoriju, ki še ni pripravljen za velike sprejeme, a bi množico 500 in več delegatov sprejel z odprtimi vrati. Geslo kongresa LDS 2002 je: »Slovenija -prihodnost Evrope«. Nerodna sintaksa, kar pa sedaj ni tako pomembno. Bolje bi sicer bilo, če bi strategi najmočnejše stranke v državi zapisali geslo: EU in NATO - prihodnost Slovenije. Kongres stranke je vedno njen najpomembnejši dogodek, kongres LDS v Portorožu pa bo, kot napovedujejo, predvsem volilni dogodek. Nič se ne kandidira za bo zgodilo, če ostane dr. Drnovšek. Nasprotno, velika zmeda bi nastala, če bi se obrnilo drugače in če bi se priljubljeni vodja stranke zadnji trenutek odločil, presenetil in z rahlim nasmeškom žezlo prepustil tekmecu. Pa se zagotovo ne bo, kajti LDS je Drnovšek! Od tu naprej so velike neznanke. Letos so namreč predsedniške, lokalne in krajevne volitve ter posredne volitve v Člani piranskega Odbora LDS na kongresu stranke v Mariboru leta 1998 .. ......................... - IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ • direktno iz diapozitiva c ' • digitalnih fotoaparatov: compact flash, PC card Pričakujemo vas • CD - romov v novi trgovini v TPCII • korektura starih fotografij -izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv • fotografiranje svečanosti in porok ( Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111 -668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8.5 %>. Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza. Za zdaj ne misli kandidirati. državni svet. Bo zmanjkalo kandidatov? Dosedanj i predsednik LDS, ki je hkrati tudi predsednik vlade (super, saj ima vlada in z njo tudi LDS v rokah tudi najpomembnejše ekonomske vzvode in politično moč) se je odločil, da bo še naprej ostal predsednik LDS. Tako bodi. Izid je znan. Soglasje h kandidaturi za predsednika LDS je tik pred zdajci dal tudi dr.Gojko Stanič, čeprav ve, da ne bo izvoljen. Za podpredsedniško mesto v LDS pa je že prava gneča, kajti prav iz teh vrst bi lahko dobili dr. Drnovšku nikoli doraslega predsednika LDS, seveda, če se bo cenjeni predsednik odločil kandidirati za predsednika države. Kandidati za podpredsedniško mesto so; Tone Anderlič, Vika Potočnik, Tone Rop (največkrat omenjen kot bodoči predsednik vlade). Za generalnega sekretarja LDS kandidira vršilec dolžnosti Peter Jamnikar. Soglasij h kandidaturam bo verjetno še kaj več, saj jih je možno dati na samem kongresu. Tako kot je običajno na strankarskih kongresih, bodo tudi na kongresu LDS poslušali kritične besede; Zakaj se tujci zanimajo le za slovenske paradne konje in ne za revna podjetja, zakaj silimo v NATO, ki bi nas vzel pod svoj dežnik, če bomo kupovali njihovo orožje in jim odstopili morda kar postojnski poligon za vaje, zakaj se slovensko gospodarstvo kar naenkrat močno preusmerja na jugovzhod Evrope, zakaj tolikšne socialne razlike, brezposelnost, kdo bo prevzel odgovornost za obubožane državljane, ki so zaupali svoje certifikate Pidom, zakaj se povečuje luknja v državnem proračunu, kje so pravice nekdaj tako opevanega delavskega razreda, ki ga potiska na stran vulgarni tip liberalnega kapitalizma, ki hlasta le po dobičku... Delegati naj večje in najmogočnejše stranke si bodo lahko tudi skozi velika steklena okna s terase GH Emone ogledali tudi bodočo schengensko morsko mejo, hrvaško namišljeno sredinsko črto v Piranskem zalivu. Konec dober, vse dobro. Kongres naj bi sprejel tudi nekaj pomembnih resolucij; o regionalni politiki (tu še ni napredka), prometni politiki (obalne avtoceste še dolgo ne bo), turizmu (spet nove strategije), o šolstvu in znanosti, biogenetiki, problematiki svetovnega turizma (vpliv dogodkov 11. septembra v ZDA), sprejeli pa naj bi tudi resolucijo o vstopanju Slovenije v EU in NATO. In če se povrnemo k neosvojeni trdnjavi. f ZaNvaIa UREdNiŠn/A V UREdlNiŠTVO PniMORsl Države evro območja so uvedle evro z namenom nadaljnje krepitve svoje gospodarske moči v primerjavi z drugimi državami. Območje evra bo tako brez dvoma največja monetarna in gospodarska unija na svetu, kar daje novi valuti možnost postati tudi najmočnejša valuta na svetu. Ali se te napovedi lahko uresničijo že v nekaj letih? Tu gre predvsem za druga širša vprašanja. V svetu bomo imeli nekakšno blokovsko, bolje rečeno kontinentalno razdelitev gospodarstva, podkrepljeno z monopolnimi tendencami in vplivom globalizacije. Do resnega zapiranja gospodarstva, na primer za mejami Evrope, Azije, Amerike ali Afrike niti ne more več priti, res pa je, da se bodo še naprej povečevale razlike med državami, med revnim Jugovzhodom in bogatim Severom. Imeli bomo tri Mandrač rešujejo naročniki V izolskem lokalnem časopisu Mandrač z veseljem ugotavljajo, da so se naročniki množično odzvali in številni že tudi plačali letno naročnino, kar je pomemben prispevek za ohranjanje časopisa, ki se je lani nekako po nerodnosti znašel v finančni krizi. Marsikateri med naročniki je povedal: »Slišali smo, da imate težave in smo rekli, da bomo tudi mi nekaj prispevali, da bo Mandrač še dolgo pri življenju«, je zapisla v uvodniku Mandrača njegov odgovorni urednik Drago Mislej -Mef in dodal: »Tujci menda kupujejo Delo, mi pa se ne prodamo niti domačim medijskim mogotcem«. Zanimivo, da izolski občinski svet ni bil pripravljen niti resno sodelovati pri iskanju ustreznih rešitev, čeprav občina v Mandraču izdaja uradne objave, razne institucije pa tudi izkoriščajo časopis za lastno promocijo. Izolski svetniki radi »špricajo« seje? Izolska županja Breda Pečan je prepričana, da bodo občinski svetniki 24. januarja le prišli na sejo občinskega sveta v zadostnem številu tako, da bi lahko sprejeli pomembne točke dnevnega reda; predlog proračuna Občine Izola za leto 2002, predlog odloka o izvrševanju proračuna in soglasje k poslovnemu načrtu Stanovanjskega sklada Občine Izola. V drugi obravnavi je tudi letni program razvoja športa v občini za leto 2002. Svetniki bodo lahko poslušali tudi poročilo Nadzornega odbora Občine Izola za leto 2001. Ne vemo pa, če bo nadzorni odbor zbral toliko poguma in kritiziral tudi nekatere svetnike zaradi večkratnega namernega »špricanja« sej. Kdove, v volilnem letuje vse mogoče. velike denarne unije; dolar, jen in evro, za katerimi bo stala neposredna ekonomska moč. Evro bo dokončno povezal Evropo in odpravljal gospodarske in finančne pregrade, kar je njegova največja zasluga. Države, ki so izpolnile stroge fiskalno-denarne pogoje in so domače valute zamenjale v evro so: Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Zunaj njega so ostale članice EU Danska, Švedska in Velika Britanija, ki se pač iz različnih razlogov še niso odločile, vendar vse kaže, da bodo prej ko slej pristopile v velikemu evropskemu enotnemu denarnemu sistemu - in sprejele evro kot svojo valuto. Kaj pa Slovenija? O tem je prezgodaj govoriti, saj še nismo niti pravnomočna članica. Z dva do tri krat višjo inflacijo in neurejenim bančnim sektorjem nimamo nikakršnih možnosti, da bi se povzpeli na voz skupne evropske valute. Zatorej ostaja le upanje, da bo evro postal tudi naša nacionalna valuta, morda že v letu 2008. Plačevanje z nacionalnimi valutami bo v državah članicah gospodarske in denarne unije možno le še do 28. februarja 2002, razen v Franciji, kjer bo možno plačevati z nacionalno valuto do 17. 2. 2002 in na Irskem do 9. 2. 2002. Menjava nacionalnih valut v evre pri poslovnih bankah v posameznih državah je urejena različno in so določeni različni termini, kakor tudi menjava nacionalnih valut pri osrednjih bankah. V Nemčiji na primer menjava nacionalna valute (marke -kovanci in bankovci) pri njihovi osrednji banki ni časovno omejena. Kje lahko kupite piranske občinske zastave? Občinske zastave različnih velikosti z grbom Občine Piran lahko kupite v trgovini PE št. 52 Tekstil M- Degro , Obala 103 Lucija, v neposredni bližini prejšnjega sedeža Agencije Banke Koper, kjer bodo prijazno sprejeli naročilo tudi za izdelavo zastave. Pomurkine specialite tudi v Portorožu Pomurka - Mesna industrija iz Murske Sobote in Ljutomerčan d.d. sta oktobra lani v prostorih Marine Portorož priredila degustacijo mesnih izdelkov ob dobri kapljici iz Ljutomerskih goric. Za povabljene gostince in trgovce ter druge goste so pripravili degustacijo hrenovk, kranjskih klobas, Kekec paštete, šunke v ovitku, trajne kmečke klobase, prekajene šunke in posebne specialitete iz tamkajšnjih krajev - mesa iz tunke, tradicionalnega poltrajnega mesnega izdelka severozahodne Slovenije. ABC Pomurka je ena najbolj uspešnih podjetij v Pomurski regiji. Meso in mesne izdelke izvažajo tudi v Italijo. Degustacija, ki jo je vodila Barbara Bratuša, univ. dipl. ing. Pomurka - Trgovina d.o.o, je bila zelo konkreten in tudi praktičen primer, kako lahko tukajšnji gostinci spoznajo odličnost njihovih mesnih jedi in jih postavijo na mize svojim gostom, saj so ne na zadnje te jedi (manjše hrenovke, kranjske, Kekec pašteta in podobno) primerne tudi za gostinstvo, pravi Barbara Bratuša, ki se zahvalila Marini Portorož, daje Pomurki omogočila degustacijo JjJ j>4>J331L$u Kako pozidati obalo med Izolo in Koprom? Z ukinitvijo obmorske regionalne ceste med Izolo in Koprom, kar naj bi se zgodilo čez 4 leta, se ponujajo možnosti za izkoristek 3,5 km dolge obale za razvoj turizma. Strah pred nepremišljenimi posegi in zasutjem morja je odveč. Kaj pravijo na Inštitutu za urbanizem? KOPER Petelinji rt J IZOLAiA 1SOLA- M Mirko Mršnik, arhitekt iz Kopra: Na območju Rude bi lahko zgradili največji »žur plač« v Sloveniji »Z vertikalnimi in drugačnimi povezavami bi lahko hrib Markovec, Na fotografiji Primorskega utripa: Otvoritev razstave arhitekturnih delavnic v Galeriji Insula v Izoli 10. 1. 2002. Ivan Stanič, urbanist »Otok? Mi smo rekli ne! [UM Kdo se najbolj zanima za košček morske obale med Izolo in Koprom (3,5 km), ki ga bolj poredko obsije sonce in ali je ta prostor tik ob morju res najbolj primeren za razvoj turizma? Bo tolikokrat omenjeni umetni morski otok, ki bi nastal z nasutjem materiala od izkopanin pri gradnji predora pod Markovcem, postal resničnost? Tega sicer nismo mogli zvedeti na dveh razstavah rezultatov arhitekturnih delavnic v Izoli na temo: Obala med Koprom in Izolo in Slovenska plaža, ureditev med Koprom in Izolo ter na dveh pomembnih predavanjih na temo Regionalni vidiki urejanja obale in Otok na morju - tehnični vidiki načrtovanja, pač pa smo tam lahko videli kar nekaj simpatičnih ponazoritev kako naj bi v bodoče izgledal ta na »zadnji« košček obale. Otvoritve razstave v Galeriji Insula v Izoli (10. 1. 2002) seje udeležil tudi Ivan Stanič z Urbanističnega inštituta Ljubljana, udeležence pa je pozdravila tudi izolska županja Breda Pečan. »Prav je, da že sedaj snujemo ideje in imamo pripravljene načrte, kako smotrno izrabiti prostor, ki se bo sprostil po ukinitvi obmorske regionalne ceste od Izole do Kopra, čeprav se bo to zgodilo morda šele čez 4 leta«, je dejala županja in pozdravila izvirne zamisli projektantskih skupin. Morskega otoka ne bo? Na urbanističnem inštitutu nimajo nič proti, da se pripravljajo razni idejni načrti, vendar se z vsem, kar je bilo prikazano v Izoli očitno ne strinjajo. Otok? »Mi smo rekli ne«, nam je dejal Ivan Stanič. »Tega ne dovoljujejo pravne okoliščine, preveč nejasnosti pa je tudi glede same izvedbe. Sicer pa, graditi umetni otok sredi morja, na javnem dobro ni tako enostavna stvar, saj je treba upoštevati številne bio-dejavnike morja, pomeni pa tudi, da si je treba pridobiti koncesijo. Morje in obalni pas sta vendar državna last! Pa tudi, obalne ceste ni mogoče kar tako ukiniti, saj je treba omogočiti dostop stanovalcem do svojih domov. Najmanj kar je, mora ostati cesta vsaj do Reksa. Sicer pa, ali je najbolj severni del slovenske morske Jana Gojanovič Purger, predstojnica Urada za prostorsko načrtovanje Izola obale (poleg severnega dela piranske stolnice op. p.), ki ne vidi sonca, primeren za turizem? Morda že, a na način, kot so ga na primer rešili v Žusterni - z bazeni...« Tako torej urbanist Ivan Stanič. Predstavitev rezultatov mednarodne urbanistične delavnice Obala med Koprom in Izolo, ki je že oktobra lani potekala v Kopru, so omogočili Mestna občina Koper, Občina Piran in Občina Izola ter Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Projektantske skupine so tri. Prvo vodita mag. Lučka Ažman Momirski in Ivan Stanič, urbanist, drugo vodi Mirko Mršnik - arhitekt iz Kopra, tretjo pa Saša Randič in Idis Turato. Študentje 5. letnika Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane Ana Čeligoj, Lea Kregar, Uršula Oitzl, Tina Verk in Miha Završnik, pod mentorstvom prof. Janeza Koželja, pa so v galeriji Alga v Izoli predstavili nalogo Slovenska plaža, ureditev obale med Koprom in Izolo. Prof. Janez Koželj, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo, je imel popoldne v Izoli predavanje na temo: Regionalni vidiki urejanja obale. O možnostih postavitve otoka na morju - tehnični vidiki načrtovanja, je predaval prof. dr. Franci Steiman, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Razstavi v Galeriji Insula, Smrekarjeva ulica 20 in v Galeriji Alga, Trg Edvina Kristana 1 bosta na ogled do 23. januarja 2002. ki je sedaj odrezan od Kopra, povezali na morje in del morja pri mestu nasproti Semedele tudi urbanizirali. Vemo, da se v Kopru govori o marini... Postavili smo jasno linijo valobrana, ki določa urbanizirani del morja proti Semedeli in se odpira na morje z kopališčem Žusterne in tako naprej. Tam, od Žusterne naprej proti Reksu, se začenja drugi, »mehkejši del« mesta Koper - promenada, in pridemo do točke, ki smo jo že vsi sprejeli -Slovenska plaža. To je dva do 3 km dolg prostor, ki ga lahko izkoristimo. Reks bi lahko postal manjši koprski -morski terminal. Imamo še eno zanimivo točko - fenomen Ruda. Na tem območju, kjer bo izhod iz tunela, ki bo pokukal izpod Markovca, bi lahko bil »slovenski izhod na morje«. Na tem območju, na Rudi, so vse možnosti za organiziranje servisnih dejavnosti, za plažo, gradnjo hotelov (fantastična lega), do človeškega, športno rekreacijskega -pravega »žur plača« - naj večjega v Sloveniji. Koper se mora postaviti v kvadrat (urbanistična terminologija op.p.), Izola pa naj se še kar naprej vrti v krogu.« Na turističnem forumu o novi strategiji turizma 4. Slovenski turistični forum 2002 bo v Termah Rogaška v Rogaški Slatini 17. in 18. januarja 2002, kjer bodo udeleženci, ob pregledu razvoja turizma v zadnjih desetih letih, obravnavali novo strategijo slovenskega turizma 2001 - 2006. Kaj vse sodi pod »državno strategijo? Javna razprava o predlogu nove strategije slovenskega turizma trenutno poteka po turističnih območjih in v turističnih institucijah na državni ravni. Za vse, ki ne bodo zajeti v ta sklop javne razprave pa bo Turistični forum priložnost, da izrazijo svoje mnenje in predloge k predlogu nove strategije, ki jo je na dan postavili prof. dr. Bogomir Kovač. V Rogaški Slatini bodo na forumu že predstavljene tudi spremembe in dopolnila strategije, kot rezultat na javnih razpravah. Forum bo 17. januarja ob 15.00 uri svečano odprla ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. Sledil bo pregled razvoja turizma v desetih letih samostojnosti, ki ga bo predstavila mag. Danica Zorko. Mag. Darja Radič bo predstavila organiziranost slovenskega turizma, Bojan Meden, generalni direktor Slovenske turistične organizacije (STO) pa vlogo STO pri trženju slovenskega turizma. Plenarno zasedanje foruma bo potekalo v Kristalni dvorani Term Rogaška, kjer bo ob 20.00 uri tudi gala večerja z dmžabnim srečanjem. Naslednji dan, 18. januarja 2002 je namenjen delavnicam na temo konkurenčnost, problematika okolja in prostora, človeških virov in pomen turističnega informacijskega sistema, ki bodo podlaga za vsebinsko dopolnitev strategije slovenskega turizma. Zaključke foruma bodo predstavili tudi na krajši novinarski konferenci. Pokrovitelj 4. Slovenskega foruma 2002 je Ministrstvo za gospodarstvo, organizator Slovenska turistična organizacija, soorganizatorji pa so GZS, NTZ, OZ Slovenije, TZS in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled. Izola ima pripombe Alojz Pečan, predsednik TZ Izola: »Izola kot turistični kraj predstavlja enega najbolj razvojno dinamičnih krajev v Sloveniji Nosilci izdelave strategije slovenskega turizma 2001-2006 so prejeli kar nekaj pripomb. Med drugimi jih je poslala tudi Izola, gazela med turističnimi kraji. Zapisali so, da se ne strinjajo z ugotovitvijo, da slovenska riviera ne more ponuditi klasične obmorske ponudbe (s&b). Ta ponudba je sedaj uspešna in predstavlja 30 % slovenskega turizma. Navtični turizem ni osnovna usmeritev in značilnost obalnega turizma in to zagotovo ne bo niti do konca leta 2006. Obmorska lega predstavlja ogromen splet različnih dejavnikov, ki se jih ne more stlačiti v ozek pojem navtičnega turizma, razen tega dela turizma ni mogoče vezati samo na pojem marin. Država ne sme Z nobenim dokumentom ovirati razvoja novih, znamk različnih blagovnih Sicer pa bi v dokumentih bilo treba opredeliti ukrepe, ki nakazujejo taktiko države pri uvajanju novih paradigem, filozofij, organiziranosti in strateškega načrtovanja. Ti ukrepi naj bodo predstavljeni v obliki preglednih mrežnih in terminskih načrtov. Večina stvari pri uresničevanju strateškega načrtovanja pa se seveda konča pri denarju. In prav tem je poanta, koliko državnih proračunskih sredstev za svoj strateški razvoja lahko pričakuje turizem? Današnje stanje na vseh opisanih področjih temelji na zakonu o pospeševanju turizma. Uvajanje novosti (na primer neobvezna ustanovitev LTO, op. p.) bi pomenilo kršenje obstoječega zakona. Izola drugačna od Portoroža Izola uspešno razvija tip turizma, ki je popolnoma drugačen od portoroškega in so zato posamezni atributi potencialne blagovne znamke »Portorož« celo v nasprotju s smerjo razvoja v Izoli. Država ne sme z nobenim dokumentom ovirati razvoja novih, različnih blagovnih znamk, ali si privoščiti podporo posameznim turističnim krajem, kjer je to v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva. Od države Slovenije bi pričakovali, da bo na njeni ravni naredila kaj v smeri njene turistične prepoznavnosti. V Izoli so tudi mnenja, da konkretni (drobni) projekti ne sodijo v državno strategijo, če pa že, dokument ni dovolj konsistenten, če ne vsebuje vsaj naj večjih investicij Izole. Mednje zagotovo sodijo projekti TPC Livade II: termalno kopališče z notranjimi in zunanjimi bazeni ter jezerom, skupne vodne površine 7.600 m2, plažnih površin okoli jezera 10.000 m2, hotel z 200 ležišči, turistični apartmaji s 1.904 ležišči. Skupna vrednost te naložbe znaša okrog 82 milijonov evrov. Nadalje izgradnja bazenskega kompleksa pri Hotelu Delfin, novega hotela na Belvederju, ureditev avtokampa na Belvederju, dokončanje marine s 300 novimi komercialnimi in 420 komunalnimi privezi, izgradnja novega hotela v Simonovem zalivu. V javnem sektorju je do leta 2006 predviden projekt čistilne naprave (7,5 milijona evrov) ter več manjših projektov kot so urejanje plaž, parkirišč in drugo. Beseda na forumu bo verjetno tekla tudi o tem, kateri so zares prioritetni trgi in ali v Sloveniji TZS in GZS uvajata vzporedni sistem izobraževanja, o čemer naj bi kaj več povedal mag. Marjan Tkalčič iz Turistice Portorož. Izola, hitro razvijajoče se turistično mesto. Franc Krajnc Uredništvo Jane, revije, ki letos praznuje 30-letnico izhajanja , je na slovesnosti 7. januarja 2002 v dvorani ljubljanske Opere že štirinajstič zapored podelilo nagrado Slovenka leta, ki jo je prejela novinarka Vlasta Jeseničnik. Čestitke in priznanje kandidatki, finalistki za Slovenko leta Bredi Pečan FOTO: FK-Primorski utrip Kipec za Slovenko leta Vlasto Jeseničnik Srečna Slovenka, dopisnica RTV iz Moskve, je še pred nedavnim poročala tudi z afganistanskih kriznih žarišč. Nagrado, kipec je prejela iz rok urednice revije Melite Berzelak. V finale je uredništvo uvrstilo 16 kandidatk, ki bi si zaslužile omenjeni naslov: pisateljica Kristina Brenkova, športnica Martina Čufar, pevka Nuša Derenda, Darinka Gomišček, kije premagala raka, televizijska novinarka Vlasta Jeseničnik, režiserka Mateja Koležnik, Tinca Kuhelj, predstojnica kliničnega oddelka za gastroenterologijo dr. Saša Markovič, dr. Jožica Maučec Zakotnik, ki je na ministrstvu za zdravstvo pristojna za preventivo in krepitev zdravja, raziskovalki Duška Meh in dr. Marija Stanonik, izolska županja Breda Pečan, umetnica Marjetica Potrč, glasbenica Vlatka Novina, plesalka Katarina Venturini in poslovna ženska Marija Vrtačnik. Na svečani prireditvi je bilo veliko znanih ljudi, veliko prijaznih stiskov rok. Med gosti večera so bili tudi predsednik Milan Kučan z ženo Štefko, predsednik DZ Borut Pahor, minister Franci But, ministrica dr. Tea Petrin, županja Mestne občine Ljubljana Vika Potočnik, nekateri poslanci in drugi. Med 16 finalistk se je uvrstila tudi izolska županja Breda Pečan, ki jo je za Slovenko leta predlagala Informa Portorož. Bredo Pečan poznamo kot odlično strokovno podkovano žensko, županjo, ki je s svojim delovanjem in odprtim odnosom do občank in občanov bistveno zaznamovala občino Izolo. Pogled z lože: Zmago Jelinčič -Plemeniti, Mitja Meršol, odgovorni urednik Dela in Zoran Jankovič, predsednik poslovnega sistema Mercator. Urednik Primorskega utripa z nagrajenko Slovenko leta Vlasto Jeseničnik Nagrada - umetniška vaza iz Ateljeja Snežiče Krajnc Koprska 2 Izola. Županji Bredi Pečan jo v Ljubljani izroča urednik Primorskega utripa. Predsednik Milan Kučan med prijaznimi Slovenkami v operni hiši. Z leve proti desni: Dr. Tea Petrin, Marija Vrtačnik, Milan Kučan, Andreja Rihter, Breda Pečan. Tone Partljič: »Mnoge ženske, babice, žene, matere, hčerke, delavke, si zaslužijo priznanje«. Soline si bodo delili s pticami Novice, daje Mobitel kupil Drogino hčerinsko družbo z omejeno zavezo, Soline - predelava soli d.o.o v Seči (ne pa Sečoveljske soline - zemljišče in solne bazene, ki so v lasti države!) se najbolj veselijo tamkajšnji solinarji, ki se že nekaj let ubadajo s finančnimi težavami zaradi skromne in nerentabilne proizvodnje soli. S tem nakupom naj bi tudi preprečili stečaj Droginega podjetja Soline. Firma Soline d.o.o ni vredna veliko (osnovna sredstva), koncesija za upravljanje s prostorom, na katero računajo, pa je zadetek v polno, kajti nikoli se ne ve, če na tem prostoru, ob bodoči schengenski meji, ne bomo na veliko gradili. Mati Droga je svoji hčeri - Solinam d.o.o. ob hudih težavah dvakrat priskočila na pomoč - z dokapitalizacijo, zdaj pa jo je očitno bila pripravljena prodati. Žlahtno in nenadomestljivo surovino v Sloveniji medtem pridno uvažajo in kajpak verjetno služijo na razliki v ceni, vendar je to bilo premalo in soline kot krajinska in zgodovinska vrednota ter ramsarska posebnost, medtem zanesljivo propadajo. Nihče nima nič proti odprtemu gospodarstvu, nakupu portoroških firm, vendar nekateri v tem vidijo precej nelogičnosti. Ste že kdaj slišali, da bi Volksvvagen kupil kurjo farmo? Na našem kapitalskem trgu pa je očitno vse mogoče. Najbolj pomembno je, kam vtakniti trenutni obilni dobiček oziroma prosti kapital. Tako naj bi Mobitel počasi pozabil na telefonijo in pridobival sol, naftna družba pa bi smrdeči bencin zamenjala za čisti in donosni portoroški turizem? Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Sedem območnih enot, od tega dve na Primorskem, in Restavratorski center Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) združuje sedem območnih enot in Restavratorski center. Splošni sektor ZVKDS deluje na Cankarjevi 4/II, p.p. 1571, 1000 Ljubljana. Poslovni direktor ZVKDS je Janez Kromar, prof. Sl.l. 2002 je treba za njihove območne enote in Restavratorski center uporabljati nova imena. Restavratorski center ima sedež v Ljubljani. Območne enote so v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in dve na Primorskem; v Novi Gorici in Piranu. Naslov Restavratorskega centra: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Restavratorski center , Poljanska 40, p.p. 1627, 1000 Ljubljana. Vodja enote je Jernej Hudolin. Naslova Območnih enot na Primorskem: ZVKDS - Območna enota Nova Gorica Delpinova 16, 5000 Nova Gorica. Vodja enote je Robert Červ. ZVKDS - Območna enota Piran Trg bratstva 1, 6330 Piran. Vodja enote je Danijela Tomšič. E-pošta: zvkdpi@siol.net Med nami deluje Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede - PINT! Zdaj, ko je minilo dve leti in pol od uradne ustanovitve Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede (PINT), je najbrž skrajni čas, da ga z nekaj besedami predstavimo tudi bralcem Primorskega utripa Mlado raziskovalno organizacijo, ki deluje v naši sredini, sta v juliju 1999. leta ustanovili Vlada Republike Slovenije in Primorska znanstvena fundacija. Ustanovili sta ga kot javni raziskovalni zavod, in sicer z namenom, da bo poskrbel za kakovosten prenos naravoslovnih, tehničnih in tehnoloških znanj iz bazičnih raziskav v primorsko gospodarstvo ter da bo pomagal ustanoviti na Primorskem fakulteto za naravoslovna in tehnološka znanja, ki so potrebna primorskemu gospodarstvu. Inštitut postavlja skupne aplikativne in razvojne projekte s primorskim gospodarstvom, uspešno pa dela tudi na temeljnih raziskavah na področju naravoslovja in tehnologij, brez katerih postavitev kakovostnih aplikativnih in razvojnih projektov z gospodarstvom ter kakovostnih univerzitetnih programov s področja naravoslovja in tehnologij sploh ni mogoča. Četudi se število študentov na nekaterih naravoslovnih in tehničnih fakultetah v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje, kar je zelo slaba popotnica za prihodnjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih, pa to ne velja za univerzitetne programe iz računalništva in informatike. Prav s področja računalništva in informatike ter računalniško informacijskega inženiringa s temeljnim znanjem naravoslovja, so raziskovalci PINT-a skupaj s sodelavci obeh slovenskih univerz in drugih inštitutov ter ob sodelovanju tujih univerz in inštitutov in ob njihovi podpori, postavili prve programe, ki so namenjeni tistim študentom, ki vidijo svojo prihodnost v uspešnem delu v gospodarstvu. Če se bodo za fakulteto našli ustrezni prostori v bližini uspešnih primorskih podjetij, s katerimi bodo univerzitetni učitelji skupaj s študenti sodelovali na aplikativnih in razvojnih projektih med celotnim študijem, bi ta študij lahko stekel že jeseni. Med bodočimi študenti je zanimanje za takšen študij veliko, primorsko gospodarstvo pa ga stimulira in podpira, saj bo v regiji zadržal najperspektivnejše mlade ljudi in privabil sposobne študente tudi od drugod, tudi iz zamejstva. PINT bo skupaj s fakulteto postal del bodoče Univerze na Primorskem. Ta bo morala postati močan intelektualni center v jugozahodnem delu Slovenije okoli katerega se bodo koncentrirali strokovnjaki najrazličnejših znanj, tako s področja družboslovja in humanistike kot tudi naravoslovja, tehnike in tehnologije, če bo želela biti dovolj atraktivna za mlade željnih znanja. Ustanavljanje nove slovenske univerze zato še zdaleč ni samo problem politične volje in pripravljenosti postaviti primeren organizacijski okvir eminentnega znanstveno izobraževalnega zavoda, temveč je veliko bolj problem in vprašanje oblikovanja uspešnih raziskovalnih skupin, na mednarodnem strokovnem in znanstvenem nivoju, ki bodo sposobne pripraviti in voditi kakovostne izobraževalne programe ter diplomante fakultet usposobiti za uspešno delo v gospodarstvu. Znanje sodelavcev Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede je v tem smislu za obalni del Primorske in njegovo zaledje zelo dragoceno, še toliko bolj, ker si je inštitut, v praktično treh letih delovanja, nabral kar nekaj znanja o problematiki in potrebah gospodarstva na Primorskem in o načinu sodelovanja z gospodarstvom. Inštitut, ki ga od nastanka vodi direktorica prof. dr. Norma Suzana Mankoč Borštnik, se je namreč vse od svoje ustanovitve jasno zavedal, da je vprašanje gospodarskega razvoja primorske regije neločljivo povezano s vprašanjem Univerze na Primorskem in Fakultete za naravoslovne in tehnične vede ter z vprašanjem, kako pritegniti dobre strokovnjake in učitelje na Primorsko, ki bodo uspešni na osnovnih, aplikativnih in razvojnih raziskavah in bodo znanje in raziskovalni navdih ter samozavest, ki se ob znanju poraja, prenašali na študente in v gospodarstvo. Naj za boljšo predstavo na kratko predstavimo le dva od osmih raziskovalnih projektov, ki tečejo na Primorskem inštitutu. Projekt »Gravitacija, membrane in nekomutativni prostori je primer teoretičnega projekta, oziroma bolje rečeno, primer projekta s področja osnovnih raziskav. V okviru tega projekta se raziskovalci na inštitutu ukvarjajo s teorijsko fiziko ter iščejo odgovore na odprta vprašanja fizike osnovnih delcev in kozmologije. Eden najbolj vznemirljivih fizikalnih izzivov današnjega časa je formulirati teorijo, ki bo pojasnila, kaj so osnovni gradniki snovi in kako opisati dinamiko gradnikov na enoten način z eno samo dinamično enačbo. Pojasnitev teh vprašanj je ključnega pomena ne samo za fiziko osnovnih delcev in polj, temveč tudi za razumevanje nastanka in razvoja vesolja. Teorijske raziskave na področju osnovnih delcev in polj se danes uvrščajo v skupino najbolj pomembnih bazičnih raziskav, ki se jih kajpak lotevajo v fizikalnih laboratorijih tam, kjer je državna oblast dovolj modra, da razume pomen znanosti v 21. stoletju ter takšnim raziskavam, ki v tem trenutku še niso neposredno aplikativne, namenja zadostna finančna sredstva. Tovrstne raziskave namreč generirajo vrhunska matematična znanja in posredno s stimulacijo meritev tudi nova tehnološka znanja, ki so pogoj za gospodarski napredek držav. Teorijske raziskave na PINT-u so pomembna podlaga za nastajajočo naravoslovno šolo, poleg tega pa na projektu sodelujejo tudi priznani znanstveniki iz tujine, predvsem z Univerz v Koebenhavnu, Glasgovu, Muenchnu, Moskvi in drugod. Bazične raziskave omogočajo inštitutu nujno potrebno izmenjavo vrhunskih znanj ter vključenost in afirmacijo v mednarodni fizikalni skupnosti. Drugi projekt, ki ga tokrat predstavljamo, je okoljevarstveni in nosi ime »Vzorčenje in analiza prašnih delcev v zraku« in se izvaja v tesnem sodelovanju z Luko Koper. Intenzivna industrializacija in promet veljata danes za primarna dejavnika pri obremenjevanju okolja, zato si v inštitutu prizadevajo razviti učinkovite metode za ugotavljanje in kontinuirano spremljanje vrste, stopnje in posledic onesnaževanja, ki nastaja zaradi sodobne materialne proizvodnje in uporabe naprav z motorji z notranjim izgorevanjem. Ekološka obremenitev okolja nastaja z onesnaževanjem zemeljskih tal in voda kot tudi z onesnaževanjem zemeljskega ozračja z emisijo odpadnih plinov in prašnih delcev med katerimi je vrsta takšnih, ki imajo za zdravje ljudi zelo škodljive posledice. S projektom inštitut opravlja sistemski nadzor nad vrsto in stopnjo emisij prašnih delcev na območju mesta Koper. Ker so izkušnje pokazale, da so za zdravje ljudi potencialno najnevarnejši suspendirani aerosoli s premerom pod lOem (PM 10), ki zaradi globlje penetracije in večjega dosega najbolj ogrožajo človekov dihalni sistem so se v inštitutu odločili za postavitev mreže vzorčevalnih postaj, ki vzorčujejo zrak in detektirajo prašne delce (aerosole PM 10) na območju mesta Koper. Končni cilj projekta pa ni samo nadzor nad emisijo aerosolov na omejenem območju mesta Koper, kije pač že zgolj zaradi bližine industrijskih lokacij in transportno logističnih dejavnosti najbolj ogroženo, temveč pridobitev celostnega vpogleda v stanje in dinamiko onesnaževanja z aerosoli na celotnem obalnem območju med Piranom, Ankaranom in Črnim Kalom in obalnim zaledjem. V letošnjem letu bo zato inštitut razširil mrežo vzorčevalnih postaj ter opravljal meritve onesnaženosti zraka na širšem obalnem območju, če bodo le obalne občine pripravljene sodelovati in če bodo pristojni na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport razširitev projekta podprli tudi finančno. Poleg dela na opisanih projektih poteka delo v inštitutu še na šestih drugih projektih, v pripravi pa so tudi novi. Delo poteka, na primer, na izdelavi optičnega radarja, ki bo avtomatično nadzoroval polucijo ozračja, na izdelavi sistema za sledenje tovora preko medmrežja, na iskanju novih tehnologij v galvaniki, na optimizaciji v mehaniki materialov, če naštejemo zgolj nekatere. Videti je torej, da se je mladi Primorski inštitut v dveh letih in pol svojega obstoja dokaj dobro znašel v pogojih, ki so za razvoj raziskovalnih organizacij zelo trdi. Toda nekdo mora orati ledino. Pri nas to uspešno dela PINT. Zaželimo mu torej srečo in primorsko trmo, ki ju bo pri uresničevanju svojih ciljev še kako potreboval. Marko Jakomin ČrHHnhn 17, 731 «68! KOTO Pl O trmi mtomotor primerek, U VAl SW! f*PC®0* TEjtBt BREZPLAČNI MALI OGLASI AVTOMOBILOV ne Primetskem. MALI OGLASI * ' i2 ITALIJE ,n HRVAŠKE. Radio Tartini Piran® C 05 6730 081 (d 05 6730 085 VB radio-tartini@siol.com |i| PREMAGAL JE SAMEGA SEBE 'Če si v temi, ne preklinjaj teme. Poišči luč." (Don Pierino Gelmini) Pogovarjali smo se s fantom sedaj starim 26 let, ki je na svoji lastni koži izkusil kaj pomeni biti odvisen od droge - sredstva, ki zaradi svoje kemične sestave in učinkov na človeški organizem spreminjajo počutje, mišljenje in vedenje uživalca. Odvisnost je motnja, ki zajame tako telesno kot duševno in socialno blagostanje zasvojenca in njegovo okolico. Nedvomno pa ni samo razvada in stil življenja, temveč tudi bolezen, ki danes popolnoma dokazljivo spremeni strukturo in delovanje možganov zasvojenca. Želja in pripravljenost opustiti škodljivo vedenje morda še zadostujeta za vzpostavitev abstinence, nikakor pa ne za njeno vzdrževanje. Če bi bilo to tako preprosto, bi se ljudje pač odločili, da s škodljivim vedenjem prenehajo in odvisnosti sploh ne bi poznali. Pa morajo poleg odločitve, ki je seveda začetni in nujno potrebni korak za spremembo življenja, spremeniti še marsikaj drugega. Zakaj in kdaj si šel v ta svet v katerega zlahka prideš odideš pa zelo težko oziroma sploh ne prideš? »Ko sem začel sem imel 15 let (prehod iz osnovne na srednjo šolo), torej v obdobju odraščanja - adolescence. Prvi znaki nezadovoljstva iz moje strani so se začeli kazati prej, ko sem imel 12, 13 let. To se ni kazalo z jemanjem določenih substanc, kot pa bolj z izbiro družbe in kot moj način življenja, ki sem ga imel takrat. Droga, alkohol..., oziroma druga stvar, ki je izven morale, normale v pretiranem obsegu, pomeni neko nezadovoljstvo, neke težave, ki se jih sam ne zavedaš, udarijo pa na tak ali drugačen način. Zato danes ljudje pijejo, hodijo k prostitutkam, igrajo karte za denar, kockajo.., to so vsi znaki. Zakaj se potem odločiš za to je potem več razlogov. Ti vedno misliš, da se tebi nekaj takega, da postaneš odvisnik, zasvojen, ne mora zgoditi. Ne verjameš izkušnjam drugih oziroma smo tako trmasti, večina ljudi, da verjameš samo to , kar sam preizkusiš. Kar je v tem primeru zelo napačno. Res je, da vsaka šola nekaj stane, toda ta šola ogromno stane. Vedno sem izbiral napačno družbo, slabše ljudi od sebe, vedno ljudi, ki so izstopali vedno v negativno, dosti starejše od sebe in sem se s tem načinom želel nekako uveljaviti. Tako sem pri 13 začel kaditi, hoditi po biljardnicah, manj obiskovati šolo.. .Vedel sem, da vse to kar počnem ni prav, toda bilo mi je všeč. Nadaljeval sem s stvarmi, ki niso bile prave (ne imeti nobenih odgovornosti, ne spoštovati nobenega, ne upoštevati nasvetov od ljudi, ki so mi želeli dobro), skratka delati po svoji glavi. In tako je prišlo počasi do srečanja z drogo, kot substanco (pri 15 letih). Droga ni nikoli vzrok problemov, temveč posledica napačnega življenja, razmišljanja in ne vrednot. Droga je lahko končna postaja«. S katero drogo si začel? »Začel sem z marihuano (trava, gandža..) - osušeno in zdrobljeno cvetje ter listje konoplje, ki vsebuje določeno količino psihoaktivne snovi. Užival sem jo pomešano s tobakom, ki se ju ročno zvije v cigareto imenovano joint, pri čemer je na eni strani ustnik, izdelan iz lepenke ali kartona. Ustnik je namenjen temu, da se joint pridrži in do konca pokadi marihuano. Učinki marihuane pri kajenju se pojavijo že čez nekaj minut po vdihovanju dima, svoj vrh dosežejo med dvajsetimi in tridesetimi minutami, trajajo pa dve do tri ure po zaužitju. Prijatelji so mi tako ponudili prvi joint (špinel) in ker nisem imel razloga, da bi rekel ne, sem poskusil. Na začetku se mi je zdelo vse to zelo zanimivo in sem to večkrat poskusil, dokler nisem občutil to kar so tudi moji prijatelji. Občutek je drugačen od treznega stanja. Trava je halucinogena droga. Doživljaš stvari, osebe, zvoke, barve., drugače, kot jih doživlja normalen trezen človek. Ti je zabavno, si dosti boljše volje, vse ti je zanimivo. Pod vplivom trave misliš, razglabljaš, blodiš, fantaziraš sam pri sebi o najrazličnejših temah, o ljudeh , ki gredo mimo tebe... To pa zato, ker ko si trezen ne znaš gledati svet okoli sebe. To smo vedno počeli v skupinah. Poznam ljudi, ki imajo n. pr. 40, 50 let, ki pravijo: "Jaz sem kadil travo, kadim, in bom vedno kadil, ampak nisem odvisen!” NI RES. Ravno tako si odvisen, kot tisti, ki hodi na trg in kupuje vsak dan heroin in si ga potem vbrizga. Od petih, ki smo se družili je eden umrl, trije smo nehali, eden pa je še vedno notri«. Študije kažejo, da uživanje marihuane ne povzroča telesne odvisnosti, zato pa lahko povzroči zelo močno duševno odvisnost. Duševna odvisnost se kaže v stalni potrebi po ponovnem uživanju. Uživalec se tako dejansko ne more več sprostiti, zabavati in delovati brez njenega uživanja. Vendar pa za doseganje učinka, kakršnega je dosegel ob predhodnem jemanju potrebuje vedno večjo količino marihuane. Tako pogosto uživanje marihuane in ostalih produktov konoplje (cannabis) posredno vpliva tudi na prehod k bolj nevarnim drogam. Strokovnjaki so na podlagi raziskav ugotovili, da je učinek j-5 jointov na teden enak učinku 16 navadnih cigaret na dan 7 dni na teden. Uživalci marihuane imajo težave pri iskanju natančnih besed za opis tega kar želijo, imajo težave pri razumevanju tega, kar drugi povejo, izgubljajo sposobnost za abstraktno mišljenje in se pomaknejo proti bolj konkretnemu načinu mišljenja (to tudi pomeni, da ne morejo z razmišljanjem rešiti svojih osebnih problemov), se počutijo osamljene in nerazumljive, postopoma izgubijo sposobnost za kritični pregled. Niso sposobni analizirati zakaj se pojavijo napake, in jih popraviti. Tako opazijo, da ponavljajo napake, vendar pa izgubijo zmožnost za predvidevanje situacij, da bi zadevo popravili. To vodi v občutek nezadostnosti in neuspešnosti. Vendar pa uživalec tega ne poveže z uživanjem marihuane. Njihovi interesi postopoma zamrejo, imajo prizadet kratkotrajni spomin, živijo v svojem lastnem izoliranem svetu, ne da bi se tega zavedali. Ugotovljeno je tudi, da uživanje marihuane povzroča pri moških zmanjšanje ravni testosterona in število ter gibljivost spermijev (možnost impotence).. »Kot rečeno, pričel sem z kajenjem trave, ker pa mi je to postajalo nezanimivo in, ko se s to substanco nisem več zadovoljil so mi ponudil drugo, prešel sem na heroin. Vedel sem, daje to trda droga in hujša od trave. V primerjavi s kajenjem jointov so bili pri heroinu občutki dosti bolj zanimivi. V trenutku, ko vzameš heroin si odpravil vse svoje napake, vse strahove, pomanjkljivosti. Pričel sem z snifanjem (njuhanjem) heroina. Malo zatem pa sem šel na iglo. Začetnemu občutku pravijo narkomani, da je nekakšen fizični in psihični orgazem, ki pa traja le nekaj trenutkov. Sledi mu nekaj ur trajajoči občutek ugodja - temu pa neobhodno že abstinenčne težave. In zakaj je heroin tako nevaren? Zato, ker že po nekajkratnem uživanju povzroči hudo zasvojenost - to pomeni vedno večji odmerek v vedno krajšem obdobju in to pomeni tudi obvezno zdravljenje ali smrt. Res je občutki so lepi, toda posledice so hude. V štirih mesecih po prvem injiciranju heroina v žilo sem postal odvisen. Pojavljati so se pričele prve abstinenčne krize (simptomi: gripozne težave, želodčni krči, driska, potenje, glavobol, razširjena zenica, siljenje k bruhanju, solzenje oči, število vdihov naglo raste, nespečnost..), ki se lahko pojavijo šest do štiriindvajset ur po zadnji dozi in izzvenijo po desetih dneh. Slabost pa lahko ostane še nekaj mesecev«. Problem narkomanije (odvisnost od mamil) nikjer v svetu in tudi pri nas ne bi bil tako akuten, če ne bi bilo njegovo zdravljenje in seveda tudi ozdravljenje tako problematično. Resje, da mnogim, tudi težjim zasvojencem, današnji medicinski posegi lahko omogočijo preživetje težke abstinenčne krize. Res pa je tudi, daje od tega trenutka naprej še naprej odvisen, vse dokler se sam ne odloči, za korenito spremembo svojega življenja. Navadno se to zgodi takrat, ko postanejo zunanji pritiski tako močni, da sam uvidi, da ni drugega izhoda, saj so prijatelji, družina, ljubljene osebe, sodišča, služba i.t.d., resnično dovolj tehten razlog, da se odloči za ta korak. Vendar pa je to le zunanja motivacija, ki pa jo v terapiji skušajo preusmeriti v notranjo motivacijo. To pomeni, da mora vsak pri sebi razčistiti, kaj pravzaprav hoče! Večina si želi čimprej prenehati z uživanjem mamil, vendar pa sama želja še ni dovolj. Potrebno ie narediti SPREMEMBO PRI SEBI, KAR JE ZA VSE RESNIČNO NAJTEŽJE. Ker imamo pri narkomaniji opraviti z ZELO HUDO KRONIČNO BOLEZNIJO, je jasno, da tudi pri zdravljenju nismo zadosti uspešni in tudi ozdravitev ni 100 % trajna. Tako imenovani recidivi ali ponovno uživanje droge je zelo pogost pojav, sploh pa, ker se uživalci zavedajo, da so enkrat že preživeli ta pekel in upajo tudi na reprizo. Zato se gibajo v “ začaranem krogu" želja, obljuba, droga, ... Kdor se resnično hoče znebiti droge za vedno in odločno premagati zasvojenost, mora zapustiti prejšnje okolje v katerem je jemanje droge nekaj običajnega, mora spremeniti šolo, ali okolje svojega otroštva in mladosti, si izbrati prave prijatelje, pravo okolje, kjer bo našel samega sebe in sebe tudi v družbi in družini ni težko nehati in zaživeti v novem življenju, vendar je zaenkrat, to le začasna rešitev. Zavedati bi se morali, da imamo za nasprotnika IZREDNO NEVARNEGA TEKMECA, KI PRI SVOJIH" AKCIJAH" NE IZBIRA SREDSTEV IN NI NITI NAJMANJ POPUSTLJIV! V SVOJEM GRABEŽLJIVEM POHLEPU ZA DENARJEM, HLADNOKRVNO PUŠČAJO MLADE DA IZGUBLJAJO SVOJ SMISEL DO ŽIVLJENJA, IN DA IZGUBIJO TUDI SVOJA ŽIVLJENJA! V bitki proti narkomaniji, oziroma DROGI, smo v POPOLNOMA IZGUBLJENEM POLOŽAJU, saj lahko samo registriramo, se zgražamo, in čakamo v strahu, da ne bi droga v svoje kremplje ujela tudi naših najbližjih. Naš strah pa res ni nič odveč. Kdaj si začutil, da si šel predaleč in da moraš nekaj narediti, da s tem prenehaš? »Na začetku nisem začutil neke volje po prenehanju. Problem je postal denar, ker sem potreboval vedno večje vsote heroina in denarja skoraj da nisem več imel. Tako sem se odločil, da se bom prijavil na substitucijski in vzdrževalni metadonski program, ki se ga je takrat še dosti liberalno delilo. Ko sem takrat pričel z metadonom, se ga je predpisalo lx tedensko, dobil si pet škatel. Dozo kakršno sem imel sem si sam določil. Metadonska terapija je uspešna pri vzdrževanju odvisnikov in heroinski abstinenci, vendar je veliko manj uspešna pri cilju, da bi odvisniki prenehali z uporabo metadona in začeli živeti življenje brez drog«. Metadon je sintetična snov, prvič proizvedena v Nemčiji med 2. svetovno vojno. Nastala je ob poskusih, da bi naredili zdravilo za lajšanje bolečin, podobno naravnemu opiju, ki gaje takrat primanjkovalo. Leta 1949 seje začel uporabljati v detoksikaciji in leta 1964 v vzdrževalnem metadonskem programu. Metadon prav tako kot heroin povzroča odvisnost. Ko prenehate jemati metadon, boste izkusili znake odtegnitvene reakcije, ki so blažji, a dolgotrajnejši kot pri vzpostavljanju abstinence od heroina. Začnejo se drugi do tretji dan, vrh dosežejo okoli petega dne ter lahko trajajo tudi do tri tedne, v manj izraziti obliki kot nespečnost ali potenje pa tudi osem mesecev ali več. »Poskusil sem več načinov, kako bi se rešil droge. Tudi zdravniki so mi ponudili več možnosti, metadonsko terapijo, s katero nisem bil zadovoljen, psihoterapevtično bolnišnico-ldrijo, ter center za zdravljenje odvisnosti. Vsi tu gledajo na družbeni problem, nihče ne gleda na posameznika. Ni pomembno kaj se bo zgodilo s teboj, glavno, da ne kradeš, da nisi razbojnik in da ne ogrožaš ljudi okoli sebe z možnimi okužbami. Tak občutek sem jaz imel, ko sem prišel po pomoč. Tudi v Idriji nisem bil zadovoljen. Tam sem prejemal ogromno zdravil, bila je neka mala delovna terapija, delovna skupina, kjer smo sedeli v krogu s psihoterapevtom. Dosti smo "nakladali", ker nihče ni verjel v to kar je pripovedoval in tam so bili pretežno ljudje z odvisnostjo od alkohola. V bistvu sem bil ves dan zaprt. V sobi sem bil z enim, ki je mislil da sem njegova žena, drugi je imel alkoholno bebavost, po dolgotrajnem pitju se mu je totalno obrnilo. Nekaj časa mi je bilo vse skupaj zabavno, toda ko te 12 ur kličejo z ženskim imenom... se ti resnično zmeša. Takrat sem imel 18 let in tam se nisem ničesar naučil, gledal sem samo na to kako bi od tam zbežal. Pozitivna varianta, ki jo jaz vsakemu svetujem, ki ima problem z drogo ali pa človeku, ki ima težave s seboj, je komuna oziroma Skupnost srečanja. Skupnosti niso psihiatrični sanatoriji, zapori ali bolnišnice, ampak šola življenja, predlog življenja v širšem pomenu, ki zajema celega človeka v prizadevanju, da bi se mu povrnilo osebnostno ravnotežje; so pot, da ponovno najde samega sebe. To je šola za življenje, ki neprestano nalaga bremena in izzive, na katere je potrebno odgovoriti, šola, ki jo je ustanovil Don Pierino Gelmini. Ti si tam v skupini, skupnosti z ostalimi fanti, ki so imeli isti tvoj problem in so ga že pred teboj rešili in zato ti znajo pomagati oziroma te razumeti. To je eden najučinkovitejših odgovorov na probleme zasvojenosti«. Na sliki: Obisk Don Pierina in očeta Franca iz Portoroža v centeru Skupnost srečanje na Kostanjevici pri Novi Gorici denarja ter neznosni pogoji za bivanje, pa vendar so skromno, a ponosno in vztrajno sledili svojemu cilju - na račun velikih žrtev in odrekanja. Danes je Mulino Silla izjemno moderno opremljen kompleks pisarn, dvoran in delavnic, v gradnji je bolnišnica. Obstaja tudi šola, ki zajema različne tečaje in izobraževanja ter možnosti osnovno in srednješolske izobrazbe. Del centra predstavlja tudi enaintrideset hišic in vsaka nudi možnost bivanja šestim fantom. Dolina čarovnic se danes imenuje Dolina upanja. Ob Silli je v teh letih samo v Italiji zraslo še 165 centrov ter preko 40 centrov zunaj meja Italije: v Španiji, Švici, Franciji in na Tajskem. Skupnost Srečanje je znana po svojih prizadevanjih za osvobajanje človeka od vsake zasvojenosti in ponovno vključitev prej zasvojenih v polnopravno ter odgovorno življenje. Terapevtske skupnosti delujejo na dveh osnovnih ugotovitvah: - Droga ni osnovni problem, resnični problem je človek, ki se ne zna in ne zmore pravilno orientirati. Današnji način življenja mlademu človeku ne daje jasnih usmeritev, jasnih norm, vrednot, ampak ga pušča brez osnov za lastno osebno zorenje. Skupnost ti pomaga odkriti samega sebe, nove navade, nove vrednote - in končno, podal se boš na pot, kjer boš glavni pobudnik ti sam. - Resnično ti želijo pomagati in to tudi zmorejo tisti, ki so se rešili bremena drog in se osebno srečali z izkustvom ljubezni in odrešenja. Zato odgovornost za življenje, terapijo in delo v terapevtskih skupnostih nosijo ozdravljeni narkomani. Vsak kandidat pa mora izpolnjevati Kaj je Skupnost Srečanja in kako nekaj osnovnih pogojev: imeti mora delujejo terapevtske skupnosti ? resen in pošten namen, pripravljen mora biti sodelovanje, vzpostaviti mora nov, Uradno prvi center Skupnosti srečanja - drugačen odnos do droge in življenja, Mulino Silla so ustanovili leta 1979 v Kuhinja v Skupnosti Ameliji (Terni). Do 27. septembra 1979 se je dolina, kjer dandanes stoji Mulino Silla, imenovala Dolina čarovnic, katere center je bil star, napol porušen mlin, v katerega se je skupaj s petimi fanti vselil Don Pierino z željo, da v njem skupaj ustvarijo možnost za tiste, ki želijo iskati pot iz pekla mamil. Spremljajo jih je nezaupanje, pomanjkanje hrane in njegova odločitev za terapevtsko skupnost mora biti samostojna in svobodna. Narediti moraš tudi ustrezne zdravniške preglede. »V komuno sem prišel leta 1995 (Sardenijo). Takrat smo šli z Obale trije. Ko smo prispeli, so nas pričakali fantje, ki so bili zadolženi za nas. Imeli smo zelo Januar 2002 stran 9 primorski uMp mp lep sprejem, počutil si se dobrodošlega. Ne vem, kaj sem pričakoval, vendar ko sem se rokoval s temi fanti, sem ugotovil, da niso prav nič podobni moji predstavi o norkomanih. Tako se je pričelo moje bivanje za pot v normalno življenje. Zame je skrbel človek, ki gaje na zunaj družba označila kot ne človek. On mi je pomagal narediti prve korake, bil mi je kot oče in hkrati kot vzor. Zelo mi je stal ob strani. Imel sem občasne krize in želel domov, on je vedno našel prave besede, da sem si potem premislil. Nato sem si rekel: "Če se je takemu človeku, ki je na zunaj naredil toliko slabega, seveda v sklopu droge, uspelo spremeniti, bom poskusil to tudi jaz«. V komuno sem šel trikrat. Prvič sem šel v Sardenijio, kjer sem bil 7 mesecev in mislil, da sem ozdravel. Ko sem prišel domov sem zdržal brez droge natančno dva dni. Drugič tudi nisem Ena izmed življenskih stvari, ki te jih tam naučijo je tudi ta, da stvar vedno pripelji do konca. Podobno je, ko se vpišeš na fakulteto, ne moraš pustiti študija na polovici, če želiš diplomirati moraš iti do konca, čeprav se moraš marsičemu odreči. Skupnost srečanja je kot plavanje, učijo te plavati v bazenu in pripravljajo te, da ko prideš ven, boš lahko plaval v morju«. Kaj bi povedal za zaključek, če potegneš črto nad vsem tem sedaj, ko je vsega konec? »Ko sem pričel z drogo sem bil še otrok, iz komune sem prišel pri 22 letih. Izgubil sem ogromno let po nepotrebnem, imel pa sem srečo, ker sem se pri vsem tem ogromno naučil. Danes imam službo in cilje za mojo prihodnost in željo po normalnem življenju. Naučil sem se Mulino Silla - matični center Skupnost srečanje dosti zdržal, ker sem šel predvsem zato, ker je okolica pritiskala name. Tretjič, ko pa sem se resnično sam odločil sem odšel v Mulino Silla - leto in pol (matični center), 7 mesecev sem bil v Gorici in tako končal celoten program in še nekaj več terapevtske skupnosti, kateri je trajal 42 mesecev. Zadnje leto sem celo bil glavni odgovoren centra za mladoletnike. Imel sem fante stare od 15 do 19 let. Najtežje je prvo leto, ko si notri, ker se moraš privaditi na pravila, disciplino, odrekati marsičemu (10 cigaret na dan, ni punc, 2 kavi na teden, 2x tedensko televizija, lx tedensko lahko poslušaš glasbo, obleke si pereš sam na roke z mrzlo vodo...). Vsako leto imaš na razpolago en teden, ki ga preživiš doma (ponavadi je to za Božič). Temu se reče verifica (preizkus), ker preveriš kaj si uspel narediti. Vedeti pa moraš, če se boš vrnil. Dosti se jih odloči ostati doma, žal pa se s takimi ne konča vedno najbolje. veseliti in ceniti malenkosti, ki so tiste ki najbolj osrečijo človeka in ga zadovoljijo. Biti svoboden ne pomeni početi vse kar nam pade na pamet. Svoboden pomeni obvladovati sebe, svoj karakter, svoje želje in ne padati pod vpliv drugih. Pomembneje imeti principe, ideje in prepričanja, še bolj pomembno pa je v njih verjeti kljub vsemu do konca«. Trnova pot, po kateri hodimo je polna ovir, zablod in brezupnosti, a na koncu nas čaka svetloba. Hudo je , a vendar nismo sami, imamo eden drugega, kakor tudi oporo naših dragih. Zavedati se moramo, da odvisnost NI HUDOBIJA, ampak zlo našega časa. Vendar so naše želje premočne, da bi se prepustili temu zlu, zato skušamo poiskati vez z zdravo in lepšo prihodnostjo. Zato dajte možnosti takemu človeku, da se ponovno uveljavi v družbo, če vidite, da si on to res želi. BREDA KRAJNC Nihče noče prijeti za metlo Vhod stanovanjskega stolpiča Obala 105 Lucija Stanovalec iz stolpiča Obala 105 v Luciji nas je poklical naj si pridemo ogledat pravo umazanijo, ki že kar nekaj časa ne daje lepega videza temu stanovanjskemu stolpiču. Kaže, da nihče od stanovalcev ali najemnikov poslovnih prostorov ni pripravljen prijeti za metlo. Čistilke ali skrbnika pa verjetno tudi nimajo. Na Obali 105 Lucija imajo svoj sedež tudi nekatera podjetja, društvene organizacije in Krajevna skupnost Lucija. PO SLEDEH POŽARA NA LADJI ATLANTIC START V LADJEDELNICI IZOLA Policisti še zbirajo obvestila o vzrokih požara Dne 08.12.2001 je v izolski ladjedelnici izbruhnil požar na tovorni ladji Atlantic Start, last podjetja Atlantic Start Shipping LTD. Požarje bil opažen ob približno 03.40 uri s strani dežurnega delavca na doku, ki je takoj obvestil pristojne službe. Na ladji, v času izbruha požara, ni bilo nikogar od članov posadke ali delavcev ladjedelnice. Požarje naprej začela gasiti posadka s sestrske ladje Pacific Start, kije bil zasidrana ob doku v izolski ladjedelnici. Ob 03.56 uri je na kraj požara prispela dežurna enota iz Gasilske brigade Koper, katera je nato postopoma dobivala okrepitve iz gasilskih enot iz vse Primorske. Požarje bil dokončno pogašen dne 10.12.2001 ob 18.30 uri. Z dnem 11.12.2001 so kriminalisti UKP PU Koper, s pomočjo strokovnjakov iz Centra za kriminalistično-tehnične preiskave GPU UKP iz Ljubljane, pričeli z ogledom kraja dejanja, kateri je bil zaključen naslednjega dne. Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja dejanja je bilo ugotovljeno, daje požar izbruhnil na dnu štirinadstropnega skladišča št. 3. Ogenj je v celoti uničil skladišče št. 3. Pri ogleduje bilo še ugotovljeno, da so zaradi delovanja ognja in visokih temperatur nastale poškodbe tudi v skladišču št. 2 in palubi, kakor tudi v nekaterih drugih prostorih. Višine materialne škode pri ogledu kraja dejanja ni bilo možno ugotoviti in bo ugotovljena naknadno. Na podlagi ugotovitev z ogleda kraja dejanja bodo strokovnjaki iz Centra za kriminalistično-tehnične preiskave GPU UKP iz Ljubljane podali strokovno mnenje o možnem vzroku požara. UKP PU Koper nadaljuje z zbiranjem obvestil o možnih vzrokih požara in bo o vseh ugotovljenih okoliščinah obvestil Okrožnega državnega tožilca v Kopru. POSKUS DROBNE KRME ¥TUŠU 52-letna B.B. iz Kopra je v supermarketu TUŠ v Kopru ukradla »nutello« in kos sira »Livada« v skupni vrednosti 3.187,70 SIT. Predmeta je v trgovini dala v PVC vrečko in ju skušala mimo blagajne odnesti, vendar so jo zaposlene zaustavile in nas o dogodku obvestile. Odgovorna oseba trgovine ni podala predloga za pregon, zato bomo državno tožilstvo seznanili s poročilom. NESREČA NA KLANCU Obravnavali smo tudi prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami. 34-letni M.Š. iz okolice Pirana je vozil osebni avtomobil po cesti Lucija-Seča, v smeri proti Seči. Na klancu pri gostilni »Kapitol« je dohitel pred seboj vozeči motokultivator in, zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji, vanj trčil. Po trku je motokultivator odbilo v obcestni jarek, po katerem je drsel še 7.8m. Voznik motokultivatorja, 67-letni P.K. iz okolice Pirana, je v nesreči zadobil hudo telesno poškodbo in sicer ima poškodovano hrbtenjačo. ¥ LUCIJI IN 81CU SKUŠAL VLOMITI ¥ STANOVANJE Neznanec je v Luciji skušal vlomiti v stanovanje, tako da je odlomil zunanji del cilindrične ključavnice. Neznanec je na podoben način skušal vlomiti v stanovanji v mestnem jedru Izole. V prvem primeru je odlomil zunanji del cilindrične ključavnice, v drugem primeru je odlomil zunanji del ključavnice, nato pa še odvil vijake okvirja ključavnice in snel kljuko. V vseh treh primerih je odnesel odlomljene dele ključavnic s seboj, vendar v stanovanja ni prišel. FES SPODNESEL PEŠKO Neznani pes je na Markovcu ob 15.30 uri med igro spodnesel 79-letno C.B. iz Kopra, ki je padla in si zlomila podlahtno kost. Z AVTOMOBILA PADLA ZAKONSKA POSTELJA Policisti so na vrhu Črnega kala morali opraviti ogled nevsakdanje nesreče. Na avtomobil, ki ga je od Kozine proti Kopru vozil 42-letni B.J iz okolice Ajdovščine, je padla zakonska postelja. Na vozilu je poškodovala vetrobransko steklo, sprednjo luč in pokrov motorja. Od kod je postelja priletela oz. za njenim lastnikom še poizvedujemo. Za ostanke poškodovane postelje so poskrbeli delavci Cestnega podjetja Koper. UKRADEL GSM Neznanec je dne 31.12.2001 med 22.00 in 24.00 uro v portoroški diskoteki Tivoli ukradel GSM aparat Ericsson T20E. 17-letno Pirančanko je oškodoval za 29.900,00 SIT. POŠKODOVALAUDI A6 Za 100.000 SIT škode je povzročil do neznanec 55-letnemu Velenjčanu BČ, ki mu je med 12.00 in 14.00 uro poškodoval v Portorožu parkiran osebni avtomobil znamke Audi A6. Nepridiprav mu je z ostrim predmetom podrsal sprednja in zadnja vrata na levi strani vozila, zadnji levi blatnik in zadnja desna vrata. NE¥ARNA PETARDA V Izoli je v noči na nedeljo neznanec zalučal petardo na vetrobransko steklo os. avt. Seat Ibiza koprske registracije, ki gaje lastnik parkiral v ulici IX. Korpusa. Steklo je seveda počilo tako, da je lastnik oškodovan za 100.0000 SIT. PRI PRETEPU POMAGAL TUDI PES Ob parku na koprskem glavnem pomolu sta se najprej sprla in nato še stepla Koprčana MŠ in BV. Med pretepom je MŠ-jev pes pasme ameriški terrier večkrat ugriznil gospodarjevega nasprotnika v roke in v glavo. Poškodovanega BV so odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer so ga zaradi hudih poškodb zadržali na zdravljenju. MŠ so medtem pridržali do iztreznitve na koprski policijski postaji V tednu po novem letu se je na naših cestah pripetilo 45 prometnih nesreč, v štirih nesrečah pa so se tri osebe poškodovale lažje, ena pa huje. NENAJA¥LJEN OBISK Zjutraj nekaj minut po 8 uri je stanovalca v starem delu Kopra zbudil ropot v hodniku. Kmalu za tem so se odprla vrata spalnice in presenečenje, ki je sledilo je bilo veliko. Na vratih je bil neznanec, ki očitno ni pričakoval stanovalca saj je urno ucvrl neznano kam. Kot so ugotovili policisti je NN vlomil vhodna vrata iz stanovanja ukradel pa ni ničesar. ISKAL DELO, UMAKNIL DENARNI©© Koprski policisti bodo državnemu tožilcu kazensko ovadili 25 letnega B.D. iz Ilirske Bistrice. Kot so ugotovili policisti je Bistričan prišel na razgovor za zaposlitev v podjetje Lama Dekani med tem pa je v pisarni kjer je čakal, uslužbencu zmaknil denarnico z vsebino. Denarnico so policisti našli v avtomobilu iskalca zaposlitve in jo vrnili lastniku. UKRADEL D¥A ZABOJČKA POMARANČ V Olmu se je nekdo preko noči založil z dvema zabojema pomaranč. Nepridiprav je zaboja ukradel iz rtljažnika osebnega avtomobila koda Favorit in lastniku povzročil za 5.000 SIT škode. POŠKODOVAL IZLOŽBENO OKNO FOTOLABORATORIJA OU1CKLAB V Portorožu je nekdo poškodoval izložbeno okno trgovine Quicklab in podjetju povzročil za 50.000 SIT škode. V istem času seje v Portorožu nekdo lotil tudi parkiranega tov. avtomobila Iveco in to tako, daje s kamnom poškodoval vetrobransko steklo in steklo desnih vrat. Tudi tokrat je nepridiprav povzročil za 50.000 SIT škode. stran 10 Januar 2002 -S primorski u¥p v Živimo v svetu, kjer so medčloveški odnosi vedno bolj zapostavljeni Na otvoritvi pregledne razstave Foto kluba Portorož, ki je na ogled v piranski kavarni Tartini, smo se pogovarjali s fotografom Davidom Vatovcem. S 27-letnim Koprčanom, ki je po poklicu strojni tehnik, smo govorili o njegovih začetkih in neprestanih iskanjih, ki so ga pripeljala do visokih nagrad na domačih in mednarodnih natečajih. Pregledno razstavo Foto kluba Portorož v kavarni Tartini sta odprla David Vatovec in Olga Černe Kdaj ste prvič začutili željo, da bi ujeli igro svetlobe in sence v fotografski aparat? Za fotografijo sem se začel zanimati razmeroma pozno, šele pred štirimi leti, čeprav sem fotografijo kot medij spremljal že od osnovne šole. Nikoli pa nisem sam poskušal fotografirati. Za svojo prvo plačo sem si kupil fotoaparat in tako začel. Iskal sem kraj, kjer bi lahko pridobil osnovno fotografsko znanje. Med snemanjem ognjemeta na Koprski noči leta ‘97 sem se po naklučju srečal s članom FK Portorož. Sprejel sem njegovo povabilo v klub, ki je takrat deloval še v prostorih KS Portorož. Sedaj v njem aktivno sodelujem že 4 leta. Katero področje fotografije vas še posebej zanima, po katerih motivih vas lahko prepoznamo? Veliko posnetkov naredim na koncertih sodobne glasbe, v zadnjem času se intenzivneje ukvarjam tudi s portretom, prav tako me privlačijo športni posnetki. Menim, da tovrstnih motivov v slovenski fotografiji primanjkuje. Večina amaterskih fotografov si za motiv izbere pokrajino, ki daje fotografiji brezčasnost, sam pa želim v sliko vnesti tudi časovno komponento. Fotografija je najbolj neposreden medij, ki nastane v samo v delčku sekunde, in zdi se mi prav, da na fotografiji poudarimo prav današnjost našega časa. Po neprestanem izpopolnjevanju na tečajih in v delavnicah ter nenehni želji po napredku tudi uspehi niso izostali. Kateri dogodki na poti do dobre fotografije vam osebno največ pomenijo? Med nagradami mi veliko pomeni lani osvojeno prvo mesto na natečaju Dia Primorska, kjer je bil nagrajen moj diapozitiv s koncerta Tinkare Kovač. V lepem spominu mi je ostalo tudi letošnje ustvarjanje z mentorjem Radovanom Čokom; preizkusili smo se v fotografiranju s camero obscuro (pinhole photography). Z metodo, ki jo je kot slikarski pripomoček uporabljal že Leonardo da Vinci, smo prišli do zanimivih fotografij. Vsak sije sam izdelal svoj fotoaparat kar iz kartonaste škatle. To se mi zdi zanimiv princip za študij fotografije. Zadnjo nagrado ste osvojili na mednarodnem extemporu Kras 2001, kjer ste v hudi konkurenci (udeleženci so posneli 3600 diapozitivov) osvojili drugo mesto v kategoriji nad 16 let. Nagrado ste prejeli za fotografijo z naslovom »Pramen«, kjer ste v objektiv ujeli obraz mladega dekleta. Zakaj vam človeški obraz predstavlja iziv za ustvarjanje? Če povem po pravici, prvič razmišljam o tem. Živimo v svetu, kjer so medčloveški odnosi vedno bolj zapostavljeni, to se lahko opazi tudi v medijih. Sodobni mediji nadomeščajo stike med ljudmi, postajajo nadomestek za živa bitja. To je razvidno tudi iz povprečne slovenske fotografije. Občutek imam, da se ljubitelji fotografije raje izogibajo človeku, saj medčloveški odnosi prinašajo tudi težave, tem pa se sodobni človek raje izogne. Sam med pripravo portreta iščem dialog s portetirancem. Ste zelo dejaven član Foto kluba Portorož, predavali ste na začetnem tečaju fotografije, izpeljali ste delavnico studijskega snemanja (lightbrush), skrbite za obveščanje in izpeljavo sestankov, predavanj in drugih prireditev. Kakšne dejavnosti načrtujete v klubu v prihodnje? Fotografija, s katero je David Vatovec osvojil drugo nagrado na 6. mednarodnem extemporu Kras 2001 K sodelovanju si prizadevamo pritegniti mlade ustvarjalce, tesneje se nameravamo povezati s šolami. Tako že v januarju pripravljamo predavanje na Umetniški gimnaziji v Kopru, kjer bomo za to zvrst umetnosti skušali navdušiti dijake likovne smeri. Sicer pa si prizadevamo, da bi v klubu povečali število članov. Ob tej priliki bi povabil vse, ki bi si želeli več podatkov o delu Foto kluba Portorož, da si ogledajo našo spletno stran na naslovu www.kid-pina. si/foto-klub . Sicer pa imamo sedež na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu, sestanke pa navadno ob petkih zvečer. V tem letu načrtujemo poleg začetnega tečaja fotografije, ki ga organiziramo že četrto leto, še začetni in nadaljevalni tečaj črno-bele fotografije. Seveda bomo program med letom še dopolnjevali, saj vseh dejavnosti v naprej ni mogoče predvideti. Barbara Dobrila Knjižne čajanke V knjigarnah Mladinske knjige Trgovine že četrti mesec, v sodelovanju z lokalnimi knjižnicami, v različnih krajih po Sloveniji organizirajo Knjižne čajanke. Tako lahko obiščete knjižno čajanko tudi v Kopru, v Knjigami Dom knjige, Pristaniška 5 v četrtek, 17. januarja ob 10. uri. Sicer pa ta dan vabijo na knjižne čajanke tudi v Celju, Ljubljani, Mariboru, Novem Mestu, Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu in Velenju. Čajanke so v prvi vrsti namenjene babicam in dedkom, pa tudi vsem drugim, kijih zanima, katere knjige so tiste, ki so posebej vredne tega, da jih beremo otrokom. Na čajankah voditeljice - knjižničarke predstavijo izbor najboljših novih otroških in mladinskih knjig. Boris Benčič razstavlja v Ljubljani V Spomeniškovarstvenem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani so v ponedeljek, 7. januarja odprli razstavo slikarskih del Borisa Benčiča. Razstava bo odprta do 17. januarja 2002. Razstavišče Krka - Zdravilišče Strunjan Razstava slik iz cikla Portreti ANTONA DOLENCA V sredo, 16.1.2002 bo ob 20. uri na razstavišču strunjanske Krke otvoritev razstave slik Antona Dolenca, doktorja medicinskih znanosti, ki pa je že več kot petdeset let aktiven še kot slikar. Že od leta 1966 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Imel je več kot sto osebnih in sodelovanj na skupinskih razstavah doma, v Italiji, Avstriji in v republikah prejšnje države. Živi in dela v Ljubljani. V stmnjanski Krki bo predstavljen izbor slik iz cikla Portreti z istoimenskim skupnim tematskim izhodiščem. Dolenčevi portreti, največ je ženskih, nas presenetijo s svojo preprostostjo, avtorsko določljivo razpotegnjenostjo določenih delov, zlasti rok, ter z močnim intimnim izrazom. Prireditev Barve časa v Izoli Ob 30. obletnici Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria bo v sredo, 23. januarja ob 19.00 uri v izolski palači Besenghi koncert. Prost vstop. Praznik kulture bo v sredo, 6. februarja ob 18.00 uri. Kulturni dom v Izoli Petek, 18. januarja ob 20.00 uri. Komedija: Večna mladeniča Igrajo: Dare Valič, Aleš Valič, Nina Valič in Irena Prosen. V Gledališču Tartini Piran MEDIUM - opera v dveh delih V četrtek, 31. januarja bo v Gledališču Tartini Piran ob 20.00 uri gostovalo tržaško gledališče Tartini z opero v dveh dejanjih MEDIUM G.C Menotti-ja. Vstopnine ni. Dober teden prej, 22. januarja ob 20.00 uri, bo dramsko gledališče z Reke predstavilo komedijo »Prodajalec duš«. Prost vstop.____________ SMRTNIK OBČIN« TMRAN 2001 SD&RTIVC »SllANNO 2001 N6L C0M0N4 6I DIMNO Proglasitev - Proclamazione z zabavno glasbenim programom - con spettacolo musicale *** POP APT SAŠO HPIBAP Vljudno vabljeni / Gentilmente invitati ŠPORTNI CENTER PIRAN CENTRO SPORTIVO PIRANO Občima pira m COMUMB Dl Pl RAMO primorski uVp Srečanje jadralcev SD Piran Športno društvo Piran - sekcija jadranja, organizira tradicionalno srečanje ob zaključku jadralne sezone 2001, ki bo 19. januatja 2002 ob 19.00 uri v prostorih Restavracije Tomi v Portorožu. Ob tej priložnosti bo vodstvo, Milan Morgan, ocenilo lansko jadralno sezono, najboljšim jadralcem, sodelavcem in sponzorjem pa naj bi podelili tudi priznanja. Darilo rokometašicam M-Degro V telovadnici Osnovne šole Sečovlje je bila pred nedavnim krajša slovesnost, na kateri so uspešnim rokometašicam, mladinkam iz Rokometnega kluba M-Degro na svetovnem prvenstvu (Mojca Drčar, Silva Ilič, Sergeja Stefanišin, Nada Tutnjič) podarili motive Dragonje, ki so jih izdelali člani Fotografskega krožka OŠ Sečovlje. Rokometašicam sta čestitala za uspeh ravnateljica šole prof. Janja Štukl in prof. športne vzgoje Rajko Žeželj. Borci vabijo na predstavitev knjige Avditorij, 16. januarja ob 19.00 uri Lani so izšle štiri, zlasti za Primorsko dragocene Knjige: Jožeta A. Hočevarja -Bataljon Simona Gregorčiča, Danila Petrinje - Primorska v letih 1945 do 1995, Itala Dellore - Gambini - A ritroso nel tempo (Izola skozi čas) in knjiga Boga Gorjana - Mojih petdeset let v politiki. Vsaka izmed njih na svojstven način predstavlja pomembno zgodovinsko obdobje Primorske. Organizacije zveze borcev NOV Izole, Kopra in Pirana in z njimi povezane organizacije veteranov desetdnevne vojne za osamosvojitev Slovenije prisrčno vabijo na predstavitev del avtorja Boga Gorjana , Mojih petdeset let v Politiki, ki bo v sredo 16. januarja ob 19.00 uri v portoroškem Avditoriju. V kulturnem programu bo sodelovala znana gledališka igralka in pevka Jerica Mrzel. Po prireditvi bo družabno srečanje. 'ŠI1;- Bernardin gre naprej Srebrni jubilej, ki so ga v Hotelih Bernardin proslavili lani, pomeni mejnik v delovanju in obstoju podjetja, ki se danes s ponosom ozira na svojo pestro zgodovino. Pred vrati je dokončna privatizacija. Tudi lani niso pozabili na darilo bolnišnici Leta 1970 je nastala ekonomska študija izgradnje Bernardina v okviru ambicioznega projekta Severni Jadran Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Predračunska vrednost investicije, z zmogljivostjo 2.514 ležišč, je bila ocenjena na 25 milijonov ameriških dolarjev. Emona Ljubljana je takrat najela najprej dve posojili v višini 5,5 in 10 milijonov dolarjev, potem pa še tretjega pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj v višini 10 milijonov dolarjev. Zaradi podražitve gradnje in drugih težav je bilo odločeno, da se dokonča le projekt prve faze z zmogljivostjo 1363 ležišč. Tudi za tako okrnjeni projekt je bilo potrebno najeti še dva kredita in tako je končna vrednost investicije znašala 41,6 milijona ameriških dolarjev, kar je bilo skoraj sto odstotkov več od predračunske vrednosti. Izgradnja bernardinskega hotelskega kompleksa je bila torej v letih 1976/77 v celoti financirana s posojili. Od tu naprej je zgodba znana. Tipičen primer kapitalske izgube, sanacijski programi, leta 1991 sesutje turističnih trgov, leta 1993 ustanovitev vzporednega podjetja. Vodstvo Sklada RS investira 20 milijonov nemških mark v prepotrebno obnovo produkta in izgradnjo kongresnega centra, kar je pomenilo preobrat v poslovanju kompleksa. Sledi tretja usodna odločitev - dokapitalizacija Slovenske razvojne družbe (SRD), zavlačevanje s privatizacijo firme, kritje izgub iz preteklosti , izdaja obveznic A in B, s čimer seje zaključila finančna sanacija podjetja in so bili postavljeni temelji za nadaljnji razvoj. Sledila je izgradnja morskega parka Lagune Bernardin, prenova sob v Bemardinu in Vilah park. Glavni dosežki pričajo, daje Bernardin danes poslovno urejeno in razvojno perspektivno podjetje in lahko razvija nove turistične proizvode in storitve. Kongresni center v GH Emona pa je tudi zadetek v črno. Vodstvo Bernardina, ki ima 80 milijard tolarjev v lastnem portfelju, sedaj lahko s ponosom reče, da ima veliko zaslug, da je potegnilo Bernardin iz sivine. Tudi s poslovnimi rezultati v lanskem letu 2001 so zadovoljni. Toda zgodba Bernardin s tem še ni končana. V začetku leta 2002 jih čaka dokončna privatizacija, pripravljajo pa se tudi na nove investicije, je dejal predsednik uprave in generalni direktor Cedomil Vojnič na prednovoletnem tradicionalnem sprejemu novinarjev. Na novinarski konferenci je generalni direktor predstavil tudi novega sodelavca, direktorja marketinga Matjaža Žnidaršiča, ki se iz Casinoja vrača v Hotele Bernardin. Kot so povedali bodo prenovili hotelski bol in recepcijo hotela Histrion (bivši hotel Bernarnardin), aperitiv bar, 91 hotelskih sob s klimatskimi napravami in restavracijo Taverna. Izgradnja tolikokrat imenovenega Morskega parka oziroma kompletna sprememba videza obstoječega mandrača pa bo, kljub končnemu DA Občinskega sveta Piran, morala nekoliko počakati. Kajti Hoteli Bernardin dobijo nove lastnike, ki bodo zagotovo imeli nove ideje. V Piranu že 30 označevalnih tabel Piranska občina je uresničila napoved. Na fasadah znamenitih stavb, kulturnozgodovinskih spomenikih, tudi na fasadi Gledališča Tartini, že visijo lične table z najosnovnejšimi informacijami, kar je zlasti zelo koristno za turiste, ki tako na najbolj preprost način dobijo prvo informacijo o imenu, letnici in drugih podatkih o stavbi ali spomeniku, ki ga občudujejo. Atilio Radojkovič nam je povedal, da bodo podobno označili tudi nekatere pomembnejše zgodovinske ali sicer atraktivne objekte (na primer naj starejšo oljko v Padni) zunaj mesta Pirana. Peter Keršovan diplomirani ing. arhitekture v Hotelih Bernardin kale novinarju Dela Borisu Šuligoju načrte. FOTO: Quicklab Vladimir Prelc Avtor živobarvnih in s svetlobo preplavljenih podob na platnu Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana. GSM: 031/851-240 V sredo, 19. decembra so na razstavišču v prostorih Krkinega Zdravilišča Strunjan odprli razstavo slik znanega slikarja Vladimirja Prelca iz Portoroža. Razstavo njegovih del si je mogoče ogledati do 16. januarja. Ste osamljeni in iščete partnerja al/j partnerko za občasno ali resno, zvezo, pokličite Agencijo za stike ' Laura na tel.: 031/733-122 (24 ur\ in skupaj bomo poiskali partnerje^ ali partnerko po vaših željah in. osamljenost bo minila. * Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB Vladimir Prelc, rojen v Mariboru leta 1938, je končal srednjo glasbeno šolo in zaključil študij prava. Že med študijem je slikal. Ko se je preselil na Obalo, se je izpopolnjeval pri akademskem slikarju Viktorju Birsi, ki gaje navdušil zlasti za tehniko oljnatih barv na platno, v zadnjih letih pa ustvarja še z akrilnimi barvami. Imel je že več samostojnih razstav in sodeluje tudi na skupnih razstavah. Izjemno dobro obiskana je bila tudi razstava njegovih slik v Stmnjanu. Že več desetletij so Prelcu vsebinski izzivi motivi Slovenske obale; piranske vedute, barke, Sečoveljske soline, razpadajoče domačije v Istri, jesensko obarvani ruj... Vladimir Prelc se zavezuje tistim ustvarjalcem, ki ohranjajo tradicijo slovenskega in primorskega krajinarstva. Njegovi krajinski izseki in mestne vedute so slikarsko predstavljeni v prepoznavnih lastnih fizičnih obličjih tako, da jim doda še trenutno intimno-čustvene vzgibe, je na otvoritvi razstave v Strunjanu dejala Nives Marvin. Avtorju je čestital tudi direktor Krka - Zdravilišča Strunjan, gospod Gaspari. Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 X_____________________________/ Hoteli Palače so v petek 21. decembra 2001 v restavraciji Figarola v Portorožu priredili novoletni sprejem za številne povabljene, na katerem je generalni direktor Danilo Daneu izročil direktorju Splošne bolnišnice Izola Tomažu Gantarju ček v vrednosti 1, 1 milijona SIT v sklad za nakup ultrazvočnega aparata za srce. Slikar Suhadolčan - Suhi, pa je podaril lepo sliko. Gostinski delavci Hotelov Palače so bili tudi odlični gostitelji, kar seje dalo videti tudi na bogato obloženih mizah. Prva slovenska Istrana v letu 2002 sta dvojčka Enei in Roy Srečni mamici Činciji Rijavec iz Škofij, ki je na Silvestrovo 2001 kot zadnja rodila hčerko Saro in Alenko Krumpak iz Lucije, ki je kot prva v novem letu 2002 rodila dvojčke so v porodnišnici Splošne bolnišnice Izola obiskali piranska županja Vojka Štular, izolska županja Breda Pečan in koprski podžupan Darko Kavre. »Da bosta dvojčka sem vedela že od vsega začetka,» pravi srečna mamica Alenka Krumpak iz Lucije, ki je kot prva v tem letu na Obali v sredo, 2. januarja ob 13.50 rodila 2.750 gramov težkega Eneia, temu pa se je točno čez minuto pridružil še 2.490 gramov težak bratec Roy. Doma ju poleg očka čaka še štiriletni bratec, Alenka pa pravi, da je njihova družina sedaj popolna. »V naši rodbini že imamo dvojčke in tako sem že ob pri nosečnosti mislila, da bosta dvojčka. No, sta pa sedaj.« Na dobro željo piranske županje Vojke Štular, da bi nekoč pestovali še deklico pa Alenka odgovarja, da bodo dekleta v hišo morali pripeljati kar njeni fantje! V izolski porodnišnici seje na Silvestrovo kot zadnja mamici Činciji Rijavec iz Škofij rodila 3.150 gramov težka hčerka Sara, sicer pa so v letu 2001 v tej porodnišnici, ki pokriva celotno obalno področje zabeležili 548 porodov, oziroma 553 novorojenčkov. Kar devetkrat so se rodili dvojčki, deset odstotkov porodnic je rodilo s carskim rezom, edini obalni trojčki pa so se rodili v Ljubljani, našteva vodja porodne sobe v izolski porodnišnici, Boštjan Lovšin, dr.med. Tudi na Obali je vsako leto manj porodov, zato pa je toliko bolj razveseljivo, da se za navzočnost ob rojstvu odloča vse več očetov. Lani jih je porodu prisostvovalo kar 63 odstotkov, kar izolsko porodnišnico uvršča takoj za ljubljansko in novogoriško. Milena Zupanič je v Delu zapisala, da so poglavitni razlogi za zmanjšanje rodnosti ekonomski ter naporno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Današnje ženske rojevajo le še 1,2 otroka, kar je veliko premalo, da bi ohranjale sedanje število slovenskega prebivalstva. Kristina Menih - Mihalič, Večer. FOTO: Primorski utrip NAROČILNICA naročam primorski uVp Ime in priimek_____________________ Točen naslov ---------------------- Poštna številka-------------------- Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Plačilo marca 2002 I Datum______________________ Podpis ____________________ , Izpolnjeno naročilnico pošljite na: I INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož stran 12 primorski uVp Januar 2002 Ulov cipljev je lahko tudi praznik Namesto gostincev bo praznik cipljev poskušala organizirati kar piranska župan ja Primorskega utripa: Lanski relativno bogat ulov cipljev. Prodaja je bila organizirana kar na portoroškem pomolu. Turistična kraja Portorož in Piran imata dovolj naravnih danosti, dovolj je tudi možnosti za atraktivne avtohtone prireditve, s katerimi bi lahko pritegnili veliko število ljudi. Tradicionalni ulov cipljev je zagotovo nekaj kar se ne dogaja povsod, a žal se vedno konča z bolj ali manj radovednimi obiski bližnjih krajanov, nekaj nakupi sveže ribe na pomolih, to pa je ponavadi tudi vse. Nobenega rajanja, nobene prireditve... Zakaj ne, se je vprašala županja. Zakaj taka abstinenca gostincev prav takrat, ko se jim nudi naravna priložnost? Prav zato se Vojka Štular odločila organizirati pravo »ciplijado«. Na Tartinijevem trgu bodo pripravili zanimiv sprejem darov morja, nastopil bo županov klicar, ki bo ljudem naznanil dogodek (ulov), pred Kavarno Galerija Tartini (in menda ne samo tam) pa naj bi se takrat že pekli sveži ciplji, ki jih bo županja delila (morda največ 500 porcij) brezplačno. Zato bo treba kar pohiteti. Sicer pa bodo ciplje, tako kot običajno, prodajali tudi ribiči neposredno po ulovu. Š vedno je neznanka koliko bo treba odšteti za kilogram pravkar ulovljenih cipljev. V ribarnicah jih lahko kupite po 1000 tolarjev. Na pomolih bodo vsekakor cenejši, morda po 800 SIT. Ciplje naj bi letos menda pekli tudi v Portorožu in Luciji. Pohvale vredna pobuda, za katero upamo, da se bo prijela in bo postala tradicija. Vse seveda zavisi od tega, ali se bodo ciplji kmalu zares zbrali v dovolj velikih jatah, da bi se portoroškim ribičem splačalo vreči mreže. Prvo znamenje o tem bo verjetno dal županji Zlatko Novogradec, predsednik Združenja poklicnih ribičev Slovenske obale. Casino Portorož Slovenija, Obala 25 a, 6320 Portorož Tel.: 05 626 0 626 Fax: 05 626 0 680 e-mail: marketing.portoroz@casino.si r 'v Em f ( ■A 4 f Veliko ljudi je novo leto pričakalo na prostem Na Silvestrovo se je na Tartinijevem trgu v Piranu zbrala množica ljudi, ki jih je točno opolnoči pozdravila županja Vojka Štular in zaželela SREČNO 2002. Odmevale so močne eksplozije petard, ognjemet je bil čudovit, Slavko Ivančič je lepo zapel. Še lepši ognjemet je bil na novega leta dan v Portorožu, ki je privabil veliko domačinov in turistov. Diploma Petru Vidmarju iz Lucije Peter Vidmar, predsednik Izvršilnega odbora Jachting kluba Portorož je prejel diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja s podpisom Juana Antonia Samarancha kot priznanje za dolgoletno prostovoljno delo na področju jadralnega športa. Visoko priznanje je prejel v letu prostovoljstva 2001. Peter Vidmar sedaj dela kot krupje v Casinoju Portorož, prej pa je bil vodja gostinstva v Marini Portorož. V njihovem Jachting klubu redno trenirata tudi dve posadki v olimpijski klasi 470 Čopi-Lisjak in Dekleva-Maučec. Dobre pogoje za delo jim nudi Marina Portorož, ki kaže tudi posluh za mlade, žal pa tega ni mogel potrditi za ostali del turizma, ki kot kaže ni pripravljen prispevati niti beliča za razvoj jadralnega športa, zato tudi ni bil najbolj zgovoren, ko smo se pogovarjali o njihovih načrtih. Zadnje svetovno prvenstvo je bilo leta 1998. Takrat je k nam prišel sam predsednik svetovne jadralne zveze. Takrat je turizem padel na izpitu iz promocije, saj predsednika nihče ni sprejel, niti mu ni predstavil Slovenije. 24 300.000 14.173 Krediti za zimske počitnice Na osnovi ponudbe oziroma predračuna turistične agencije, preko katere boste odpotovali na zimske počitnice, vam odobrimo kredit z nižjo obrestno mero in nižjimi stroški odobritve, kot sicer veljajo pri naši redni ponudbi. Odplačilna doba je do dveh let. Sredstva bomo nakazali neposredno na izbrano turistično agencijo. ZIMSKE POČITNICE Vabimo vas, da se oglasite v enoti Banke Koper, ki vodi vaš tekoči račun. Banka Koper, d.d., Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, www.hanka-koper.s odplačilna doba v mesecih znesek kredita v SIT mesečna anuiteta* v SIT 24 500.000 23.621 lil mere