STAROST IN RAK
Diana JeIeě; dňpl. soc, del.
onko lo ş ki inştitut Lj u b lj ana
STRAROST IN STARANJE KOT PROCES
starost je stanje posameznika, staranje pa dinamiěni proces, kl traja od rojstva do
smrti z razliěnimi spremembami v strukturi organizma.
Staranje je torej povsem normalen bioloşki pśoces v Življenju, katerega znaěilnost
je, őarazkéoj in odmiranje prevladata nad śojstvom in śazvojem celic. Staśanje se
zaęne ½e ob rojstvu, le da so pri mladem organizmu analobni procesi (procesi
novogradnje in rasti) bo´ v ospredju kot katalobni (proces staranja in pśopadanja).
O staranju je veliko teorij.
Bioloşke teorije povezujejo procîS staśanja s peşanjem Življenjskih funkcij.
Psiholoşke teorije staranja izhajajo śazvojnih teorij in teorij osebnosti'
Socialne teorije govori o teoriji zmanjşane aktivnosti (nekateri avtorji trdijo, da
staranje spremla proces zmanjşane aktivnosti ter med starimi in druŽbo prihaja do
zavraęanja) in teośijo aktivnosti (veěina starih ljudi ostanî aktivna tudi v starosti).
V Sloveniji deleŽ prebivalstva, starejşega od 65 |ît, nezadrŽno śaste.
Leta 1991je znaşal 13,2 %, kar pomeni, da je bil vsak şesti prebivalec Slovenije star
65 let. Vsak dvainştirideseti pa najmanj osemdesetletnik. Tako visoka staśost
prebivalstva je lahko velik doseŽek pa tudi izziv za druŽbo, Łj zahteva spremembo
ravnanja in misîlnosti.
Pśi nas se zadnja leta, preővsem zarud´ sprememb v zvezi s spremembami
invalidskega in pokojninskega zavarovanja, starost in problematika staranja stav vse
bolj tematizirana.
SOCIALNI POT,OZA.I STARIH
Po|oŽaj staśega ěloveka se je skozi zgodovino spśeminjal, saj je bil odvisen od
Živtenjskih tazmer.
odnos do starosti in razdvojenost generacij danes stare ljudi meděloveşko,
kultuśno in bivanjsko potiskajo tako na rob in v osamo ter nekoristnost, da je ta
stran njihovega socialnega poloÁaja verjetno med najslabşimi v zgodovini.
82
Predvsem zaraői izgube socialne identitete in stigmatizacije in indiÿdualnih teŽaé
ki so posledicabolezni, stresa, so med najbolj śanljivimi prav stśi ljuője'
ob dodelitvi nauěene in vnaprej doloěene vloge starega ěloveka se samopodoba
staśih pśibliŽuje diskéiminirajoěi podobi v druŽbi. V skladu s tîm Se zaěnejo tudi
sami obnaşati. Poěutijo se nekoristne, prazne, zboli|o.
DśuŽba mora poskśbeti za odvisne stare in v pśepśiěanju, őa opravlja pomembno
nalogo, zaěne ustanavLjati za njih domove. Pri tem pa pozablja, da so domovi
prostor nove diskéiminacije, saj kot svojevrstna geta pomenijo nenaraven naěin
pśevladujoěih druŽbenih sterotipov o starosti.
PsIHoLoŠr´ pnrpRAvA NA KAKovoSTNo STAROST
Kakovostno starost omogoěajo mnogi socialni, zdravstveni, psiholoşki in veőenjski
dejavniki. Primîren dejavnik je zdśavstveni dejavnik. Za ęloveka, ki ima starostne
ali dśuge bolezni ne moremo śeěi' da dożivlja kakovostno staśost, ěeprav je njegovo
Življenje bolj ali manj kakovostno.
Ve´a pa tudi obśatno, saj dobśo zôravje şe ne zagotavlja kakovostnega Živl1enja, ě,e
ga pri tem ne spremljajo zadovoljstvo s samim seboj, topli socialni odnosi in dobro
poěutje.
oběutljivost za kakovost żivĚenjain za spoştovanje ělovekovih pravic seje v zadnjem
ěasu v svetu in pśi nas poveěala.
VLOGA SOCIALNEGA DELA Y ZDRAVSTVU
Socialno delo v zdravstvu se je śazvilo v zaěetku tega stoletja v ZDA kot
specializacija oziroma posebno podroěje socialnega dela' Pobudnik tega je bil
zdravnik Richard S. Cabot, ki je pśişel do zakljuěka, da bi poleg zdśavnika moral
biti şî kdo, ki obiskal bolnika na domu, pśeveril é{egovo socialno - ekonomsko
stanje in kako vplival na njegovo zdravstveno stanje.
Kasneje se je socialno delo uveljavljalo tudi v evropskih drżavah, pśi nas se je
zaęîIo po letu 1957.
Posebnost socialnega dela v zdravstvu je v tîm, da socialni delavec uporabnika -
bolnika ne obśavnava dolgo. Gre obiěajno za kśajşe inteśvencije ob kéizah, ki
nastopijo y zyezi zboleznijo ali pa tudi neodvisno od nje.
Temeljni cilj socialnega dela v zdśavstvu je nudenje vsestranske pomoěi bolnikom,s pomoějo komunikativnosti, ěustvene uravnoveşenosti, moŽnosti pozitivnega
vpliva na njihovo osîbnost...
Poslanstvo socialnega Varstva (in socialnega dela) je v tem, ôa razvija in şiri
Življenjske priloŽnosti za l}udi (bolnika), ne da bi jim pri tem predpisovali, kaj je
najboljşa reşitev za njihove potrebe.
83
Socialno delo je poslanstvo na treh podroějih:
. Pomoě bolnikom za uěinkovitejşe reşevanje problemov in odgovorno sooěanje
z r azliinimi Živlienjskimi situacijami
. Pomoě pśi iskanju ustreznih oblik pomoěi in storitev, kar socialni delvci lahko
zagotavljajo saj delujejo v śazliěnih sistemih, kot so socialne sluŽbe, lokalne in
druge, drŽavni organi
. Povezovanje bolnikov s sistemi, da bi si lahko zagotovili dostop do
razpoloż|jivih virov in śazliěnih Življenjskih priloŽnosti
Na onko|oşkem inştitut sva v zdśavstveno socialni sluŽbi zaposleni dve delavki.
Vişja medicinska sestra in diplomirana socialna delavka.
DELO SOCIALNE DELVKE/SOCIALNEGA DELVCA V
BoLNIŠNICI
a.) Naloge v zvezis spśejemom bo|nika: pomoě pri vkljuěevanju v novo okoéje, zbléanje
podatkov o druŽinskih razmerah in seznanjaĄje zdśavstvenega tima s tem.
b.) Naloge v ěasu bolnişniěnega zdrav|ienja: pomoě bolniku pśi reşevanju socialnih
teŽav, pomoě pri vkljuěevanju druŽine in ustreznih sluŽb.
c.) Delo ob odpustu iz bolnişnice: pomoě bolniku pri namestitvi v dom, pomoě
bolniku' da se prilagodi na nove razmeĎe (invalidnost, preděasna upokojitev..)'
aktiviranje ustreznih sluŽb.
Socialna delavka/socialni delavec nudi stośitve in oblike pomoěi opredeljene v
Zakonl o socialnem varstvu, ki jih lahko ponudimo starostniku:
. Prva socialna pomoě
. osebna pomoě
. Pomoě druŽini za dom
. ośganizirane stośitve v bivalnem okolju
. Institucionalnovaśstvo
Nudenje izveninstitucéonalnih oblik pomoěi:
Stanovanjske oblike:
. Dnevni centśj (za tiste, ki potrebujejo naôzor, vaéovanje in pomoě)
. Stanovanja za sĎarî (varovana stanovanja)
84
obléke pomoěi na őomu:. Pomoě na domu (socialna oskśba v okviśu javne sluŽbe). Storitve v bivalnem okolju (dostava Življenjskih potrebşěin na dom). Stośitve na domu (osebna nega, gospodinjska pomoě....)
. Storitve na daljavo - s pomoějo telekomunikacijske tehnologije (nujni kéici)
oblike pomoěé staśejşim ljudem:
a.) nefośmalna oblika pomoěi. Pojem nefośmalne pomoěi zajema vse tiste oblike
pomoěi med posamezniki, skupinami, ki se odvijajo v >naravnih< primaśnih in
sekundarnih skupinah in skupnostih.
b.) Pomoě pśostovoljcev. Je nasprotje socialne sluŽbe in ga opravfiajo pśostovoljci,
ki vnaşajo v Življenjski prostoś bolnika, skupine, energijo...
Péi vsakdanjem delu z bolniki sem ugotovila, da prevladuje predvsem potreba po
ureditvi domskega vaśStva.
V ospśedju so pśedvsem bolnice, ki potrebujejo namestitev v domu za staśejşe oběane.
Glede na to, da Živiio déje in se poroěajo z starejşimi moşkimi je velika verjetnost, da
bodo starost preŽivljale samî. Za razhko od żensk imajo moşki ob sebi ½ene, ki skébiio
in jih negujejo.
Bolnik- starostnik se sśeěa z oběutkomo da je z bolezniio izgubil samostojnost in moě.V instituciji ěloveku odpade skéb zase' kar lahko pomeni tudi śazkéoj lastne
identitete. Znajde se pred obilico pśostega ěasa in ga brezde|je opominja, da je
njegov ěas minil.
Potrebe po domskem varstvu so pśedvsem v mestih in nekoliko manj na podeżelju'
V mestih je manjşa socialna mteż,a, svojci so pśezaposleni, oviranje pri uprabi
ortopedskih pripomoěkov (voziěek - blok brez dvigala)
Potreba po domskem varstvu se najveěkśat pojavi v fazi ponovitve bolezni.
Še zmeśaj je prisotno prepśiěanje, daje dom >njihova zadnjapostaja >.
Velikega pomena je dśużéna.
Zabolnika je pomembna druŽina koś socialna opora in varnost. oběutek' da si tudi
v starosti nekomu potreben daje staśim in bolnim smiselŽivljenja.
Skśbniki staśostnika zaradi obremenilne situaciie ob starostniku velikokrat mnogi
izgubdo na podśoěju ěustvenih odnosov s svojcin pśiiatelji, na podśoěju kultuśnega
drużbenopolitiěnega izobśażevanja...
85
Zato jevîLikega pomena, da jim omogoěimo nadomestiti ta pśimanjkljaj z vkljuěitvjjo
skupine Za samopomoę,śazna druştva. Predvsem, da se vkljuěijo v skupine z ´udmi,
ki so v poőobnem poloŽaju.
NAJPoGOSTEJŠI RAZLOGI, KI PRrvEDEJo STAROSTNIKA
Do POTREBE Po PoMoĘI
Potśeba po pomoěi nastane takśat, ko delovanje naravne socialne mreŽe ni veě
haśmoniěno. Vzrok za nastanek mateśialnih ĎeÁav in osebnih stisk so motnje, ki se
pojavÇio v mreŽah medsebojne povezanosti starih ´udi v njihovem naravnem
okolju. MreÁe medsebojne povezanosti potekajo na veě ravneh:
Starostnik - ljudje,s katerimi je neposśedno povezan (druŽina, sośodniki)
Staśostnik - naravno okośe (prijate´i)
Starostni - druÁba s svojimi institucijami (vladnimi, nevladnimi, nepśofitinimi..)
Starostni v odnosu do sebe
Najpogostîjşi pśoblemi staśih ljudi so: Fiziěna in duşevna nesposobnost kljub
urejenim materialnim tazmeram, kéoniěne bolezni, socialna izkljuěenost, izguba
partnerja, pomoě po bolnişniěne zdravljenju, ki jim jo svojci ne morejo ponuditi.
Pśi zagotavljanju pomoěi moramo imeti v mislih tisto, kar je na razpolago v danem
okolju oziroma poteka po programih lokalne skupnosti v vladnem, nevladnem in
neprofitnem sektorju.
ZAKLJUCEK
Da bi dosegli ěim bo|jşo kvaliteto Živ|jnja bolnikov - starostnikov je potrebno
izboljşati komunikacijo med bolnikom in zdravstvenim timom. Bolnika obśavnavati
kot celostno bitje (ne samo bolezen)..
Za kvalitîto Življenja v staśosti pa je ze|o pomembna priprava na starost in
upokojitev Že v aktivni dobi starostnika - bolnika.
Z lstreznim ukśepi dśuŽbe in posameznika bi lahko zagotovili starim Življenje, ki
so ga vredni..
Potrebno je razvijati formalne in neformalne oblike pomoěi, ki boclo poveěale
sposobnost dśużin, da skébijo za starejşe ělane dśuŽine. Potrebnoje tudi zagotoviti
dovo! ustśeznih oblik pomoěi, ki bi omogoěile starostniku, da ěim dlje ostane v
svojem bivalnem okolju.
86
Literatura:
1. Acceto, B. ( 1968). Staśanje, Starost in starostno vaĎstvo. Ljub|iana. RK Slovenije.
2. Begię;, N. (200l). Diplomska naloga. Kvaliteta Življenja bolnikov v bolnişnici.
Ljubljana: VŠsD.
3. Cśeagan, T'E. (2001). Zdravo staranje. Ljubljana:Educy,
4. Socialne delo letnik 39; ştevilka 6 (2000); str.433-439.
5. Socialno deéo letnik 41; ştevilka 5 (2002); str.295-299.
6. Socialno delo letnik 42; ştevilka 1 (2003) ; str. 33-42'
7. Jeleě,D. (2000): Socialno delo z staśostniki, seminarska naloga, Ljubljana,
VSSD.
87