4^
Sloven :  Zimsko  pdpje.
»Ne vem, ali nam ga bode hodilo preveč; po gorah ima želodec svoje muhe in rad se upre človeku,« modruje možak, kateremu koš še ni bil dosti  težak.
»Stori, kakor se ti zdi!«
In postavil je breme na cesto ter izginil v hiši. Skoro ga je pritresel polovico in smejoč se dejal: »Dober, dober, tak-le krušček ; vsi ga bodete še radi.« Kakor se je pokazalo drugega dne, nikomur se ni smilil ovsenjak, in slastno smo mu dajali prostora v lačnem želodci. Skoro potem smo dospeli do prijetne sence v jelovji, ki nas je uverilo, da je na Pohorji mestoma še dokaj zaklada. Seveda večinoma le po strmejših rebrih in višinah, zakaj drugje ga je človek že vzdignil, da si je postavil selišče in dobil zemlje za raznovrstne pridelke.
(Konec prihodnjič.)
Zimsko popje.
T.
ho  že sem tožil, Kot   vitnik   vam  toži Ce zaman  priliva V vrtu mladi roži.
Zima smrtiželjna, Kaj  vihraš nemila? Pevčjega ne bodeš Čustva zamorila.
2.
Cula tožbo  mojo
V   srci roža zala :
V   zimi je ledeni Pdpje mi zagnala
Ljute zime  v  čislib Srce pevčje nima: Zima  mu je pdmlad, Pomlad cesto zima.
V  vrta gredi mladcu Dekle bere kito, Z nitjo rdečo ve"že Cvetje šarovito
Jeden raj  Adamov Rod njegov poznamo, Jedno je kraljevstvo Tvoje, hrabri Samo !
-i.
Pevec drobnih pesmij Kito domovini Ne"mo povezujem S sladkimi spomini. . .
L6po to  kraljevstvo Naše je ozemlje, Zanje vnukov srca Sveti žar raz vnemi je.
Sloven.
Slove"n :  Zimsko  pdpje.
*5
se tolikanj skruni čast vsega človeštva ? Menda glas resnično omikanih ljudij dandanes še nima prave moči — pridejo pa še časi zmage, kakor sem se na svoje oči prepričal na sosednem svetu Martu. Tej zmagi sem porok, ali kdaj in odkod pride, kdo bi to vedel? Ako pa ostaneva delj časa skupaj in ako te mika kaj pozvedeti o življenji na onem planetu, pade ti mrena z očij in gledal bodeš v prihodnjost ter užival v duhu veselje, kako zmaga pravica in ljubezen. Vender sedaj še nisi dosti pripravljen za vse to. Veš, sedanjost je jako tesna; daleč nazaj v temo starodavnosti seza minulost, in v večnost dalje hiti prihodnjost. Ona v temi, ta v svetlobi! Ako hočeš v duhu prestopiti meje prihodnjosti in prerokovati, kaj pride, moraš se prej obrniti nazaj in  umeti to, kar se je pred teboj dogodilo na svetu.«
(Dalje  prihodnjič.)
Zimsko popje.
v
L
umi ti ob  meni, Topli jug od morja, Ti zavijaj, seVer, S snežnega pogdrja:
Za domovje iskre, Luči  v prsih jasne, Nikdo meni vaju, Nfkdo ne ugasne !
Jedna zlata zora Dneva porodica, Jedna sama ne"bu Zvezda je danica.
In tako ljubezen Zdte,  očevina, Od ljubeznij  svetnih Vodi nas jedina.
Če spomin kateri Zaliti je možen, Ta spomin je meni: Ndrod moj tii zložen !
Zložni bratje   niso V delu započetem, Za svoj  dom  očetom Delu vsekdar svetem.
Dolgo že je tega: Mrak je dan zagrnil, Z n^ba zvezde svetli Žarek se utrnil.
Oj,  poznam  te,  zvezda, V noči otemnela, Zložni domovini Moji si gorela  .
Sloven.
Slov&i:  Zimsko popje.                                                    151
kušene ptičke na limanice v igralnici. Da si pa danes hotel radover-nost mojega neizkušenega prijatelja zlorabiti tak6 nečuveno, to je vredno plačila. Na pest angleških zlatov ! V tej dolini, kjer ne najdeš žive duše, jej ali pij zlato, da se ga vender že nasitiš, in spominjaj se svojega alkimista in indijskega kneza, katerima se o tebi še sanjalo ni. Za tri dni pridem pote, če te kaj ostane od tigrov in indijskih gadov! —
Abadon vrže predenj pest zlatov in potisne Samorada v zrako-plovno ladjico. Ko se zrakoplov počasi dviga v zrak, kriči doli na skalnih^tleh obupani zapuščenec in vije roke proti zrakoplovu. Skoro ga zagrne noč. —
Abadon in Samorad dolgo molčita; naposled izpregovori Abadon poudarno:
— Zapomni si to!   Tako kaznujem  prelom vsake   pogodbe ! —
(Dalje prihodnjič.)
Zimsko popje.
Z^ima ostrozoba, Ki moriš cvetove, V vrt slovenski pošlji Krutih sil mrazove:
Preko gor in  ddlov Burja sneg privela, Vse gazi in steze S snegom je zamela.
Nčkoč videl sliko Rok sem umetnika: Plavala po morji Ladja je velika. —
Staro je med pevci Domovinsko petje, StaVo popje, kite, Drugo tako cvetje . .
9.
10.
11.
12.
V njem  plevel zamori, Ki bohotno rase, Stri nezlogo kleto Na vse večne čase!—
Jedne same steze Ni zamela v noči: Duh po nji moj hodi K rodni dragi koči.
Plula v modro daljo   — Potnik stal na krovi, In nazaj  pogledi Pluli so njegovi . . .
In ljubezen v srci, Ki nas z domom sklepa, Tudi ta je stara, Ali — vedno lepa !
Sloven.