Kmetje-zadružniki na prvi
zvezni konferend v Beogradu
Ka veHki zadružm konferend L m 2. marca t L se je v Beogradu sestalo 1100 delegatov kmečkih obdelovalnih in kmetijskih zadrug. Kot delegati zadrug iz ptujskega okraja so se konference udeležili: Bajt Ludvik \z Štukov, Bezjak Peter iz Markovcev, Gabrovec Peter \z Paradiža, Kunstek Matija iz Grajene in Kolarič Ciril kot delegat OLO Ptui.
Svečani otvoritvi konference ie pri-sostvoval tov. Tito. člani Politbiroja CK KPJ tov. Edvard Kardelj, Rankovič Ale-ksander, Moša Pijade, Boris Kidrič in druge oblastne ter frontne osebtiosti.
V imenu CK KPJ ie konferenco po-zdravil član Politbiroja CK KPJ tov. Moša Pijade, ki je med drugim rekd:
»Komunistična partija se je posebno zavzemala za razvoj vseh oblik kmetij-skega zadružništva in strcmela z ene strani za tem. da bi našla najboljše oblike združevanja delovnih kmetov, da bi te oblike stalno izpopolnjevala, a z druge strani za tcm, da bi bilo za-družništvo res v rokah mahh in srcdnjih kmetov.c
Zvezni ministcr za kmetijstvo inž. Mijalko Todorovič je podal referat o razvoju kmctijskih  zadrug
Predlog novih vzornih pravil za kme-tijske obdelovalne zadruge in pravila o organizaciji ter deiu zadružnih ekonomij je obrazložil delegatom pom. ministra za kmetijstvo FLRJ Dimitrije Bajalica. Obrazložitvi ie sledila živahna diskusija številnth deiegatov, ki so razpravljali med drugim tudi o členih pravil, ki se nanašajo na osebno lastništvo zadrugar-jev.
Po prečitanja pravilnika za zadružne ekonomije je bfla sprejeta resoluciia. Z dolgotrajnim aplavzom ter skandiranjem »Mi smo Titovi — Tito Je naš« sta biia potrjena ttid! pozdravna telegrama CK KPJ in vladl FLRJ.
Celotni tekst sprejete resolucije so objavili centralni časopisi.
Točka IV. resohicije dobesedno glasi:
Izvoljeni delegati na zvezni kon-ferenci kmetov-zadružnikov pripo-ročajo vsem zadnižnim organizaci-jam:
1. da popolnoma spoštujejo t*-roeljna načela prostovoljnosti in de-mokratičnosti v zadrugah, da preha-jajo odločneje in hitreje od nižjih k višjim oblikam zadružnega dela in proizvodnje in   da   organizirajo za-
družne ekonomije, farme in druge oblike kmetijske delavnosti, da bi se delovni kmetje na podlagi lastnih izkušenj prepričali o prednostih pro-izvodnje na velikih zadružnih gospo-darstvih.
2.  da izkoristijo pomoč, ki Jhn jo dajeia Ijudska oblast in Komunisti?-na   partija   v   ekonomsko-gospodar-skem    ia    organizacijsko-političnem pogledu in  da   začno   ie   odločneje ustanavljati kmečke obdelovalne za-druge, ki so se izkazale v naši drža-L1 kot najuspe&nejše srcdstvo xa «o-cialistično   preobrazbo   naSe vasi m za pospeševanje kmetijske proizvod-nje; samo na ta način bodo nastala ˇelika   kmetijska   gospodarstva,   na katerih bo mogočc doseči večje pri-delke ia množično proizvodnjo žita, zelenjave, mesa, mleka itd.
3.  da se rržejo še z večjo inicia-tivnostjo    in   ˇečjim  prizadevanjem na zbiraoje materiala iz lokalnih vi-rov in da pravilno izkoriSfajo inve-sticijske kredite t«r organizirajo hitro graditev    gospodarskih    poslopij    za potrebe   kmetijstva,   posebno pa za živinorejsko  proizvodnjo;
4.  da Htnprej organisirajo in raz-vijejo raznorrstno proizvodnjo v za-družnih ekonomijah in kmečkih ob-delovalnib zadrugah, kakor so živi-noreja,   sadjarstvo,    vinogradništvo, ribarstvo,   perutnJnarstvo,   1 unc«—*-ja  itd.   Posebno   pozornost je   treba posvečati     živinorejski    proizvodnji, posebno pa reji goved, ovčarstvu tn reji svinj;
5.  da v borbi za večje pridelke v kmetijski   proizvodnji    in    za   večjo produktivnost   živine   posvcčajo po-sebno pozornost organizaciji dela na podlagi   brigadno-skupinskega   siste-ma ter pri tem upoštevajo sodobno kmetijsko znanost
Zvezna    konferenca    kmetov - tb-družnikov   priporoSa   vsem   zadruž-
nim organizacijam in zadružnikom, da dogradijo svoje zadružne domove, da bi postali čimprej žarišča gospo-darskega in kulturncga življenja na vasL
Delegati zvczne konfcrence ob-ljubljajo t imenn rteh kmetov-za-družnikev, da bodo storili vse za povečanje proizvodnje živil in suro-vin za našo industrijo, da bo delav-ski razred lahko uspešno izpolnil svoje naloge pri uresničevanju pet-letncga plana. Prepričani smo, da lahko gradimo secializem t naši državi nmo t skupnimi napori de-lavskega razreda in delovnih krae-tov pod vodstvom našega Central-ncga komiteja s tov. Titom na čelu.
Delegati so na konferenci potrdili, da labko razvijajo kmetje povsod v naši državi kmetiisko zadružništvo, kei nu-dita za to najboljše pogojc pravilna po-litika KP ia veliki razvoi socialističnega sektorja  gospodarstva.
Delegati iz ptujskega okiajt so se na konferenci prepričali, d» ni politika omejevanja in izrivanja kapitaiističnih elcmcntov na dcžch, omejitev maksi-muma zemljiške posesti, omejitev trgc-vanja z »emlio, progresivno obdavčeva-njc, obvezni odkupi, zaščita dclovnih kmetov pred špekulantskimi elenicnti na vasi tcr ntrjcvanje zveze delavskega razreda in delovnih kmetov samo po!i-Uka v ptujskcm okraju, tcmveč povsod v naši državi, ker jo vodita Komuni-stična  partija in ljudska oblast
Po radiu in časopisju so lahko zasle-dovali delovni kmet>2 ptujskega in drav-skega polja, Haloz in Slovenskih garic potek konference in se prepričali, da so kmctje ˇ druzih krajih naše države spo-znali razvojno nujnost, prešli iz drobno-lastniškega gospodarstva na pot za-družništva, po tej poti pa stopajo v so-cialistično gospodarstvo, v katerem kmetie ne bodo več sužnii svojega pre-moženja, temveč ljudje, ki znajo nadvse ceniti pametno in srečno življenje so-dallstične  družbe.
To preprifianje jih bo postopno pri-vedlo do potrebe za vstop v zadmge, da bodo lahko na prihodnji zvezni konferenci sporočili zadružnim delegatom iz vse države, da nočejo zaostajati.