Naročnina: letno Din 24— polletno „ 12'— četrtletno „ 6 — Izhaja vsak drugi četrtek GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Mostnina plačana v gotovini Ljubljana, četrtek 20. maja 1937 Cena 3in 1*— Leto II Uredništvo in uprava: Ljubljana, Novi trg št. 4/11 Štev. 10 Laž ali resnica? »Značilno je, kako se pojmuje politika skoraj *e povsod kot politikantstvo, kot umetnost varanj^ laži in prekajenosti... Znana mi je vzvišenost Politikov, zlasti tistih, ki se smatrajo za zelo praktične in realne, kakšno mnenje imajo o zahtevi, “* morata država in politika temeljiti na nravnosti. Zadeva je zares ta, da človek, ki na primer 'a*e in vara v političnem življenju, laže in vara Judi v zasebnem in narobe; le dostojen človek, bo dostojen zmeraj in v vsem ... Državljani so danes praviloma članni kake franke. V parlamentarizmu se uveljavlja strankarstvo, interes celote se istoveti z izključnim interesom strank, namreč nekaj oseb, včasih celo *oe same. Parlamenti še niso zastopniki naroda, ljudstva, množice, pač pa strank in prav za prav loterij, vplivnih in močnih — ne pravim: vodilnih! — posameznikov.« Vse to pa ni napisal niti Hitler niti Mussolini niti Ljotic, temveč tisti, katerega si dandanes tako radi po svoje izposoj ujej o vsi poklicni strankarji — Tomaž G. Masaryk v knjigi: »Svetovna revolucija«, ki je pravkar izšla tudi v slovenščini. O izidu te knjige so naši strankarski dnevniki mnogo pisali, ko so jo Pa prečitali, so lepo utihnili. * »Vsa čast Zboru in njegovemu programu, toda kaj, ko ga vodijo posebno v Sloveniji nesposobni ljudje. Pa oprostite Prosim, ne mislim intelektualno nesposobni, temveč politično neizkušeni 60, nimajo politične prakse, začetniki in diletanti so, ki nimajo niti pojma o malih in-trigicah, manipulacijah, o izigravanju, o korigiranju demokracije itd. Na jeziku jim je vedno samo tisto, ikar jim je na srcu. Kje so ti še za luno! Tako se vendar v politiki ne dela. Kam pa pridemo! Saj veste, kako se pTavi: politika je prostitutka. Cankar je to nekoč zapisal celo za domovino, pa še z bolj priprostim izrazom. Kaj se boste prostitutki približevali z ideali, ljubeznijo, moralo in resnico? Pojdite vendar? Pocestnici se pokaže denar ali pa se ji ga vsaj obljubi. Na ideale se vam požvižga. Če pa denarja nimate, ji obljubite priporočilo na petičnega kavalirja, kakšen radio, izlet z avtom, če je boljše sorte, celo kakšne počitnice na morju. Držati seveda obljube ne morate. No, če pa že imate kak denar odveč, ji kupite pri Bati par čevljev, pa ji date takoj recimo samo desnega, za drugega levega pa jo potem držite na uzdi, dokler se je ne naveličate. Če vam obljubi, da vas bo odtlej pustila pri miru, ji pa nazadnje vržete še tisti levi čevelj pod noge. — Vidite, to vam je dandanes politika! Izigravanje, bratec, ne pa ideali! Ti ljudje okrog »Zbora« pa se vam bore za neko nebeško carstvo, pa bodo pač tudi dobili samo nebeško carstvo — na drugem svetu, če ga tam sploh je. Mi pa se že rajši držimo tega sveta. Kaj hočete, taki smo ljudje, tak je svet, mi ga ne bomo spreobrnili. Tako spreobračanje bi bil prav malo hvaležen posel.« S tako tirado vam bo odpravila »Zbor« strankarsko-politična prostitutka, ki je »povzdignila« politiko do prostitucijel * Nas prav veseli, da nas politične vlačuge smatrajo za nesposobne. Za njih tudi hočemo ostati nesposobni. To nam je najboljše jamstvo, da bo žesaima naša zahteva, da bodi politika težka služba ljudstvu, ne pa prostitucija, držala vlačuge daleč proč od »Zbora«! Prav tako pa je zopet neobhodno potrebno za izvedbo našega programa. Da, naravnost conditio sine qua non je to! Odprava prostitucije je v najtesnejši zvezi z odpravo strank. Prav v vsakem smislu te besede in v vsakem oziru. Iz gornje naše zahteve pa izvira, da morajo biti za politiko v našem smislu tudi metode drugačne kakor pa so pri prostituciji. Nam besede ne smejo služiti za skrivanje misli, temveč za njih izra-žavanje. Naše metode politične borbe ne smejo temeljiti na laži in izigravanju, na popuščanju ljudskim strastem, na dema-godiji in tzv. javnem mnenju iz čisto enostavnega vzroka, ker hočemo vedno delati z ljudstvom, ne pa le dotlej, dokler se nam ne posreči prekaniit ga, da nam nastavi svoj hrbet, da po njem priplezamo do korit, pa da si potem hitro nabašemo žepe, še predno ljudstvo sprevidi, da je ogoljufano. Ljudstvo mora dobiti zaupanje v resnico besed in dejanj, videti mora velikansko razliko med metodami borbe političnih prostituk in našimi metodami. Že po naših metodah te borbe nas mora strogo ločiti od vseh drugih, že v njih mora zapaziti vso ogromno razliko med prvimi in drugimi. Izprevi-deti mora, da pomeni Zbor v vsakem oziru ljudski in narodni preporod. Preporod predvsem nravni, pa gmotni, socijalni, kulturni itd. * Vi se čisto resno jezite, kako se morejo nacijonalisti vezati z internacijona-listi-komunisti, jezite se, kako se morejo s komunisti spečati klerikalci v Belgiji in drugod, jezite se, kako morejo sedeti klerikalci in masoni za isto zeleno mizo in v intimnem objetju krojiti narodu skupno usodo, se obenem javno med seboj obdelovati z klerikalizmom in mason-stvom, medtem ko oboja eden drugemu za hrbtom koketirata s komunizmom, itd., itd. Vidite, kako ste naivni, nam govore politične prostitutke, saj to je vendar le taktika, samo trenoten manever, saj tega nihče ne misli tako hudo. Za enkrat pač lahko bolj »paše«. Kaj pa ljudstvo, jim odgovarjamo mi, ki sodelujemo pri teh manevrih prav resno? Ali se ne kvari, ne korumpira, ali mu ne vlivate prav s silo v glavo prepričanja, da ste »voditelji« goljufi, pa da je po tem takem tudi vsak ljudski posameznik lahko v svojem zasebnem življenju goljuf, če jim že »voditeljska« gospoda daje tak lep primer? Ali vam je radi preljubega žepa in korit res čisto vseeno, čeprav bi sčasoma vsi postali narod samih goljufov? Zato pa nam ni vseeno, zato pa tudi ne bomo nehali klicati: proč s političnimi vlačugami, pa če tudi bomo zato veljali za — fašiste! Samo potem ne pozabite šteti med fašiste tudi — Masaryka. »Zbor« in politika Da se nas od vseh strani napada, ni samo slučaj. Mnogi čutijo, da borba, ki jo vodi »Zbor« ni navadna borba, kot so jo dosedaj vodile politične stranke, da bi si pridobile oblast. Politične stranke se borijo druga proti drugi le toliko časa, dokler se ne zruši stranka, ki je na oblasti in ne stopi druga na njeno mesto. Z izmenjavo strank na oblasti pa se ni ničesar bistvenega spremenilo, podvzete reforme so se tikale le političnih vprašanj, ne pa življenjskih potreb naroda. To pa je bilo mogoče samo radi tega, ker so se politične stranke formirale le iz enega in istega »demokratičnega« svetovnega nazora in se razlike, ki jih je bilo videti, niso tikale programov teh strank, temveč samo taktičnega vprašanja, kako program čimpreje ali počasneje uresničiti. Relativno blagostanje, ki je vladalo v svetu, omogočilo je ljudem, da so se lahko brigali tudi za druge stvari, tako da je politika stopila na drugo, ali celo na tretje mesto ljudskega interesa. Le prav majhno je bilo število ljudi, ki so se globoko in vztrajno bavili s politiko in političnimi vprašanji. Navadni »pur-gar« 6e je zadovoljil s tem, da je vSake tri ali štiri leta enikrat oddal svoj glas za to ali ono stranko, za tega ali onega kandidata. To je bilo radi tega mogoče, ker je bil vladajoči sistem oni »liberalne demokracije«, odnosno liberalnega kapitalizma še v polni življenjski moči in ker je življe« nje v vseh svojih panogah brez večjih pretresljajev še normalno funkcijoniralo. Ta sistem pa je danes na smrtni postelji in je danes zastarel, odnosno se je preživel. To se vidi najbolje po tem, da je ta sistem ustvaril celo vrsto velikih življenjskih problemov, ni pa v stanu iste tudi rešiti. Rešitve, ki jih prinaša liberalna demokracija, ne sežejo globoko, ampak jih še bolj zamotajo. Vlade liberalne demokracije lahko vložijo v rešitev teh problemov svojo najboljšo voljo, reprezentant je liberalne demokracije so lahko najpoštenejši in najdostojneši. — pa vendar niso v stanu, rešiti obstoječih življenjskih problemov tako, kakor bi odgovarjalo stvarnim potrebam posameznika in celote. Vsak političen sistem je izraz ene osnovne človeške zamisli. Liberalna demokracija in kapitalizem izvirata iz zamisli. ki jo je porodila francoska revolucija in ki obstoja v tem, da je človek že po svoji naravi popolen in da mora radi tega uživati polno in neovirano prostost. Življenje pa je pokazalo, da človek po svoji naravi nikakor ni popolen in da izkorišča prostost tako v svojo lastno škodo, vše bolj pa v škodo celote. Zato je ne-broj primerov in jih ni treba-daleč iskati. Treba je samo pogledati okrog sebe, kako neomejeni in pretirani egoizem izpodkopava in uničuje tako narodno gospodarstvo, kolektivno kulturno inicija-tivo — in kar je glavno in tudi najhujše glavno podlago človeške družabne celote — družino. Kajti, kakor bi bilo drugače mogoče razumeti vse to brezsrčno izkoriščanje delavstva po kapitalu in uničevanje celih žetev neizogibno potrebnih življenjskih potrebščin samo zato, da se vzdrži visoko ceno istih. Kako naj si sicer tolmačimo nebroj družin in zakonov brez otrok in vse mnogoštevilne rane in ponižanja, katerih so polne kolone naših dnevnikov. Za vsem tem se skriva človek liberalno kapitalističnega svetovnega in življenjskega nazora, ki je kot tak (postal jnesposoben za življenje in delo za splošnost, za človeško družbo. Komunizem dviga kolektivizem nad enoto. On hoče enoto podrediti celoti in s tem v človeku ubiti vsako individualnost. »Zbor« pa je mnenja, da to ne škoduje samo enoti, ampak tudi celoti. Uničenje individualnosti posameznika pomeni osiromašenje celote, človeške družbe. To pa je ravno tako škodljivo, kakor neovirane blodnje liberalnokapitalistič-nega človeka. Posameznik si mora ohraniti svojo osebnost, »Zbor« hoče interese posameznika in družabnega kolektivizma izmiriti. Če se to doseže, potem bodo lastnosti posameznika ne v škodo, ampak v korist splošnosti, razlike in nasprostva pa ne bodo, kakor v današnji liberalni družbi vzrok za spor in borbo, ampak podlaga za splošno obogatitev v vseh panogah. To namerava »Zbor« oživotvoriti potom svojega zadružno-stanovskega sistema. Ta sistem bo preprečil neizprosni boj med posamezniki, istotako pa tudi razredno borbo. »Zbor« zato zahteva solidarnost. Boj enega proti vsem ne more prinesti izhoda iz današnjega položaja. To je v stanu doseči medsebojno sodelo vseh posameznikov, pa tudi razredov, ali bolje stanov družbe. »Zbor« je zoper gospodarsko vojno, pa tudi zoper vojno v družini. Sovraštvo in rop ne moreta nikdar ustvariti atmosfere, v kateri bi posameznik neovirano lahko razvil svoje pozitivne vrednosti. Le ljubezen in solidarnost zamoreta uspešno zasigurati razvoj posamezniku in družbi. Ta politični sistem (Zbora) bo velika vprašanja sedanjosti tako rešil, kakor to upravičeno pričakuje nezadovoljni posameznik in kakor to zahtevajo življenjski interesi človeške držbe. Da pa se zamore oživotvoriti ta novi politični in družabni sistem, zato je treba nove ideje. To novo idejo prinaša »Zbor« in to je visoko etična ideja. Ta ideja ljubezni in solidarnosti, mesto sovraštva in medsebojnega boja, bo ustvarila povsem novo družbo in novega človeka. Tudi kultura, ki 6e bo iz te ideje razvila, bo ona edina prava kultura, ki bo prinesla človeštvu pravi napredek. Na ta način mora biti danes vsakomur jasno, zakaj danes politika ne more in ne sme biti politična in strankarska. Politika obsega danes vse življenje družbe in posameznika. Je tu govor o oni pravi politiki, po kateri hrepenijo danes posamezniki in narodi. Tu tiči vzrok, zakaj igra danes politika tako veliko vlogo in zakaj se ljudje danes zanjo toliko zanimajo — kot se niso nikdar preje. Mi v »Zboru« se zavedamo, da politiziranje danes ne more biti tako, kakor je bilo še pred kratkim, to je samo zato, da si ta ali oni pridobi poslanski mandat ali mesto ministra, ali v zadostitev osebnih interesov in častihlepja. Mi v »Zboru« se zavedamo, da bo naše politično delo veliko, težko in usodepolno za naše narodno gospodarstvo. od katerega bosta odvisna obstoj in bodočnost tako naroda kakor tudi posameznika. Za nas je politika služba narodu pod polno odgovornostjo napram istemu. Ker smatramo politiko za tako važno in odgovorno delo, zahtevamo že danes od vsakega naših članov, da povsod in ob vsaki priliki nastopijo kot prerojeni ljudje. Zato zahtevamo v naših vrstah že danes tovariško sodelovanje in bratsko složnost. Zato zahtevamo že danes od vsakega člana, da vestno in udano izpolnjuje one dolžnosti, ki jih je prevzel. In ravno radi tega, ker v naših vrstah vlada tak duh, ki edini zamore prinesti rešitev, zato je »Zbor« v ljudstvu tisti pokret, ki ga tako močno privlačuje. Naša moč leži v tem novem duhu. To je moč, kateri ne more nihče odoleti. Kajti mi ne prepričamo ljudi samo z našo ideologijo, ampak po vsem načinu našega Življenja. Saj je že Kristus dejal, da duh diha povsod in njemu ni mogoče postaviti ovir. V tem leži tajna uspeha »Zbora«, katere liberalinokapitalističen človek ne more pojmovati in se mu zdi nemogoče da zamore obstojati pokret, ki od svojih elanov zahteva vedno in vedno le moralne in materij al ne žrtve, še bolj nedoumljivo pa mu je, zakaj temu pokretu pristopajo ljudje v današnjem samogolt-nem času. Radi tega podtika tak človek »Zboru«, da svoje člane pridobiva in zbira z denarjem. Ker pa ta pokret sam denarja nima in ker so njega vodilni ljudje sami revni, zato sklepa liberalnode-mokratični človek, da dobiva »Zbor« denar iz inozemstva. To so sklepi materialističnega in samopasnega človeka sedanjosti. Sam nezmožen vsake žrtve je mnenja, da tudi drugi ljudje ne morejo biti pripravljeni na žrtve. Kakršen je človek, taka je njegova filozofija. »Zbor« pa je medtem dokazal, da so njegovi člani zmožni žrtvovati tudi življenje za ideologijo »Zbora«. Ali je mogoče človeka tudi za kaj takega plačati?! Naj nam na to odgovore naši politični nasprotniki. Da mase ljudstva sprejemajo ideologijo »Zbora« in mu pristopajo, je dokaz zdravega nacijonalnega instinkta. Ljudstvo čuti, da ga zamore le ideja, ki jo prinaša »Zbor«, izvesti iz težavnega današnje-ga položaja. Da nas napadajo in nas skušajo z V6emi sredstvi ovirati, da nas klevetajo 6 tem, da podtikajo poštenim revinim ljudem nepoštene namene, — ravno to prepričuje narod, da so njegova čustva pravilna, ,da je »Zbor« v naši zemlji res oni pokret. katerega tako dolgo in vroče pričakujeta narod in dežela. Mi smo vsem onim, ki nas napadajo. zato hvaležni. S tem nas ne bodo nikakor preplašili. Kajti mi v »Zboru« smo — kakor smo že dejali — pripravljeni žrtvovati tudi življenje za to, v kar verujemo. In človek je najmočnejši takrat, kadar je pripravljen na smrt, kajti moč morale — je največja sila. (Iz »Erwache«.) Bruseljska godlja, ki prekaša Bruseljsko Poljubu) šibo, ki te tepe Stari režim karakterizirati dve imeni: Macchiavelli in Loyola. Obema je šlo za pridobitev in ohranitev moči. V ta namen Macchiavelli naravnost priporoča nasilje vseh vrst (vključno laž), Loyola pa se je popolnoma vdal papeževi avtoriteti in je s svojo taktiko dal vzpodbudo za razvoj jezuitizma, ki je radi tega, da bi cerkvi zagotovil moč in avtoriteto, preohlapno pripuščal kompromise z vestjo in je postal istoveten macchiavelizmu. Doseči namen za vsako ceno — iz tega načela se povsod in zmeraj porodi ravnodušnost v presojanju sredstev; laž je zmeraj pri roki kot sredstvo suhega nasilja — znano pa je, da se nekateri jezuiti niso plašili niti krvi... (Tomaž G. Masaryk: Svetovna revolucija.) Vemo sicer, da se po enotnih, z dveh strani istousmerjenih direktivah marsikje že prirejajo Bruseljske godlje, ter da je pri nas tak klerokomunistični konkubi-nat najnovejša dijetalna hrana pri diabetiki (sladkorni bolezni) s konkordatno-zadružnimi komplikacijami, toda to, kar uganja trobilo Bruseljske godlje v Kranju, 'ki si je nadelo ime »Mladina«, prekaša vse »praktične in realne« politikante in koterijaše, prekaša že zadnje meje človeške dostojnosti. To trobilo torej je v svoji št. 6 z dne 30. aprila t. 1. napisalo članek, ki prekaša vse umetnosti Machiavellija in Lo-yole skupaj. Da bi našim eitateljem pokazali, kako daleč lahko pade politična morala, prinašamo v celoti ta umotvor politične nemorale, ki se glasi: Slovenska mladina noče fašizma! V prihodnjih dneh emkrat misli prirediti v Ljubljani zborovanje g. Ljotic, vodja fašističnega gibanja »Zbor«. Ob tej priliki se nam zdi važno, da povdarimo, kaj mislimo o Ljotiču in njegovem »Zboru«. G; Ljotiča poznamo iz časov, ko je bil minister pravde v vladi Petra Živkoviča in ko je brezobzirno zapiral borce za pravice slovenskega ljudstva in slovenske mladine. Ne bomo naštevali dolge vrste imen vseh tistih borcev iz vrst katoliške in demokratične mladine, ki so na svoji koži občutili Ljoticev teror. Toda slovenska mladina vseh političnih smeri, ki so se borile rama ob rami proti diktatorskemu režimu za svobodo, za narodno enakopravnost, za slovenski jezik in slovenske kulturne ustanove, se ni dala prestrašiti, ampak je še sama povečala boj proti protinarodnemu režimu. To je bilo prvo srečanje g. Ljotiča a slovenskim delovnim ljudstvom in slovensko mladino. Pred volitvami 1. 1931. je g. Ljotic izstopil iz Živkovičeve vlade. Njemu ni ugajala ta vlada, kot sam pravi, ker je izmaličila »autoritativen režim«. Preprosto povedano: fašistu Ljoticu je bila Živ-kovičeva vlada preveč popustljiva in ni dovolj krvoločno zatirala delovnega ljudstva. Saj je v volilnem zaikonu celo dopustila možnost ustanavljanja novih strank (dasi samo na papirju); to pa je smatral fašist Ljotic že za izmaličenje fašizma. Po tem dogodku mi nekaj let nismo o Ljoticu slišali ničesar. Šele 1. 1935. smo ga videli v politični areni kot voditelja fašističnega gibanja Zbor. Pred peto-majskimi volitvami je prišel v Slovenijo in agitiral za volitve. Slovensko ljudstvo in zlasti slovenska mladina ga nista ravno lepo sprejela. Ko je v Ljubljani razlagal svoj fašistični program, v katerem predvideva likvidacijo slovenskega jezika in slovenske kulture, odpravo zadnjih demokratskih svoboščin (razpust strank in organizacij), naslonitev na fašistične sile in boj demokratskim državam, je vsa dvorana protestirala. Padali so vzkliki proti fašizmu, za narodno enakopravnost in kruh. G. Ljotic je sicer hotel zatrjevati, da ni fašist. Toda nihče mu tega ni verjel in brez uspeha je moral zapustiti Slovenijo. Tedaj je g. Ljotic povečal svojo agitacijo. Začel je propovedovati novo »nacionalno in socialno revolucijo«, ker je baje prva iz 1. 1929. propadla. Organiziral je tisk (ima kar 6 listov) in zborovanja. Toda povsod ga je ljudstvo odklonilo. Zlasti ko so k vsemu prišle še razne afere kot Tehnična unija, prisotnost dveh zboraških voditeljev na kon- gresu Hitlerjeve stranke v Niirnbergu in podobne stvari, ki so jasno pokazale, da ima g. Ljotic v Hitlerju dobrega prijatelja. Slovenska mladina je najodločnejši nasprotnik, zato mora čvrsto strniti svoje vrste v boju proti Ljotiču. V Kraljevu in Beogradu je hotel imeti Ljotic svoja zborovanja pod vodstvom oborožene fašistične bande. Toda Ljotic vkljub temu ni uspel. S terorjem je še povečal prepad med njegovo teroristično organizacijo in mladino. Vsled terorja se bodo še bolj strnile mladinske vrste. Slovenske mladine niso mogle zlomiti orjunaške bande, slovenske mladine ni mogel ukloniti teror JNS vlade, slovenske mladine ne bodo uklonile fašistične bande, ki jih organizira g. Ljotic. Kakor je teror orjunaških band še učvrstil vrste slovenske mladine, tako mora tudi proti Ljotiču vstati vsa slovenska mladina. Široka demokratska fronta slovenske antifašistične mladine se mora zbrati z zahtevo, da se Ljotičeva teroristična organizacija razpusti.« Ali ni ta članek očitno ščuvanje na dejanski napad, ki se ne plaši niti krvi? Ali ni vsebina tega ščuvanja sramotna namerna potvorba naše, še nikakor ne pozabljene polpreteklosti? Ljotic je izstopil iz vlade Petra Živkoviča dva meseca za dr. Korošcem. In izstopil je Ljotic radi tega, ker vlada ni hotela sprejeti od njega predloženega osnutka ustave, potem zakona o Teviziji premoženj in slednjič ker se ni strinjala z njegovim odporom proti ustanovitvi JNS! Na ljubljanskem shodu pred petomajskimi volitvami ni Ljotic govoril niti besedice o vsem tistem, s čemer se ga sedaj kleveta, tako, da ni mogel nihče protestirati proti nečemu, o čemer sploh ni bilo niti pomisleka niti govora. Vsem, ki so bili takrat na shodu, bo gotovo še v živem spominu njegova primerjava narodnih različnosti z glasbeno simfonijo. Prvo sodno obsodbo proti klevetnikom radi »Tehnične unije« so celo priobčili »Slovenec«, »Jutro« in »Narod«, pa se vendar še najdejo podleži, ki bijejo resnici v obraz. V Kraljevu in Beogradu ni bil »Zbor« napadalec, temveč napadeni, ki pa je napad odbil, tako da sta oba shoda nato trajala po več ur v najlepšem redu in miru. Beograjski dogodek pa je bil obenem prva pojava Bruseljske godlje v Jugoslaviji, kjer se pod krinko demokratske fronte in antifašizma skriva klerokomunistični kon-kubinat, ki dosega v Kranju svoj višek, čeprav v navidezno opozicijski obliki. Vsak, kdor je poslušal ali čital govore tov. Ljotiča, ali kateregakoli tovariša iz »Zbora«, kdor čita naš program ali naš list v Ljubljani ali katerikoli zboraški list sploh, se bo s studom odvrnil od takega brezvestnega in podlega zlorabljanja javne besede, ne da bi zato že moral biti pristaš »Zbora«. Zato se tudi obračamo naravnost na resnično katoliško nerazkristjanjemo mladino, posebno akademsko, katera je v zadnjem času že dovolj jasno pokazala, da je že sita strupenega machiavellizma v navidezno lastnih vrstah, zavedajoč se, da le-ta samo škodi pravi veri in dejansko verskemu čustvovanju. To mladino, ki je prav tako kri naše rodne grude, pozivamo ne v našem interesu, — kajti svoje bomo opravili s tem listom sami, — temveč v interesu resnične krščanske pravičnosti in morale, v njenem lastnem interesu, naj odgovori: Ali si sme list, ki tako piše, lastiti pravico, da se zavzema za katoliško mladino ali ne? Ali lahko zagovarja pred svojo krščansko vestjo katoliški župnik dejstvo, da piše članke v takem listu in jih celo podpisuje s celim svojim imenom? Poleg tega pa ni njegovo pisanje le nesmisel, temveč naravnost blasfenija. Vso nerazkristjanjeno mladino pa vprašamo, ali sme tak list nositi ime nade in ponosa vsakega zdravega naroda, ime — mladine? Mladina, v tebi je bodočnost naroda! Zidaj bodočnost svojemu narodu in hkrati sebi s tem, da možato nastopiš proti vsemu, kar je gnilega in strupenega na narodovem telesu. Pa tudi ni več mnogo časa, da se odločiš ali za laž ali resnico! Po delih te bo potem sodila zgodovina in tudi mi staTejši. Od tvojih dejanj bo odvisno, če bomo prej ali slej lahko mirno zatisnili oči ▼ zavesti, da zapuščamo domovino boljšim od nas ... Mladina na plan z resnično tvojim glasom! je pravi smisel uvodnika »Učiteljskega tovariša« z dne 13. t. m., ki skuša vsekakor po pobudi od zunaj izbrisati utis, ki ga je očividno napravil sledeči stavek, napisan v našem »Zboru« 8. aprila t. 1. ter ponatisnjen v številki pred 13. t. m. v »Učiteljskem tovarišu«: »Učitelj je bil in bo hlapec političnih strankarskih spletk in to je njegova žalostna usoda, ki bo ugasnila šele takrat, ko bo konec političnih strank.« Uvodničar sicer dobesedno priznava, »da bi se za zgornjo trditev iz »Zbora« dobilo med slovenskim učiteljstvom neverjetno mnogo podpisov, ker so strankarske razmere pri nas res obupne (sic!), vendar pa trdi, da bi bilo tako podpisovanje le »zapadanje v psihozo politične avtokastracije«, češ, da ima »demokracija — (po mnenju uvodničarja so nam* reč stranke demokracija, toda po njegOi vem lastnem priznanju so pri nas strankarske razmere obupne, torej — obupna demokracija) — mnogo večji interes na vzgoji in izobrazbi ljudstva kot vse druge vladavine«. Nam pa se zdi, da je na srečo najbrž le uvodničar edini že davno izvršil politično avtokastracijo ali pa vsaj »prostovoljno podrejenost, ki izvira iz spoznanja lastnih, dobro razumevajočih interesov,« ko poljubuje šibo, ki šeška njegov stan v imenu — »velikega interesa demokracije na vzgoji ljudstva!« Še bolj pa se nam zdi, da bi jo tudi on mahoma nehal poljubovati, če bi zapihal drug strankarski veter, ki bi prav njega »v imenu interesa demokracije na vzgoji ljudstva« zanesel na drug konec države. Toda na svetu je pač tako, da vsak strankar misli, da je prav njegova stranka večna, pa zato pridiga, »da se vrši vzgoja pri demokraciji prav tako po strankah (!! — obupna vzgoja) — kakor po posebnih vzgojnih ustanovah!« Seveda misli pri tem samo na svojo lastno večno stranko, (oziroma na stranko, ki miži nad njegovim lastnim početjem — Bruseljska godlja — Kerenjski), ki nudi slučajno njemu »toliko svobode, da se more razvijati sam s pomočjo svoje volje«, dru-gemu pa nudi »svobodo, da se more razvijati sam (po možnosti brez žene i® otrok) s pomočjo svoje volje« na druge® koncu države, ali pa vsaj v pokoju, če ze ne v brezposelstvu ali na — drugem svetu. Sploh se iz tega uvodnika ne vidi, ° kaki vzgoji je govor: učiteljevi ali učenčevi. Za koga so n. pr. tako strašno vzgojne premestitve? Za učitelja ali učenca.' In kako stoji v tem slučaju stvar z podnašanjem tal dostojanstvu učiteljske’ ga poklica, z odklanjanjem avtoritete, i** siljene z zunanjimi vplivi, z uravnav*' njem odnosov do svojih sodržavljanov?4 Najbrž je to tista »bogatejša raznovrstnost dražljajev dn odnosov, ki ustvarj8 tudi boljše in vrednejše življenje .. •< Najbolj pa ga pihne konec uvodnik*' ko pride njegov pisec do presenetljive^ zaključka: »Ko bo konec politični*1 strank, bo konec tudi dostojanstva 21°“ veške pameti.« Konec dostojanstva človeške pameti je torej v Turčiji od prihod8 Kemal Ataturka na oblast, ki je cisto brez strank napravil iz zaostale azijatsk® države moderno evropsko državo... Odgovor na uvodničarjev strokovni8' ški opis fašistične vladavine prepušča®0 fašistom, po kakršne pa uvodničarju res ne bo treba hoditi v Ljoticev »Zbor<> j ker jiih bo našel sebi mnogo bližje, -" če je fašizem tak kot ga slika on. Manjk8 samo še, da ga na koncu vprašamo, kJ® je našel tako demokracijo, kakršno pet on slika, kajti za našo sam prizn8' va, da je obupna, vsi tisti pa, ki nam sedaj v »opoziciji« obljubujejo, da jo bo~ do izboljšali, so že neštetokrat v »vladi* dokazali, da to znajo samo, dokler so v »opoziciji«. Za uvodničarja sporni stavek o učitelj' stvu (pa, če hočete, tudi o vsem državnem uradništvu), smo napisali čisto nedvomno za naše učiteljstvo, ne pa mogoče za norveško ali kaj podobnega. (Učitelj, ki je obupne demokracije sit-) »Ml moramo slepo podpisati* Ob desetletnici plebiscita je pisal profesor A. Lutz v »Kart. Tagblattu« v svojem Celovškem nedeljskem pismu: Z neskončnim trudom je dosegla naša dežela pravico glasovanja. Zahvaliti se moramo za glasovanje onim, ki so podvzeli boj. Maribor in Ptuj bi tudi mogoče mogla še k nam pripadati, če bi Štajerci tudi tako storili, kakor so Korošoi. Žal so poslušali Dunaj, ki je poslal tudi k nam svojega vojnega ministra Deutscha, da bi nas strašil. Neminljiva zasluga naših slovenskih sodeželamov je, da danes moremo praznovati veliko slavje. Zahtevali so, da ostanejo pri nas. Velike so bile vabe, ki so vabile nase sodeželane v coni A. Na dan glasovanja, ko smo bili v Velikovcu, so se naan vzbujali težki dvomi. Naknadno vemo, da so nam nasprotniki sami najbolj pomagali. Upostavili so v pasu A neznosen vojaška režim. Vojaška trdota je pri kmetih obsovražena. S sabljo je mogoče zmagati v vojnah, ne pa pri tajnih glasovanjih. Naši pevci, ki so pred velikim dnevom glasovanja šli tja v prvo glasovalno cono, ®o pridobili več^ duš, kot jih je mogel spraviti na svojo stran cel generalni štab. S kapljo strdi se vjame več muh nego s celim vedrom kisa. K temu odstavku nekaj pripomb: Plebiscit na Koroškem je bil posledica bojev. Če bi se bili s hitro zasedbo Slovenske Koroške s Celovcem in Beljakom vred onemogočili boji, bi bil izostal tudi plebiscit. Lutz žaluje po Mariboru in Ptuju, toda Sp. Štajerska je vendar slovenska pokrajina in kot taka spada v jugoslovansko, ne pa v avstrijsko germansko državo. Ne bomo tajili, da se niso storile od naše, to je od slovanske strani napake, a glavni vzrok, da smo izgubili plebiscit na Koroškem je in ostane, ker nam je sovražnik nasilno pojani-čaril narod na Koroškem. Tako je plebiscit samo potrdil staro krivico in nasilje, namesto da bi se bila taista (krivica) popravila. Ta plebscit je bil nemoralen, zato sedanjemu lastniku Slov. Koroške ni mogel pomagati do pravične posesti te zemlje. Plebiscit je bil samo rafiniran način, da so nas ogoljufali za Koroško. Bilo je, kakor če bogataš oslepari siro- maka za kos njegove posesti. To pa še ® vzrok, da bi lastnina ne nehala klicati po svojem pravem lastniku! Če je še kaj pravice na svetu, potem na Koroškem še ni bila izgovorjena zadnja beseda! Lutz potem razmotriva, če so Slovenci v pasu A s svojega stališča prav storili da so glasovali za nemško državo (Avstrijo) in pravi, da je to vprašanje treba potrditi. Pravi, da v gospodarske® oziru sploh ni dvoma. Danes vidimo, ds tudi v gospodarskem oziru Slovencem na Koroškem ne gre sijajno. Davki 90 visoki, kmečki proizvodi pa imajo nizk° ceno, medtem ko je vse drago, kar mot* kmet kupiti. Lutz nadaljuje: »Z narod' nega stališča so naši Slovenci v najsrečnejšem položaju: morejo vzeti polo pa' pirja in napisati svoje želje, mi moram0 slepo podpisati, če Jugoslavija zahteva polno reciprociteto. Kajti mi imamo sko-ro desetkrat toliko Nemcev tam, kakor je Slovencev ostalo pri nas.« — Koroški Slovenci so z narodnega stališča v tako »srečnem položaju«, da jih je vsako leto manj, ker jih brezobzirno ponemčuje koroška ponemčevalnica in je precej slovenskih župnij, v katerih se po plebiscitu tudi v cerkvi naš slovenski jezik ne spoštuje več! Mnogo slovenskih župnij so zasedli nemški duhovniki in v marsikateri cerkvi, kjer je bilo prej vse slovensko, se danes pridiguje, moli in poje pretežno ali izključno nemško! (N. pr-: Žrelec pri Celovcu, Št. Jakob pri Celovcu, Vetrinj, Grabštanj, Timenica, št. Lipš ob Krki, Št. Tomaž, Grebinj, KrČa-nje, Marija na Zili, Podklošter, Vrata pr« Podkloštru in dr.). Lutz zaključi svoje spomine na plebiscit: »Če se danes predvsem spominjamo borcev, padlih zvestih, ki so nas rešil* pred tujevladjean (kaj pa tujevladje* pod katerim propadajo, hirajo in umir#' jo koroški Slovenci!! op. priobč.), nikakor ne smemo pozabiti zaslug onih m0*' ki so pripravili glasovanje (tu misli Lut* tzv. Heimatdienst, ki je z nemške stran' vodil vsenemško propagandno delo). P0' izvedovali so za zadnjo deklo iz Dunaj8« Nemčije in Švice, če je imela pri nas glasovalno pravico, in so skrbeli, da je prJ' šla glasovat. Baš ti ljudje so bili po svo- jem vplivu, ki so ga imeli na svoje sorodnike, na domačo vas, največje važnosti, Veliki ovenčani avti, s katerimi smo jih spravili v njihove vasi, so učinkovali kakor težki možnarji pred bitko. Na-6protniki niso mogli nič sličnega nasproti Postaviti. Nihče ni nikdar na Kranjskem ali v Srbiji iskal in našel delo in kruh. (Po vojni je že marsikateri Nemec iskal delo in kruh v Jugoslaviji, in če bi bile te dežele njim pripadle, bi se bili vsuli ®°li kakor kobilice; op. priobč.) Čast v®em, ki so si pridobili zaslug (zaslug, da 80 ffial in ubog narod oropali za kos njegove zemlje! op. priobč.)! Celo Koroško 60 pred desetimi leti pokrili s častjo (Slovenski Korotan pa z mrakom in s temo Narodnega suženjstva! op. priobč.). »Mi moramo slepo podpisati.« Prazne besede! Že skoro sedemnajst let je mililo od koroškega plebiscita, a nemškim Mogotcem na Koroškem še ni prišlo na '^sel, da bi Slovencem na Koroškem dali njihove narodnostne pravice, pač pa jim *sak dan delajo nove krivice in računajo, kdaj bo konec Slovencev na Koroškem! Korotan ec. Tako piše naš vrli Korotanec, naš stari 'a zvesti prijatelj, ki ima srce za svoj ttarod na pravem (mestu, ki pozna samo ®arod in ničesar več! Mi pa moramo skloniti glave, trkati se ®a prsa in šepetati: mea culpa, mea malima culpa! Niso namreč le Nemci krivi, da so be-8ede »Mi moramo slepo podpisati« prazne besede! Kajti, če bi bili Slovenci namesto, da so bili večno samo klerikalci liberalci, vsaj od zedinjenja naprej rajše državljani svoje lastne države Jugoslavije in pripadniki svojega naroda, pa podrepniki raznih strank, pod katerimi pa se stalno skriva, — čisto vseeno Pod katero firmo, — saimo malenkosten vaški in purgarski klerikalizem ali liberalizem, če bi vodili državno politiko, ne pa politiko za osebe občinskih bincev, županov, učiteljev, velikih županov itd., Potem bi mislili na svojo državo, na svoj ®arod, ne pa na svoje — stranke! Ker pa so mislili le na svoje stranke, so videli le volilce, ne pa naroda in države, Volila pa so tudi — Nemci. Nemci s svoje strani so se prav radi ■^dovolj ili z vlogo volilcev, na vlogo državljanov Jugoslavije niso niti mislili, ^Večjemu, če so se domišljevali, da potopijo pravilno kot pripadniki nemškega »aroda, če se zadovolje s komodno vlogo v®lilca in z uslugami, katere jim napravi v«akokratni izvoljeni. In tako ni bilo nikdar nikogar, ki bi kil z dejanskim povdarkom (časopisne bankarske jeremijade so le pesek v °či) zahteval reciprociteto! In tako av-®trijske oblasti lahko delajo kar hočejo 8 Slovenci na Koroškem in tako so be-®^de: »Mi moramo slepo podpisati« samo cinična ironija. Usluge nemškim volilcem so ostranile v&ako potrebo, da bi bili naši državljani JJemške narodnosti silili v avstrijske Nemce, naj omilijo svoje postopanje z Koroškimi Slovenci, iti slednji pa niso ^ašli v Jugoslaviji niti Jugoslovanov niti Slovencev, temveč le liberalce in klerikalce, ki so videli le — volilce! Toda naši državljani neonske narodnosti se zelo motijo, če mislijo, da na ta ftačin res koristijo nemškemu narodu. Kajti namesto volilnih uslug pridejo včasih tudi volilne represalije (seveda pod krinko jugoslovanske ali slovenske zavednosti), ki lahko prav hitro uničijo vse ^i«te hlapčevske mrvice, nabrane z volilnimi uslugami in judeževimi Srebrnjaki. Jako naivni najbrž Nemci vendar ne bodo, da bi pri aritmetični strankarski demokraciji računali na možnost svoje Aritmetične zmage v Jugoslaviji! . Če so resnično zavedni pripadniki svojega naroda, morajo ustvariti trajne po-^oljne pogoje za svoj poln kulturni in gospodarski razmah kot jugoslovanski državljani z vsemi pravicami in dolžnost-**»i državljana jugoslovanske države! Take trajne povoljne pogoje pa lahko Ustvarja samo medsebojno zaupanje in harmonija med državljani ene države, brez ozira na to, kateri narodnosti posamezniki pripadajo! Odpasti morajo vse Zavojevalne težnje, vsi narodni dezer-erji) vse bajke o nadljudeh in nadčlo-^eku, — kajti tudi to slednje lahko kaj ,t|ialu podleži reciprociteti, ko bo vstalo jugoslovansko narodno zdravje in zadnjo za vselej narodno bolezen! Pustimo ®*Jko o »izvoljenem« narodu in njegovi f^vojevalni »misiji« Židom, kajti klin se ®i rad izbija s klinom, kar so rad je prav lepo izkusili na lastni grbi v Nemčiji. Naši državljani nemške narodnosti morajo v svojem lastnem interesu postati dejansko naši državljani in si prav iz tega stališča urediti svojo bodočnost v^ Jugoslaviji! Soustvarjati, ne pa kibicirati na volilne drobtinice! Potem bodo prav oni, ki žele vse dobro svojemu nemškemu narodu v Jugoslaviji našli dovolj po-vdarka, da vplivajo na svoje sonarodnjake v Avstriji, naj opuste svoje zavojevalne namene na Koroškem, da ne bo takih nasproti — Nemcem v Jugoslaviji! Naši Nemci se morajo zavedati, — in to jim kot Nemcem ne bo težko, — da se tudi v Jugoslaviji čas klerikalcev An liberalcev, pa s tem tudi čas kakor volil- Za boljšcviske revolucije sem videl mnogo strašnega in nečloveškega; ali po posebni asociaciji se ob besedi »boljševizem« spominjam nekega prizora. Nekaj časa so se po uličnih trgih v Petrogradu in drugod razvažala trupla padlih žrtev družinam, po navadi na znanem ruskem izvoščiku. Otopelo telo je bilo kakor klada položeno na voziček; na eni strani so štrlele noge iz voza, na drugi glava, včasih roka. Cesto je truplo stalo v vozičku in je bilo pritrjeno s kako cunjo ali vrvjo. Tudi to sem videl, da je bilo postavljeno z glavo navzdol in noge so štrlele v zrak. To nepotrebno, nespametno, barbarsko ubijanje življenj me že danes potre, kadar se spomnim teh strahotnih prizorov. Kar se principa tiče, ne smatram 'komunizma za socijalni in socijalistični ideal, če se pod komunizmom razume popolna gospodarska in socijalna enakost. Normalno stanje družbe se v političnem in socijalnem pogledu ne da uresničiti brez močnega individualizma, to je, brez svobodne inicijative posameznikov, in to pomeni praktično tak režim, ki omogoča razvoj različnih, fizično in duhovno po naravi neenako nadarjenih individualnosti. Neenak je položaj vsakega indivi-dua v družbi, neenaka je njegova družbena okolica; posameznik zna najbolje, po (lastnem spoznanju uporabiti svoje lastne sile in sile svoje okolice; če odloča o človeku drug človek in ga vodi, nastane nevarnost, da ne bo temeljito in v polni meri izkoristil vseh sil tisti, ki se ga vodi. To se vidi povsod, tudi politično v vseh oblikah vlade, kjer se je razvil močnejši centralizem; in komunizem je ravno centralističen. Zlasti boljševiški centralizem je zelo strumen; to je abstrakten režim, deduciran iz teze in nasilno izvajan; boljševizem je absolutistična diktatura enega in njegovih pomočnikov; boljševizem je nezmotljiv in inkvizitorski in prav radi tega nima z znanostjo in z znanstveno filozofijo nič skupnega. Leta 1917. prav za prav ni šlo Leninu za to, da bi v Rusiji uresničil načela in ideale komunizma, pač pa, da bi uporabil Rusijo za to, da bi te ideale uresničil ali vsaj pospešil v Evropi. O tem je Lenin često povedal svoje mnenje; toda -motil se je, ker je bilo njegovo naziranje o stanju v Evropi kakor tudi v Rusiji napačno. Njegova zgodovina filozofije je bila zgrešena. Že Marx in Engels sta se motila v svojem pričakovanju in prerokovanju definitivne revolucije; Lenin in njegovi privrženci se niso dali od tega odvrniti in so znova čakali na svetovno revolucijo. Kdaj? Kje? Kar pravi Marx po Feuerbachu o religioznem anthropomorfizmu, velja tudi v socijalnem in političnem področju; človek si ne ustvarja po sebi le nadzemeljskega neba, pač pa tudi zemeljskega, bodočega. Rusi so nesposobni izvesti marksistični komunizem; kot celota so še preveč nekulturni im od carizma pokvarjeni, da bi razumeli in izvajali Marxove nazore o komunizmu kot definitivnem stadiju dolgega zgodovinskega procesa. Kar so Lenin in njegovi ljudje izvedli, niti ni moglo biti komunizem, kvečjemu komunistične malenkosti, kot sistem je bil to primitivni kapitalizem (agrarni) in primitivni socijalizem pod nadzorstvom primitivne države, ki je nastala iz anarhističnih enot, ki so se izluščile iz prav tako primitivnega carističnega centralizma. Ruski primitivizem sploh — masa anal-fabetskih, v svojih kočah izoliranih kme- nih uslug tako tudi volilnih represalij bliža svojemu zatonu! Bliža se ča6, ko bo moral biti vsak državljan Jugoslavije tudi res državljan v mislih in dejanjih, z vsemi pravicami in dolžnostmi nasproti celoti, ne pa — strankar! Vsak pripadnik jugoslovanskega naroda bo to moral biti (trenutno večinoma niti iz daleka še ni), pa tudi vsak pripadnik nemške narodnosti (ki je to trenotno večinoma še manj)! Bliža se z bliskovito naglico, kljub vseun ali pa prav zato, — čas države »Zbora«, čas reda, pravice in blagostanja. Čas, ki bo prinesel pravico vsakemu, ki pa jo bo tudi zahteval od — vsakega na tem šir- »Svetovna revolucija«.) tov, pomanjkanje komunikacij, propad | armade in birokracije radi izgubljene vojne, zlom carizma in cezaropapizma, izgubljenost političnih strank in stanov vse to je omogočilo energičnemu samozvancu boljševiški prevrat v glavnih mestih in vlado neznatne, toda organizirane manjšine. Pogreške in nedostatke socijalnega in političnega anthropomorfizma je bilo videti povsod; na odgovorna upravna in vojaška mesta so prihajali po večini mladi, neizkušeni in strokovno neizobraženi ljudje. Boljši izmed njih so se trudili, da pač nekako izpolnijo svojo nalogo, iskali so in iznašli, kar je bilo že davno znano in je eksistiralo; mnogi pa so svoj položaj zlorabljali in izkoriščali v osebne namene. Kdor se mora šele učiti spoznavati številke in računati, ne more uporabljati integralnih računov. Brezštevilne improvizacije so s svojo nesistematičnostjo tvorile boljševiški sistem. Boljše-viška poluizobrazba je hujša kot nobena izobrazba. Boljševiška diktatura izvira iz nekritične, popolnoma neznanstvene nezmotljivosti; režim, ki se boji kritike in priznanja mislečih ljudi, je eo ipso nemogoč. Pomanjkanje kulturnosti, ta čudni primitivizem, se kaže tudi v oficijelnem prevzemanju vseh gorostasnosti tako imenovane moderne umetnosti. Tudi v upravi se je maščeval nepravilni nazor o ideologiji države, katere organizaciji in upravi niso marksisti nikdar posvečali dovolj pažnje in študija, 'ker so ostajali pri anarhizmu (astatizmu) in so poudarjali absolutno primarnost gospodarskih razmer (ekonomski ali historični materijalizem). Ta marksistični materijalizem je godil ruski pasivnosti — ni jim bilo treba ex thesi skrbeti za nič drugega kakor za kruh! Država pa, literatura, znanost, filozofija, šola in vzgoja, narodno zdravje in nravnost, skratka: vsa duhovna kultura ni dana z gospodarskimi razmerami, pač pa mora biti poleg njih z delom pridobljena; in kultura zasigura in omogoča tudi gospodarski razvoj in — kruh. Rusi ,in tudi boljševiki 60 otroci svojega carizma; ta jih je stoletja vzgajal in oblikoval. Znali so se otresti carja, ali carizma se niso otresli. Imajo carsko uniformo, čeprav jo nosijo narobe. Boljševiki so uporabljali svojo dolgoletno, kakor so jo imenovali, »podzemeljsko« taktiko; pripravljeni niso bili za pozitivno administrativno revolucijo, pač pa so bili sposobni le za negativno. Negativno v tem smislu, da so v svoji eno-stranosti, ozkosrčnosti in nekulturnosti mnogo stvari popolnoma po nepotrebnem uničevali. Zlasti jim očitam, da so prav po carsko uživali v uničevanju življenj. Stopnja barbarstva se javlja povsod v tem, kako znajo ljudje gospodariti s svojim in svojih bližnjih življenjem. Boljševizem ustreza mnogo bolj Baku-ninu kakor pa Marxu; Marxu se približuje bolj v njegovi prvi revolucijski dobi — 1848 — ko svojega socijalizma še ni imel izdelanega. Boljševiki bi se mogli sklicevati na Bakunina radi svojega izrazitega jezui-tizma in machiavellizma. K njemu jih je dovedla ta zarotniška tajnost, ki so se je navadili in težnja po moči, po diktaturi; doseči oblast in obdržati jo, to je postalo poglavitni namen; kdor verjame, da je dosegel najvišjo, definitivno stopnjo razvoja, da nezmotljivo pozna vso družbeno ureditev, zastane v delu za napredek in izpopolnjevanje in bo njegova poglavitna in edina skrb le to, kako si obdrži svojo pozicijo in oblast. Tako je bilo za reformacije katolicizma in prišlo je do inkvizicije in protireformacije; tako je to v Rusiji. Boljševiki so malo poznali — Rusijo, Carizem jih je silil živeti v inozemstvu in radi tega so se odvadili Rusije; ne trdim, da so Zapad bolje poznali — poznali niso niti tega, ker so živeli v svojih krožkih. Poznali so ga do te mere, da so se zanj zanimali in da jim je bil merilo za Rusijo. V veri, da pride do socijalne revolucije tudi na Zapadu, in prej kakor v Rusiji, so se posvetili propagandi na Zapadu v toliki meri, da se je drobila njihova pozornost za razmere v Rusiji. Vrh tega so izdajali za to propagando še razmeroma velike denarje. Boljševiška politika je z eno besedo, extenzivna, ne intenzivna, extenzivna na znotraj in na ven. Trdim, vseskozi primitivna. Ruski boljševizem nikakor ni istoveten s komunizmom; v najboljšem primeru je državni socijalizem in kapitalizem. Resnični, trajnejši komunizem je po dosedanjih izkušnjah mogoč le na nravnem in religijoznem temelju, je mogoč le med prijatelji, toda družba, organizirana na prijateljstvu — na simpatiji — je za nas vse še zelo daleč. Komunistični poskusi se posrečijo o začetku revolucije, v tre-notnem navdušenju, toda pozneje, ko naj se navdušenje izkaže v vsakdanjem življenju, propadejo in degenerirajo. Leninov režim sta pripravila Keren-skij in že Provizorična vlada; todi Provizorična vlada in Kerenskij sta bila r upravnem pogledu nesposobna in sta dala nesposobnim in slabim ljudem znatne možnosti udejstvovanja, Lenin je s tem nadaljeval. Pot mu je pripravilo anarhično ravnanje inteligence od leta 1906.; takrat niso niti nesoči j alistične stranke razumele, da mora po revoluciji in doseženi, čeprav nepopolni konstituciji postati politika pozitivnejša. Lenin je bil logična posledica ruske nelogičnosti. Plombirani nemški vagoni so bili pri tem zelo podrejenega pomena. Lenin se je polastil Rusije, kakor so se je pred njim polastili drugi samozvanci — samozvan-stvo je vendar dolgo poglavje ruske zgodovine. Lenin je agitacijsko izkoristil vojno utrujenost, razkroj armade in hrepenenje po zemlji, ki so ga netile vse so-cijalistične in liberalne smeri od osvoboditve kmeta 1862. Kmetje so vzeli zemljo, o komunizmu ni bilo pri njih niti sledu, in kmetje — to je Rusija. Če Leninov režim ni ustvaril komunizma, in če je imel in ima velika napake in grehe, ni s tem rečeno, da ni rodilo to zlo za Rusijo in zlasti za mase ruskih mužikov tudi nekaj dobrega. Boljševizem je prebudil smisel za svobodo, zlasti je v kmetu zrastla zavest lastne moči, vsi so se poučili o moči organizacije, po mestih in med inteligenco je zavladala neka (rousseaujevska) sprostitev. Temu nasproti je velik in po mojem mnenju največji minus nravni razkroj, propad šolstva in vzgoje, nravna in kulturna anarhija sploh; Res, zakaj je Rusija potrebovala tako nasilnega prebujenja iz carističnega spanja? O tem bo premišljal vsak, kdor ljubi Rusijo; v prvi vrsti bi morali to storiti privrženci carizma in cerkve. Obvestilo Po sklepu seje banovinskega odbora JLG. »Zbor« z dne 27. aprila t. 1. so radi kršitve določb člena 321, li.—4- pravil JLG. »Zbor«, po členu 35. toč. 4. pravil, izključeni iz pokreta sledeči: g. Kotnik Franc, akademik, Ljubljana; g. Samec Igo, akademik, Ljubljana, Povšetova ulica; g. Sponza S. Tonka, akademik, Ljubljana; g. Uršič Joža, akademik, Ljubljana, Marmontova ul.; g. Jurca Ciril, akademik, Ljubljana; g. Srnjak Franc, čevljar, Stožice 113. Iz članstva J1Xj »Zbor« je izstopil gospod Vinko Loboda, davčni uradnik, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 23. S tem prestanejo za imenovane vse pravice, predvidene v členu 33. pravil JLG »Zbor-, na kar posebno opozarjamo člane »Zbora«. Izšla je iz tiska lična brošura s celotnim našim programom, desetimi točkami in življenpisom tov. D. V. Ljotica. Stane 2 dinarja. Dobi se v ekonomatu Zbora, Ljubljana, Novi trg 4-IL Organizacije in poverjeništva naj javijo, koliko izvodov žele, da se jim pošlje po povzetju. Posamezniki na pošljejo za izvod 2.50 Din v znamkah, pa dobe brošuro kot tiskovino po pošti. nem svetu!... Masaryk o boljševizmu (Iz njegove knjige Stran 4. ......... ZBOR -r: Telesna vzgoja naroda in »Zbor « (Konec.) Rasna-biološka zaščita narodne življenjske sile in rodbine mora biti temelj državne, družabne in zasebne politike. Zahtevamo, da naj zdravstveno skrbstvo, soci- jalna preskrba ter telesna vzgo- ja temelje na tvornem sodelovanju ljudstva. (Smernice X.) V našem dosedanjem izvajanju telesne vzgoje naroda po ideologiji, smernicah in načelih »Zbora« smo podali osnovo, osnovne in naravne misli. Ako hoče- mo govoriti o športu, si moramo biti na jasnem in prepričevalno spoznati naše osnovne misli. Šport je sekundarni člen telesne vzgoje, ki bo uspel in se uspešno razvijal ter pridobil pristaše v narodu in postal narodni šport samo tedaj, če Ibomo dali sekundarnemu členu pravo prirodno podlago. Tudi kmetu bo polje obrodilo šele tedaj, če bo polje pripravil, zoral in pognojil! Zanimanje naroda za posamezne spe-cijalne telesnovzgojne (športne) panoge 6e bo povečalo in našlo pravilnega odmeva šele tedaj, če bo ves narod spoznal v okviru obvezne telesne vzgoje pomen in cilje športa; potem bo narod spoznal bistvo specijalne telesne vzgoje — športno tekmovanje. Zakaj je tako majhen odziv in zanimanje naroda pri posameznih športnih nastopih, se vidi baš v gornjem. Gornja kratka izvajanja naj bodo obenem odgovor vsem, ki ne morejo rešiti in nočejo globlje razmišljati o tem dnevnem vprašanju, tako v športnih vrstah samih, od kluba pa do samega ministrstva telesne vzgoje naroda. Šele tedaj, ko bo narod sam spoznal, ko mu bo možno spoznati, v okviru pravilno izvajane obvezne telesne vzgoje naroda, ko bo spoznal plemenitost športnih nastopov in tekmovanj, bo tudi sodba naroda res športna in narodna! Splošna obvezna telesna vzgoja naroda mora biti osnova športa, osnova sport- naše smernice in načela za telesno vzgojo naroda. Jasno je, da se morajo pri postavitvi popolnega in vsestranskega načrta telesne vzgoje združiti vsa aktualna vprašanja, vse, kar je potrebno za popolen in naraven načrt. Potrebno je, da spravimo načrt v harmonično in koristno sožitje z drugimi vprašanji in načrti. Samo medsebojna harmonija in sožitje načrtov more obroditi pozitiven sad. Če hočemo tudi z vidika telesne vzgoje narodu pomagati in ga dvigniti, je nujno potrebno, da pritegnemo v okvir vodstva telesne vzgoje tudi vprašanje, ki se je do-sedaj ločeno obravnavalo, namreč vprašanje narodnega zdravja. Je to vprašanje, ki je v naravni zvezi in bitno za pravilno izvajanje telesne vzgoje. Potrebno je, da spoznamo zdravstveno stanje naroda, če hočemo narod telesno okrepiti in vzgojiti. S še tako skrbno pripravljenim načrtom telesne vzgoje ne moremo žeti uspešnih sadov, če ne poznamo zdravstveno stanje naroda. Potrebno je, da vključimo v telesno vzgojo, kot neobhodno in važno potrebo vprašanje: narodno zdravje. Osnovna temelja vodstva telesne vzgoje naroda so sledeča: Narodno zdravje, čistoča naroda, Vzgoja telesno-vzgojnih pedagogov, Telesno-vzgojni odbori, Specijalna telesna vzgoja — šport. Od rešitve vprašanj: narodno zdravje in čistoča naroda zavise pač vse naloge, ki jih stavlja telesna vzgoja naroda. Lepa bodočnost ali pa neizprosen pogin posameznika, družine in naroda! Narod moramo pripraviti in vzgojiti za neizprosen boj vsem zavratnim boleznim človeka. V prvi vrsti mislimo tu na tuberkulozo, sifilis in malarijo. Pogledati moramo na dno, v izvor sleherne bolezni ter poiskati posredne in neposredne vzroke. Po temeljiti pripravi in delu, morda večletnem, bo postala pozornost, odločnost in volja naroda tako prepričevalna in močna, da bo možno z vsakim, še tako nega tekmovanja. Iz širokih plasti na- 1 temeljitim sredstvom iztrebiti z narod- roda se bodo javili vsi oni, ki jim je za specijalizacijo in eventualno za vrhunsko tekmovanje. Razmerje med vrhunskim tekmovalcem in narodom bo naravno, ker bo med njimi stalno gotovo število dobrih in povprečnih tekmovalcev. Izbira za posamezne nastope v inozemstvu, za državne reprezentance bo lahka in imeli .bomo res pravo zastopstvo naroda tudi na tem polju. Naloga zborovske države bo, da vzgaja narod tudi v smislu načel telesne vzgoje; dolžnost organizacij, klubov itd. pa ■nora biti, da omogoči slehernemu državljanu pravilno specijalno telesno vzgojo. Pri tem mora država stalno voditi nadzorstvo nad organizacijami, klubi, društvi itd., ter jim mora biti v pomoč, tako moralno kakor materijelno. Privatna inicijativa ter tovariška borbenost med organizacijami, klubi, društvi itd., naj dvigne s pomočjo telesno vzgojnega vodstva države športni nivo našega naroda. To 60 osnovna načela in smernice telesne vzgoje naroda, kakor tudi športa po »Zboru«. V tem pravcu postavljamo načrt telesne vzgoje naroda, ki naj telesno in duhovno okrepi naš narod; da se bo tudi Jugoslavija uvrstila s ponosom med velike kulturne narode sveta, da bo tudi naša država mogla sprejeti Sn razviti mogočno olimpijsko zastavo poleg jugoslovanske in na svobodni jugoslovanski zemlji prižgala sveti olimpijski ogenj, ki naj vzplamti in dokaže tudi tem potom pred vsem svetom kulturno in naci-jonalno delo našega voditelja Dimitrije Ljotiča. Podali smo osnovne in naravne misli v okviru pravilno izvajane telesne vzgoje. Če bomo hoteli vsestransko v tem pravcu rešiti naloge telesne vzgoje in s tem dati narodu možnost pravilne telesne okrepitve in vzgoje, je potreben načrt, kateremu morajo biti osnove in temelj nega telesa neizprosne zavratne bolezni. V tem pravcu, skupno z razmotrivanjem gospodarskih, socijalnih in kulturnih prilik naroda, bomo v zborovski državi rešili pravilno in pošteno tudi problema narodnega zdravja in čistoče naroda. Nadaljnji osnovni temelj pravilne telesne vzgoje je vzgoja telesnovzgojnih pedagogov. V okvir tega vprašanja spada tudi visoka šola za telesno vzgojo. Če hočemo uspešno rešiti telesno vzgojo naroda je pač potrebno, da si vzgojimo neoporečne telesno-vzgojne pedagoge, ki bodo z dušo in s telesom pri stvari. Vzljubili bodo mladino in ostali narod ter ga skrbno vodili in učili pri telesni vzgoji v naravi in telovadnici. Naloga telesno-vzgojnih odborov je, da v vsakem okraju organizirajo telesnovzgojne tečaje, ki jih vodijo omenjeni odbori po enotnem načrtu, tako za mladino, kakor ostale prebivalce. In to za moško in žensko mladino do šolo obveznosti, za šolo-obvezno mladino in za mladino po šolo-obvezno6ti do 30. leta.* Dolžnost in naloga vodstva za specijalno telesno vzgojo — šport je, da vodi nadzorstvo nad organizacijami, društvi in klubi, ki goje športne panoge. Vsestranska podpora, tako gmotna in moralna organizacijam in drugim, naj omogoča vsem 6tanovom udejstvovanje pri speci-jalizaciji telesne vzgoje, to je športu. Naloga in dolžnost državnega vodstva telesne vzgoje je, da podpira in nadzira inicijativo posameznika in kluba v vsakem pogledu. Privatna inicijativa ter zdravo vodstvo telesne vzgoje naroda naj dvigne specijalno telesno vzgojo — šport v narodu. Pri tem ne smemo pozabiti i»a vzgojo športnih tekmovalcev obeh spolov. Predvsem moramo polagati veliko pažnjo na ženo, ter jo s pravilnimi in koristnimi telesno-vzgojnimi vajami pripravljati na njen vzvišeni poklic materinstva. Športni nastopi doma, še bolje pa v inozemstvu, naj bodo verna slika bitja in žitja naroda. Zavedajmo se, da je zunanja politična misija športa — specijalne telesne vzgoje — zadobila pomembno vlogo po vojni. Mednarodni športni nastopi nam delno potrjujejo možnost premostitve in medsebojnega zbližanja med narodi in državami. Vzgojimo viteštvo posameznika, pošteno in tovariško borbo na vsakem polju med narodom, potom pravilne in zdrave narodne telesne vzgoje! Nekaj se kuha so pisale Bleiweisove »Novice« leta 1848. Pobrežje-Tezno Športni in pevski odsek »Zbora« priredi v nedeljo, dne 23. maja majniški izlet, kaikor smo že javili v zadnji številki »Zbora«, seveda samo v slučaju lepega vremena. Ako bi pa deževalo, se izlet preloži na prihodnjo nedeljo. Posebnih vabil ne bo. Torej naj samo obvestilo zadostuje tovarišem in tovarišicam. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom v Mariboru od 13. do pol 14. ure, peš hoda je samo pol ure. Torej tovariši, levi in desni breg Maribora, pripeljite tudi svoje prijatelje in prijateljice seboj, katerim je za veselo in pošteno družbo, naj pride vsak. Pozor dopisniki! Vse, ki nam pošiljajo dopise, prosimo, da store to do sobote pred četrtkom, ko list izide, če žele, da njihov dopis izide takoj v prvi naredni številki. Poleg tega jih prosimo, naj po možnosti pišejo s pisalnim strojem, vsekakor pa samo po eni strani papirja, da puščajo na levem robu 6 cm praznega prostora, med vrsticami pa poldrugi centimeter razmaka. Smederevo Ker je bil veliki manifestacijski tabo* »Zbora« v Smederevu prepovedan, je bil istega dne na Binkoštno nedeljo ob iste® času na glavnem trgu v Smederevu ste" za Smederovo in okolico, katerega soJe poleg tisočev tovarišev od tam udelezl 1 tudi delegati iz vseh krajev naše širne domovine. Bili so tam borci od Kosovske Mitroviče in Korčule, od Sušaka in Lj^ ljane, Zagreba, Harkanovca, Novega 5® da, Bosne, Vojvodine, Hrvatske in cel Srbije. Vse pokrajine naše države so se vl' 6tile pred očmi mnogoštevilnih borce* v govorih delegatov teh pokrajin- Od Slovencev sta govorila tov. Šturm in Mazek. Borci, ki so hodili peš preko močvi^J in gozdov ure in ure, so stali nepremic®1 v žgočem solncu nove ure in ure, P05 šali vodjo Dimitrija Ljotija in njegov najbližje od povsod. . Govoril je kot gost tudi predsednik J goslovanskega narodnega poslanske?® kluba dr. Janko Baričevič, ki je -J® drugim izjavil, da je rešitev države ®lr goča le, če vsi neoporečni, res narod® čuteči ljudje delujejo skupno z »Zb0* rom« proti vsem razdirajočim element0®1 v državi, ki delajo razne fronte. Veličasten shod je zaključil sam Dimitrije Ljotič. Borci so se pod ^ _ stvom svojih tovarišev vitezov Karadj°r djeve zvezde in narodnega duhovniš^® v najlepšem redu in miru vrnili na sfW domove v zavesti, da zmaga ni veČ ® leč, oziroma, da je v Smederevu post8 še mnogo bližja. Ob solnčnem zatonu pa je ladja odp^ ljala po Donavi iz Smedereva še nas b®1^ ce iz najoddaljenejših krajev v isti vesti, da je več ni sile, ki bi mogla Pre prečiti zmago »Zbora« ... Zmeda v glavah strankarjev 'Naš shod v Smederevu izgleda, da dela mnogim prav hude preglavice iz najrazličnejših vzrokov, najmanj pa iz tistega, katerega obešajo na veliki zvon. Gre ?a to, da se zakrije hude skrbi čisto druge vrste in zmanjša vtis, ki je čisto drugega značaja. Iz razumljivih vzrokov, ki niso od nas odvisni in ki jih mi tudi ne moremo v sedanjih časih odstraniti, ker iso čisto izven nas, ne moremo pisati v listu niti o tem značaju, niti o tem, z ak a j je sploh bil dr. Janko Baričevič na našem shodu. Vsekakor pa ni niti tovariš Ljotič niti g. Baričevič in sploh nihče govoril o nacionalni fronti kakih strank, kakšne JNS, Hodžera in podobno, temveč se je govorilo le o sodelovanju posameznikov, kar je tovariš Ljotič omenil že na lanske^ shodu v Beogradu, kar torej ni čisto nl. novega, razen, da je to sedaj potrdil -t* g. Baričevič. j Da pomen smederevskega shoda majhen, se vidi po tem, da so se s t shodom blagovolili baviti — po svoje _ vsi strankarski dnevniki v Beogr«Jg, grebu in Ljubljani. Tako je včerajš°!' »Slovenski dom« z veseljem pograbil ve . zagrebškega »Obzora«, da sta v tej fr0® JNS in Hodžera, toda istega dne prin8^ beograjska »Pravda« izjavo g. Hodzer v kateri le-ta odklanja vstop v naC})Z nalno fronto, — katerega mu sploh nil*c ponudil ni, razen fantazija raznih n8 »prijaznih« dnevnikov. — Tako naši spodje »prijatelji« drug drugega tolceJ po zobeh in samo dokazujejo, kaks^ strašansko zmedo je napravil v njihovl vrstah shod v Smederevu. * V okvir te temeljne točke telesne vzgoje spada tudi vprašanje: varstvo deklet, mater in otrok, materinski domovi itd., kakor smo uvodoma že povedali. K slavnostni otvoritvi Belomorsko-Baltiškesa kanala v S. S. S. R. Rdeče fanfare so zapele triumf v višave! Najbolj napredna, najbolj človekoljubna, najbolj kulturna država na svetu hoče pokazati »gnili« Evropi uspehe socijalističnega dela. »Proletarci vseh dežel uprite oči v zarjo novega življenja! Intelektualci vsega sveta, občudujte remek-delo XX. veka! Naj ve »gnili zapad«, da se delajo najbolj impozantna, koristna in človekoljubna dela pri nas. Mi srno vzgled vsem drugim, mi razsvetljujemo temo kapitalizma z reflektorji socijalističnega konstruktivizma, mi gremo naprej, širimo kulturo, ljubezen« ... itd., itd.... Take himne, psalme in ode poje v zadnjem času ves sovjetski tisk. — Kaj pa se je zgodilo? — Se bo marsikdo vprašal. Dovršeno je namreč gigantsko delo, dokončno je zgrajen Belomorsko-Baltiški kanal. Sovjetska pristanišča ob severnem (morju dobijo na tak Ustnik tista k»nzwcij Predstavnik konrerdja Ture Sturm, Celovška 28. Odgovorni n rednik Ivan Mar jek. Celovška 300. Tiskarna »Slovenija« (predstavnik A. Kolman), vsi v Ljob