T
[V) /\ - lo -V T\X
~r- \A —	>
/J
informativni® 9|asil° ravenskih železarjev
N S feO f
ŽocO-,
Leto XXXIX
Ravne na Koroškem, januar 2002
št. 1
ŽELEZARSKI DOLGOVI NA PLEČIH DRŽAVE
Državni zbor Republike Slovenije je 20. decembra lani sprejel Zakon o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja.
Republika Slovenija je tako z 31. 12. 2001 prevzela obveznosti Slovenskih železarn za izdane obveznice za sanacijo v višini 248,716 mio DEM ter obveznosti Slovenskih železarn za posojilo pri LBS New York v višini 7,625 mio DEM. Poleg teh terjatev pa Republika Slovenija po tem zakonu spremeni v kapitalski delež v Slovenskih železarnah tudi terjatve iz naslova neplačanih davkov, prispevkov in drugih dajatev podjetja Jeklo Štore, ki so bili preneseni na Metal Ravne, ter znašajo 890,3 mio SIT.
Slovenske železarne morajo obveznosti iz kreditov, najetih na podlagi zakona o jamstvu RS za kredite za trajna obratna sredstva, odslej poravnavati iz kupnin, ki jih bodo dobile s prodajo odvisnih družb. Mednje sodijo tudi t. i. stanovanjska podjetja, kijih bo kupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Notranji upravičenci, ki jih zastopajo družbe pooblaščenke, v primeru prodaje posamezne odvisne družbe zamenjajo delnice Slovenskih železarn, d. d. za poslovne deleže do največ 20 odstotkov osnovnega kapitala po nominalni vrednosti delnic v višini
100.000	SIT za delnico.
Zakon tudi določa, da bo Republika Slovenija namenila 390 mio SIT Jamstvenemu in preživninskemu skladu RS za izplačilo odpravnin invalidom in delavcem, ki so se v integracijska in invalidska podjetja sistema zaposlili s prehodom iz drugih družb Slovenskih železarn. Tem upravičencem pripada odpravnina, kot je določena za delavce, ki jim preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov.
Poleg tega bo država 500 mio SIT namenila za izvedbo programa, namenjenega invalidom in osebam z invalidnostjo, ki so postali brezposelni zaradi stečaja invalidskih in integracijskih podjetij, kot posledica prestrukturiranja Slovenskih železarn.
A. Č.
NOVINARSKA KONFERENCA ŽELEZARSKIH DRUŽB OB KONCU LETA
Najuspešnejše leto v zadnjem desetletju;
ZA NAPREJ PA VELJA:
lokacija bo močna toliko, kolikor bodo uspešne posamezne družbe
Kljub recesiji železarske družbe na Ravnah dosegajo najboljše poslovne rezultate v zadnjih desetih letih, je na novinarski konferenci na Ravnah 6. decembra lani dejal predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič. Po njegovem mnenju bo k uspešnosti družb prispevala tudi privatizacija (razpisa za prodajo Metala in STO bosta objavljena v marcu), katere cilj je ohranitev delovnih mest in vitalnih funkcij, razvoj in boljša prihodnost družb.
"Lokacija bo močna toliko, kolikor bodo močni njeni sestavni deli, ki so med seboj poslovno povezani, ne glede na to, kdo je lastnik posamezne družbe."
Novinarska konferenca na Ravnah:	Mojca	Kert Kos,
direktorica Energetike, Andrej Gradišnik, namestnik glavnega direktorja Metala, dr. Matic Tasič, predsednik uprave Slovenskih železarn, Peter Prikeržnik, glavni direktor Metala, Jože Studenčnik, direktor STO in Janko Miklavc, član uprave Nožev.
METAL - v pričakovanju najboljšega poslovnega rezultata doslej
Lansko leto je bilo za Metal zelo uspešno, kar potrjujejo tudi poslovni rezultati. V prvih desetih mesecih so v podjetju ustvarili 980 milijonov SIT dobička iz poslovanja, čisti dobiček pa je dosegel 404 milijone SIT. To je več, kot je bilo predvideno v Programu prestrukturiranja in v Gospodarskem načrtu za leto 2001 ter bolje od rezultatov v letu 2000. "Predvidevamo, da bomo poslovno leto 2001 zaključili z najboljšim rezultatom v zgodovini obstoja Metala," je povedal njegov direktor Peter Prikeržnik.
Boljše poslovanje je posledica usmeritve v prodajo kvalitetnih jekel z večjo dodano vrednostjo. Čeprav je takšna prodaja količinsko manjša, pa prinaša večji iztržek. Tako so ravenski jeklarji v desetih lanskih mesecih prodali 49.360 ton jekla (v enakem obdobju leta 2000 so kupcem odpremili 50.768 ton, lanski plan pa je predvideval prodajo 50.167 ton), a so v povprečju dosegali mesečno realizacijo v višini 12,7 milijona DEM. Ta pa je bila skoraj za dva odstotka večja od načrtovane ter je za šest odstotkov presegla vrednost povprečne mesečne prodaje v letu 2000.
"Doseženi poslovni rezultati potrjujejo pravilno strategijo: Metal je namreč postal mini jeklarska družba z jasno določenim jedrnim programom, z rastočim tržnim deležem in z vzpostavljenimi komercialnimi tokovi," je poudaril glavni direktor Metala.
Uspešno poslovanje največje ravenske družbe pa ni le posledica izboljšanja proizvodnega in prodajnega asortimenta (v strukturi prodaje dosegajo zdaj orodna jekla že 71-odstotni delež, leta 2000 pa je njihov delež znašal 56 odstotkov), temveč tudi notranjih ukrepov za zniževanje stroškov.
Usmeritvi v proizvodnjo orodnih, specialnih in hitroreznih jekel so v Metalu podrejene tudi druge aktivnosti - tako raziskave in razvoj kot naložbe.
Vsako leto zanje predvidijo okoli 6,7 milijona DEM. Potem ko je bila zaključena investicija v novo kovaško stiskalnico, vredno okrog 20 milijonov DEM, nameravajo letos v Metalu izboljšati termično obdelavo s postavitvijo dveh peči. V plan za leto 2003 pa so zapisali postavitev Ebnerjevi podobne peči, za katero bo treba odšteti pet
milijonov DEM. Že lanskega novembra pa so s švedskim izvajalcem podpisali pogodbo o prvi fazi obnove srednje proge v Valjarni. Vrednost uvoženih delov znaša 1,7 milijona DEM.
V Metalu je zdaj 1077 zaposlenih. Povprečna bruto plača je za 14 odstotkov večja od povprečne plače v panogi, povprečno plačo na zaposlenega v regiji pa presega za 11 odstotkov.
Po Prikeržnikovih besedah na pričakovanja v letu 2002 vpliva tudi konjunkturno nihanje, ki so ga v Metalu najbolj občutili v drugi polovici lanskega leta, a po predvidevanjih naj bi recesija ponehala v drugem polletju letos. Ker je bilo leto 1999 še slabše z naročili, a so ga Metalovci s stroškovno strategijo za obdobje recesije uspeli skleniti brez izgube, v Metalu verjamejo, da bodo uspeli tudi letos. Seveda ne bo šlo brez obvladovanja notranjih stroškov, upajo pa tudi, da se cena električne energije, ki pomeni petodstotni delež vseh stroškov podjetja, ne bo povečala.
STO - pred privatizacijo še reorganizacija
Podjetje Stroji in tehnološka oprema je v pivi polovici lanskega leta ustvarilo 534 milijonov SIT izgube (22 odstotkov realizacije), kar je pripeljalo do razrešitve poslovodstva. Štiričlansko upravo, sestavljeno iz direktorjev proizvodnih programov, je zamenjalo tričlansko poslovodstvo s poslovnofunkcijskimi odgovornostmi.
Novo poslovodstvo je takoj pripravilo nekaj kratkoročnih ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali poslovanje, je povedal glavni direktor Jože Studenčnik. Le-ti obsegajo večji nadzor stroškov,
V STO v kratkem pričakujejo naročilo še 16 valukov - na fotografiji je varjenje školjke valuka.
Med lanskimi naložbami v Nožih so tudi brusilni stroji.
aktivnosti za povečanje naročil, večjo delovno disciplino, skrb za obveščanje zaposlenih, kadrovske ukrepe ipd.
V rebalansu plana je vodstvo	podjetja
predvidelo, naj bi se izguba bistveno zmanjšala in konec leta znašala 180 milijonov SIT. Kot kažejo ocene, pa bo le-ta večja -okrog 300 milijonov SIT.
Direktor Studenčnik pa je poudaril, da bodo pozitivni rezultati doseženi v poslovnem delu letne bilance. V drugem polletju lanskega leta so v STO vsak mesec dosegli pozitivne bilance uspeha.
Medtem ko v Valjih dobro delajo, pa v Namenski proizvodnji in še bolj v programu Stroji rezultati zaostajajo za načrti.
Vendar se vsaj zaposlenim v Namenski proizvodnji obeta nekaj več dela: pred podpisom sta pogodbi o servisiranju valukov in dveh šolskih tankov v višini
1,5	milijona DEM. Januarja ali februarja pa naj bi STO in obrambno ministrstvo podpisala pogodbo o izdelavi 16 valukov za Slovensko vojsko.
Kot je povedal Jože Studenčnik, so v STO pripravili tudi enoletni sanacijski program, ki se bo zaključil s privatizacijo družbe. Tako naj bi letos nastale tri družbe (Valji, Stroji, Namenska proizvodnja), za katere bodo poiskali strateške partnerje, ki bodo podpirali njihov razvoj. Kupca za STO kot celoto bi bilo namreč težje najti, medtem ko interesenti za posamezne programe so.
Naloge za prihodnje obdobje pa je Studenčnik opredelil takole: "Izboljšati bo treba nabavo in izpolnjevati dobavne roke. Treba bo doseči večjo produktivnost in bistveno večjo dodano vrednost na zaposlenega, in to s povečanim obsegom blagovne realizacije ter s kadrovskim reševanjem prezaposlenosti."
NOŽI - v skladu s sloganom Boljši danes, jutri najboljši
Kot je rekel član poslovodstva Janko Miklavc, v podjetju moto Better today, the best tomorrovv že vrsto let dokazujejo z rezultati. Poslovni rezultati desetih lanskih mesecev in ocene pa kažejo, da bo leto 2001 eno najuspešnejših doslej.
Od lanskega januarja do oktobra so v podjetju Noži prodali 1.047 ton izdelkov in materiala v skupni vrednosti 1,864 milijarde SIT (25 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2000). Po predvidevanjih naj bi skupna prodaja v letu 2001 znašala predvidoma 1.230 ton in bo za 14 odstotkov večja od načrtovane, realizacija pa naj bi dosegla 2,3 milijarde SIT.
Čisti dobiček v lanskih desetih mesecih je znašal 134 milijonov SIT in je od predlanskega v enakem obdobju večji za 37 odstotkov. Po predvidevanjih naj bi v Nožih poslovno leto 2001 zaključili z 20,2 milijona DEM realizacije (leta 2000 soje dosegli 17,2 milijona DEM).
Leta 2001 so v Nožih povečevali izvoz - 89 odstotkov celotne prodaje so ustvarili na tujih trgih.
Deleže največjih kupcev so v ravenskem podjetju za proizvodnjo industrijskih nožev zmanjšali na razumno mero, je poudaril Janko Miklavc in povedal, da največjemu kupcu prodajo izdelke v vrednosti 13 odstotkov celotne prodaje. Če bi tega kupca izgubili, to za podjetje ne bi bilo usodno.
Metal ostaja naj večji dobavitelj vložnega materiala, saj nakup njegovega jekla predstavlja skoraj 40 odstotkov vseh naročil.
Povprečno število zaposlenih se v podjetju v zadnjih letih ne spreminja — giblje se od 187 do 194 delavcev. V zadnjih mesecih se je število nekoliko povečalo in dosega 199 zaposlenih. Povprečna plača je za 14 odstotkov večja od določil kolektivne pogodbe. Med zaposlenimi je 37 invalidov, kar pomeni 18,6 odstotka vseh zaposlenih. Za primerjavo - kot je poudaril Janko Miklavc - v konkurenčnih podjetjih je invalidov manj kot 5 odstotkov oziroma nič.
Dodana vrednost na zaposlenega je v desetih mesecih leta 2001 znašala 45.926 DEM in je bila večja od načrta ter dodane vrednosti v letu 2000.
Kot je poudaril Janko Miklavc, je uspešno poslovanje v Nožih tudi posledica naložb v osnovna sredstva v zadnjih letih. Od leta 1996 do 2001 je bilo zanje namenjenih 6,1 milijona DEM, od tega v lanskem letu 1,8 milijona DEM.
Kljub recesiji, ki se je najprej pojavila na ameriškem trgu in se pozneje razširila v Evropo, v Nožih za leto 2002 predvidevajo večjo realizacijo kot lani - znašala naj bi 23,1 milijona DEM. Zato se bo za 11 odstotkov povečala tudi količinska prodaja -kupcem naj bi dobavili več kot 1.300 ton izdelkov. Dodana vrednost na zaposlenega naj bi se približala
50.000	DEM. Naložbe se bodo nadaljevale tudi letos -zanje je predvidenih 2,3 milijona DEM (slaba polovica tega zneska bo namenjena za kalilnico).
ENERGETIKA - nova energetska zakonodaja kot nov izziv
"Energetika Ravne je kot podjetje za proizvodnjo in distribucijo energetskih medijev v sistemu Slovenske železarne odgovorna za enotno vodenje in upravljanje energetskih oskrbovalnih sistemov na območju ravenske železarne. Dejavnost in poslovanje družbe sta tesno pogojena s proizvodnjo v metalurških, livarskih in strojnoprcdclovalnih družbah. Naša prednostna naloga je oskrba teh podjetij s količinsko ter kakovostno in stroškovno ustreznimi energetskimi mediji ter oskrba mesta Ravne s toplotno energijo za daljinsko ogrevanje objektov ter proizvodnja električne energije za prodajo v prenosno omrežje," je dejavnost podjetja opisala njegova direktorica Mojca Kert Kos.
Postavitev kogeneracije je omogočila proizvodnjo električne energije in njen prenos v omrežje. S prodajo električne energije (od lanskega oktobra jo prodajajo Elesu) so v Energetiki v primerjavi z letom 1999 povečali prihodke od 30 do 35 odstotkov, železarski trg pa v strukturi kupcev od 55 odstotkov zmanjšali na 35 odstotkov.
Prihodki v letu 2001 bodo dosegli 1,8 milijarde SIT, celoletno poslovanje pa bo na t. i. pozitivni ničli. Prodaja toplotne energije za ogrevanje mesta sezonsko vpliva na rezultat poslovanja. V drugem in tretjem kvartalu je rezultat poslovanja negativen, a prodaja toplotne energije med kurilno sezono pokriva izgubo.
Rezultat poslovanja v enajstih mesecih leta 2001 je izguba 22,3 milijona SIT. Na uspešnost poslovanja je vplivalo več dejavnikov: manjša prodaja toplotne in električne energije zaradi višjih temperatur, saj oktobra kogeneracijska naprava sploh ni obratovala; ukinitev proizvodnje kisika in zniževanje števila zaposlenih
(utekočinjeni kisik Energetika zdaj nabavlja pri TPJ Jesenice in ga distribuira do železarskih družb -ekonomski učinki ukinitve proizvodnje kisika na Ravnah so se odrazili v nižjih stroških za porabljeni kisik pri kupcih, vendar pa zniževanje stroškov dela ni sledilo nižjim prihodkom, saj so zaposleni še prejemali nadomestila, ki jim pripadajo kot presežnim delavcem) in rast cen energije, predvsem zemeljskega plina.
Direktorica Mojca Kert Kos napoveduje, da si bodo v Energetiki v prihodnje prizadevali povečati dohodke od prodaje na širšem energetsko-komunalnem trgu. Le tako bodo lahko zagotavljali tržno konkurenčno oskrbo kupcev z energetskimi mediji. Poslovanje v Energetiki bo torej v prihodnje tesno povezano z odprtjem energetskega trga v Sloveniji. V Energetiki tako predvidevajo povečati prihodke od prodaje električne energije, saj je trgovanje krajevno neomejeno, zato predstavlja nova energetska zakonodaja za ravenske energetike velik poslovni in strokovni izziv. K večji realizaciji pa naj bi prispevala tudi večja prodaja zemeljskega plina.
Razpis za prodajo Energetike je že bil objavljen, nanj so se odzvali trije interesenti. Glede dileme o ločeni privatizaciji Metala in Energetike je direktor Metala Peter Prikeržnik pojasnil, da so v svetu tako primeri, ko je energetska funkcija v okviru proizvodne ali pa je samostojna. Če naj bi se Energetika razvila v veliko in močno podjetje, mora biti samostojna.
Dr. Tasič je dodal, da povezave na lokaciji niso možne le prek lastništva. Še bolj kakovostne in učinkovite so, če so poslovne. Interes je, da družbe za tovarniškim plotom rastejo; ta možnost za Energetiko s prodajo obstaja, saj se bo lahko iz storitvenega podjetja za železarske družbe razvila v močno slovensko energetsko družbo. Poslovna povezava z Metalom pa bo, po Tasičevem mnenju, za jeklarsko podjetje še ugodnejša, saj bo podjetje z večjo realizacijo še cenejše, rastoča podjetja pa bodo zaradi novih delovnih mest pomembna tudi za dolino.
Direktorica Energetike je ob tem opozorila na novo energetsko zakonodajo, ki predvideva oskrbo gospodarsko zaokroženih področij in povezanih regij, kar je prednost ravenske Energetike. Prepričana je tudi, da v primeru enega podjetja na Ravnah trgovanje z energijo ne bi bilo prioriteta. Vsi stroški, ki nastajajo pri funkcioniranju energetskih oskrbovalnih sistemov, bi se morali pokriti s prihodki od prodaje na omejenem območju. Če pa upoštevamo možnost povečevanja trga, tako Kert Kosova, ki je glede električne energije neomejen, pri zemeljskem plinu pa opredeljen z geografsko povezanimi občinami, to vpliva na znižanje stroškov tudi za kupce iz železarne. Ti pa potrebujejo zanesljivo in tržno konkurenčno ceno energentov. Obstaja pa tudi zakonsko varovalo: če posrednik pri oskrbi gospodarsko zaokroženih območij ne zagotavlja pogojev tržne konkurenčnosti, se lahko kupec priklopi na druge oskrbovalne sisteme.
Andreja Čibron-Kodrin
NEKDANJA ČISTILNICA JEKLOLIVARNE DOBIVA NOVO PODOBO
Po stečaju Jeklolivarne je halo čistilnice kupila družba Metal in v njej za kovačnico že avgusta leta 2000 postavila luščilni stroj, decembra lani pa tračno žago.
V njeni bližini bo kmalu začel delati tudi rabljeni
Tračna žaga v adjustaži kovačnice
rezkalni stroj, katerega postavitev se je začela konec lanskega leta.
A. Č.
Oskrba z energijo v novembru 2001
V novembru je bila distribucija električne energije 11.198 MWh in je bila za 0,3 % nižja kot oktobra. V primerjavi z distribucijo v novembru 2000 (12.209 MWh) je bila v lanskem novembru nižja za 8,3 %.
Distribucija zemeljskega plina je bila v novembru (4.610.896 ms3) za 0,3 % višja od planirane količine. Količinska primerjava distribucije glede na november predlanskega leta (4.841.298 ms3) pa kaže na 4,8 % nižjo distribucijo v lanskem novembru. V obdobju enajstih mesecev leta 2001 je bil obseg distribucije zemeljskega plina
1,6	% višji od planiranega obsega za to obdobje in je dosegel 91 -%-ni delež celotne napovedane količine za leto 2001.
Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje je bila v novembru 2001 10.014 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in distribucijo v predlanskem novembru je bila lanski november za 26,9 % višja.
Proizvodnja pare (959 t) seje v primerjavi s prejšnjim mesecem (842 t) povečala za slabih 14 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v novembru 4.406 m3 in je bila po količinskem obsegu enaka kot v oktobru (4.405 m3), glede na oktober predlani pa je bila nižja za 11,5 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (279.333 m3) je bila v primerjavi z oktobrom nižja za 14 %, glede na november predlani pa je bila distribucija tega energenta v tem mesecu prav tako nižja za 14 %. Distribucija pitne vode je bila v oktobra (54.185 m3) nižja za 9,5 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v novembra 2000 pa je bila nižja za 6,8 %.
Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je v novembru znašala 4.717.954 mN’. Glede na prejšnji mesec je bila nižja za 8,2 %. Primeijava proizvodnje in
distribucije tega energenta z oktobrom 2000 pa kaže na zmanjšanje v tem mesecu za 2,9 %.
Količinsko je bila distribucija kisika novembra (245.556 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem višja za 4,2 %. Distribucija dušika in argona pa je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 2,6 % oziroma 18,6 %.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
I INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V DECEMBRU 2001
3. 12. 2001 je ob 16.30 na cesto pri Jeklovleku iz viličarja izteklo hidravlično olje. Poklicni gasilci so zaščitili jaške, da ni prišlo do onesnaženja vodotoka.
4. 12.2001 so ob 17.05 pred proizvodno halo Čistilnice zagoreli električni kabli in olje na razrezanem ter uničenem delovnem stroju.
17. 12. 2001 je ob 23.00 zagorelo v zabojniku za odpadke pri proizvodni hali STO.
24.12.2001 je ob 15.05 zaradi nizkih temperatur počila cev ogrevanja, zato je začela iztekati topla voda v skladiščnem kontejnerju družbe Styria Vzmeti.
Poklicna gasilca sta zaprla dotok vode in o tem obvestila delavce Energetike.
Za dražbe je bil opravljen en prevoz obolelega delavca.
Poklicni gasilci so posredovali še zunaj železarne, in sicer 24. 12. 2001, ko so sanirali cesto po prometni nesreči na Čečovju.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
KULTURNA KRONIKA
ZA DECEMBER
V Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec so 6. 12. proslavili njegovo 50-letnico - odprli so razstavo, v kulturnem programu je sodeloval Slovenjgraški oktet Lesna, gostja je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter.
Muzej, ki je nastal leta 1951 kot Okrajni muzej NOB, seje postopno preoblikoval v splošni muzej. V muzejski stavbi je postavljena stalna arheološka zbirka, o dogajanju v polpretekli zgodovini pričajo Paučkove partizanske bolnišnice na Legnu ter gestapovski zapori v Dravogradu. Muzej skrbi tudi za zbirko v cerkvi sv. Jurija na Legnu, v župnišču v Libeličah je postavljena stalna razstava o koroškem plebiscitu; muzej je pripravil naravoslovno razstavo iz zapuščine Maksa Kunca in rudarsko stanovanje v muzeju Podzemlje Pece v Mežici, Splavarski muzej v Javniku ter Kamnoseški in glažutarski muzej v Josipdolu na Pohorju. Sodeluje tudi s Kovaškim in gasilskim muzejem na Muti, strokovno pa pomaga Sokličevemu muzeju v Slovenj Gradcu in Slomškovi zbirki v Vuzenici.
Zbirke v župnišču v Libeličah so odslej bogatejše še za stalno postavitev zbirke o prehrambeni kulturi prebivalcev Libelič in okolice. Slovenjgraški muzealci so jo pripravili skupaj z Društvom kmetic Dravograd - Krajevni odbor Libeliče, 23. 12. so v župnišču odprli tudi obnovljeno črno kuhinjo in predstavili knjigo Libeliška kuharica - Da ne boš vočn od mize šov.
• Koroški oktet je ob svoji štiridesetletnici in ob izidu svoje prve zgoščenke ter kasete s koroškimi pesmimi Dečva nabira brančur 7. 12. v Kulturnem domu na Ravnah pripravil koncert. Županja Ivana Klančnik je v slavnostnem govoru dejala, daje glasba govorica srca, ki brezbrižnega ne pusti nikogar.
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika so 7. 12. predstavili knjigo Janeza Mrdavšiča Krajevna in domača imena v Mežiški dolini. Z avtorjem seje pogovarjala dr. Zinka Zorko.
Ob 80-letnici pisatelja, pesnika, prevajalca, esejista itd. Janka Messnerja so v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika 13. 12. pripravili srečanje s slavljencem ter priložnostno razstavo "Kadar nam Drava nazaj poteče, Koroški jaz domovina porečem". V kulturnem programu so sodelovali ravenski gimnazijci pod mentorstvom Mirana Kodrina.
Kulturno društvo Kultkišta in Razstavišče Uršnik sta 14. 12. odprla razstavo "Enajst umetnikov -enajst sporočil". Do 31. januarja so na Partizanski 19 na ogled izdelki uveljavljenih koroških grafikov, slikarjev in kiparjev (Berhtold, Borčič, Brezočnik, Grošelj, Hajnc, Hergold, Kumprej, Ogrinc, Popič, Rojnik, Unkovič).
V Bargetovi vili na Partizanski 6 v Mežici so 14. 12. odprli t. i. Štiblc ali umetnostno razstavišče ter na prvi razstavi na ogled postavili slike, čipke,
V Koroškem oktetu je v štiridesetih letih pelo 39 pevcev, zdaj so člani: Mirko Prapertnik, Zvonko Erjavec, Jože Plohl, Mirko Gerdej, Mirko Rožej, Marjan Dirntiš, Milan Tušek, Florjan Hovnik in Edo Osojnik. Umetniški vodja je prof. Tanja Krivec.
(Foto: arhiv Koroškega okteta)
unikatni porcelan ter umetnine iz lesa, izdelke domačih ustvarjalcev.
Letos so se slovenski esperantisti srečali na Prevaljah, kjer so 15. 12. obeležili Zamenhofov dan. O Zamenhofu - preroku pravičnega miru je govoril Vinko Ošlak, o načrtih umetnih jezikov pri Slovencih je predaval Janez Jug (predsednik Združenja za esperanto Slovenije), Janez Zadravec pa je predstavil knjigo Gradivo za zgodovino gibanja za mednarodni jezik esperanto Slovenije.
V Likovnem salonu na ravenskem gradu so 21. 12. odprli slikarsko razstavo Triangel. Slikarke Ksenijo Čerče, Andrejo Suhodolčan in Simono Šuc ter njihovo delo je predstavila kustosinja Simona Javornik (izšla je tudi zloženka), v kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Ravne na Koroškem. Razstava bo na ogled do 25. januarja.
Med prazničnimi prireditvami omenimo dogajanje pred ravensko Namo v organizaciji Četrtne skupnosti Trg. Od 26. do 28. 12. so tam nastopili pevski zbor z OŠ Koroški jeklarji, Vera Trafela, Pihalni orkester železarjev Ravne, harmonikarski orkester z Glasbene šole Ravne na Koroškem,
Folklorna skupina Luka Kramolc Šentanel ter Marjana Mlinar. Silvestrski program so oblikovali ansambel Zarja, Milan Kamnik in Damjan Zih.
Pihalni orkester železarjev Ravne je božično-novoletni koncert priredil 25. 12. v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca, Pihalni orkester Prevalje pa že dva dni prej v Družbenem domu.
Zbrala: A. Č.
HOROSKOP
JASNOVIDCA RINALDA ZA JANUAR
Za ovne, rojene marca, bo to ljubezensko zanimiv mesec. Pravo odkritje se obeta samskim, vezani pa bodo v skušnjavah. Delo vam bo šlo dobro od rok!
Aprilski biki bodo navdušeni nad radodarnostjo svojih bližnjih. Dajte vse od sebe v službi. Sledi celo povišanje plače.
DVOJČKA: Pridite že iz svojega skrivališča! Sicer ne bo nobenih sprememb v ljubezni. Dela v službi bo veliko. Spoznali boste nove poslovneže.
.K: Dobili boste nove zadolžitve v službi. Ob delu se boste sproščali, sicer pa bo še vedno razgibano vzdušje. Odšli boste na poslovno potovanje.
Obeta se vam zelo sproščen in uspešen mesec. Samski boste povabljeni ven, vezani pa premišljujte o svojih težavah. Delovno vzdušje vas bo navdajalo z optimizmom.
Ne bo vas moč spraviti med ljudi. Na delovnem mestu boste osamljeni in pesimistično razpoloženi. Pazite na zdravje. Težko pričakovani denar bo prispel.
Blestele boste kot še nikoli. Vse vam bo šlo dobro od rok. V službi boste zaželjeni, doma ljubljeni. Finančno si boste zelo opomogli.
Končno boste uspeli pošteno zaplavati. Dodobra si boste opomogli na finančnem in življenjskem področju. Pazite le na svojo energijo.
Izjemna sreča v ljubezni vas časa že na začetku meseca. Vse želje se vam bodo nenavadno hitro izpolnjevale. Prihaja tudi denar.
Nikar ne obupujte nad svojim ljubezenskim življenjem, zdaj bo čas, da pogledate vase. Dobro bi tudi bilo, da se za kratek čas umaknete pred ljudmi. Delo vas bo utrdilo. Denar.
Lep ljubezenski mesec se vam obeta. Pazite se delovne preobremenjenosti in napetosti. Družini posvečajte več pozornosti. Lahko razmišljate tudi o življenjskih spremembah.
Bolje bi bilo za vas, če bi se posvetili karieri, ne pa neobetavnemu partnerstvu. Trenutek ni primeren za novosti. Na delovnem mestu se izogibajte konfliktov z nadrejenimi. Pazite na izdatke.
PLANINSKI VODNIKI IZ SLOVENSKIH ŽELEZARN O SVOJEM DELU V LETU 2001
Doslej že 92 pohodov z več kot 35.000 udeleženci
Planinski vodniki, ki v družbah Slovenskih železarn skrbijo za planinske pohode železarjev, se srečajo vsako leto, da ocenijo svoje delo ter začrtajo smernice za aktivnosti v naslednji planinski sezoni. Lansko so sklenili 17. novembra s srečanjem pri Plodni v Šentanelu, kjer je okoli 40 udeležencev iz vseh železarskih središč preživelo prijetno dopoldne in del popoldneva. Druženje je s prikazom diapozitivov, ki so nastali na številnih železarskih pohodih, popestril Franc Podmeninšek.
O delu planinskih vodnikov je poročal Franci Telcer. Kot je dejal, planinski pohodi železarjev doživljajo razcvet, število pohodnikov se povečuje, njim pa se na pohodih pridružuje tudi vedno več vodilnih iz železarskih podjetij, tudi organizacijski odbori na Ravnah, Jesenicah in v Štorah so odigrali svojo vlogo.
Na prejšnjem srečanju planinskih vodnikov na Pristavi so si ti zadali naslednje naloge: organizacija treh pohodov, povečati informiranje o njih, z dejavnostjo seznanjati vodstva podjetij in občin ter oživiti dejavnost planinskih vodnikov.
Organizacijski odbori so pri izbiri ciljev pohodov upoštevali želje pohodnikov, bolj ali manj pa so bili uspešni tudi pri zagotavljanju tople malice in spominskih majic. V letu 2001 so bili trije pohodi slovenskih železaijev: Jeseničani so pripravili vzpon na Ratitovec, kamor se je 26. maja povzpelo 213 pohodnikov. V organizaciji Ravenčanov je 23. junija potekal pohod na Rogatec z 235 pohodniki. Štorčani pa so železarjem približali manj znano Menino planino, ki je pritegnila največ planinskih navdušencev (302). Skupaj je bilo pohodnikov 750.
Doslej se je v triintridesetih letih zvrstilo že 92 železarskih pohodov, na katerih je sodelovalo 35.089 udeležencev. Statistika pove, daje število udeležencev večje iz leta v leto: medtem ko je bilo leta 1996 na pohodih 143 udeležencev, se jih je leta 1997 odzvalo že 222, naslednje leto pa 488, leta 1999 se jih je na pohode podalo 442, leta 2000 pa 779 - ta porast je treba pripisati tudi četrtemu pohodu (v prejšnjih letih so bili organizirani po trije).
Srečanje
planinskih
vodnikov
pri
Plodru
v
Šentanelu
V letu 2002 želijo planinski vodniki število sodelavcev na pohodih še povečati, kar ne bo težko, saj so ugotovili, kaj vse pripomore k uspešnim izletom: izbira privlačnega cilja, pravočasna objava razpisa, sodelovanje s sindikatom SKEI, sodelovanje s podjetji in z župani, organizacija družabnega srečanja, spominska darila ipd.
Zanimivo pa je, kot ugotavlja Franci Telcer, da se je število planinskih vodnikov prav v obdobju povečevanja udeležbe na izletih - zmanjšalo. Njihovo sedanje število je komaj zadovoljivo, saj se je v zadnjih letih prepolovilo. K temu je prispevalo zmanjševanje števila zaposlenih v podjetjih, odhodi v druge kraje, vključitev v delo v drugih društvih ipd. Organizacijski odbori se trudijo, da bi v svoje vrste pritegnili čim več novih vodnikov. A vedeti je treba, da je njihovo delo prostovoljno, združuje pa jih ljubezen do gora. Za varno hojo v gore tako skrbi na Ravnah osem planinskih vodnikov, v Štorah šest, v Celju pa štirje, po dva sta zaposlena na Jesenicah in v Metalurškem inštitutu v Ljubljani, v Verigi, Plamenu
in Tovilu pa deluje po en planinski vodnik, skupaj je planinskih vodnikov v sistemu Slovenske železarne torej 25.
Tudi letos bodo planinski vodniki organizirali tri, morebiti štiri izlete, predvsem v območja, ki jih pohodniki še ne poznajo, pot pa naj bi bila primerna tudi za starejše pohodnike.
Vsi udeleženci delovnega srečanja planinskih vodnikov so se strinjali, da je najpomembnejše, da izleti so; malica in spominska majica pa sta, če ju organizator s sponzorskimi sredstvi lahko zagotovi, nista pa odločilni in obvezni.
Leta 2003 bo stoti pohod slovenskih žclczarjev, zato bo bolj slovesen. Pohod na Triglav bodo pripravili na Jesenicah pod vodstvom Borisa Lazarja. Za častnega predsednika organizacijskega odbora 100. pohoda pa je bil soglasno izbran Franci Telcer.
A. Č.
UDELEŽBA NA POHODIH V LETU 2001
ŠTEVILO CILJ UDELEŽENCEV	RATITOVEC	ROGATEC	MENINA PLANINA	SKUPAJ
JESENIŠKA ŽELEZARNA	100	70	86	256
RAVENSKA ŽELEZARNA	56	103	104	263
ŠTORSKA ŽELEZARNA, ŽIČNA CELJE	41	41	I00	182
TOVIL LJUBLJANA	5	8	8	21
METALURŠKI INŠTITUT	3	5	-	8
VERIGA LESCE	5	3	-	8
PLAMEN KROPA	3	5	4	12
SKUPAJ	213	235	302	750
ŠPORT ŠPORT šport
ODBOJKA
Potem ko odbojkarjem Fužinarja GOKIGEM ni uspelo tretjič osvojiti pokalnega naslova in jih je v finalu porazil Salonit Anhovo s 3 : 2, so tudi v prvenstvu 1. državne lige nadaljevali s slabšimi igrami. V zadnjih treh krogih v lanskem decembru so doživeli edina poraza v prvem delu tekmovanja. Tako so bili Umautovi fantje neuspešni na gostovanjih v Kamniku in na Bledu, doma pa so z veliko težavo ugnali Pomurje iz Murske Sobote s 3 :2.
ALPSKO SMUČANJE
Črnjanka Tina Maze, ki drugo sezono nastopa na tekmah svetovnega pokala, je 4. januarja v Mariboru na veleslalomski tekmi za »Zlato lisico« dosegla enega naj večjih uspehov slovenskega smučanja v zadnjih letih. V imenitni konkurenci najboljših smučark sveta je osvojila 2. mesto, za zmagovalko Sonio Nef iz Švice. V lanskem decembru se je Mazejeva že izkazala, ko je v francoskem Val-d'Iseru osvojila 7. mesto, kar je bila njena dotedanja najboljša uvrstitev na tekmah za svetovni pokal. Kasneje je zmagala še na FIS tekmi v veleslalomu na mariborskem Pohorju, kjer sta se dobro uvrstili tudi smučarki Korotana -Vanja Vravnik na 4. in Tina Erženičnik na 9. mesto.
NAMIZNI TENIS
Po končanem prvenstvu so se igralci in igralke Fužinarja v decembru udeležili dveh turnirjev. Na 2. odprtem turnirju za kadete in kadetinje v Cerknici je zmagala igralka Fužinarja Inter diskonta Ivana Zera. Manca Fajmut se je uvrstila med osem najboljših, Polona Župane pa med 16. Pri fantih je Ravenčan Jernej Ošlovnik dosegel uvrstitev od 9. do 16. mesta.
V Mengšu in Križah na Gorenjskem sta potekala turnirja TOP 12 za mladince in mladinke. V 2. skupini je zmagal Fužinaijev igralec Jure Dretnik pred klubskim soigralcem Mitjo Luknerjem. Med mladinkami je nadarjena igralka ravenskega kluba Zala Šetina osvojila v I. kakovostni skupini 4. mesto, v 2. skupini je bila Nina Rupnik druga. Sledil je še Božični turnir za igralce in igralke do 21. leta, kjer sta igralki Fužinarja, Setina in Dretnik, dosegli uvrstitev med 16 najboljših.
PLAVANJE
Lovro Šuler in Iztok Martinčič (oba Fužinar) sta osvojila drugi mesti v hrbtnem oz. delfinovem slogu med kadeti na Miklavževem mitingu v Ljubljani. Med okoli 450 mladimi plavalci in plavalkami iz sedmih držav se je odlikovala še štafeta mlajših dečkov Fužinarja, ki je v disciplini 4 x 50 m prosto osvojila 4. mesto.
Na Novoletnem mitingu v Trbovljah je v absolutni kategoriji plavalka Fužinarja Tanja Kumprej zmagala v disciplini 200 m delfin in bila druga na 200 m mešano. Suzana Tahiri je osvojila 5. mesto v »delfinu«, Iztok Martinčič pa je bil šesti na 200 m mešano.
KEGLJANJE
Prvenstveni premor so kegljači in kegljavke koroških klubov izkoristili za nastope na prvenstvu regije (izidi v prihodnji številki IF) in na raznih turnirjih. Eden takšnih je bil tradicionalni Božično-novoletni turnir v Dravogradu, kjer je ob izteku lanskega leta nastopilo kar 108 tekmovalcev in
tekmovalk. Med registriranimi sta zmagala Alojz Strašek (Slovenj Gradec) pred Mlakarjem (Korotan) in Vezovnikom (Elektrarna Dravograd) ter Nada Žvikart (Gradnje IGEM) pred Lesnikovo (Šoštanj) in Polovšakovo (Fužinar). Med neregistriranimi kegljači je bil najboljši domačin Miha Kovač, med upokojenci pa Ravenčana Horst Parotat in Fanika Stefanovič.
ATLETIKA
V naselju Javornik na Ravnah so ob izteku lanskega leta izpeljali že desetič jubilejni Silvestrski tek. Med 153 tekači in tekačicami različnih starosti sta tokrat zmagala domačina Rok Šnajder in Petra Sekavčnik. Obetavni tekmovalec KAK Ravne in mladinski reprezentant Slovenije na srednjih progah Rok Šnajder je s časom 2 minuti in 48 sekund postavil nov rekord 1150 m dolge proge in izboljšal dosedanji rekord Luke Leitingerja, štirikratnega zmagovalca tega teka, za 11 sekund. Drugo mesto je med moškimi pripadlo zmagovalcu leta 2000 - Primožu Mihevu z Mute, tretji je bil Ravenčan Drago Laznik. Pri dekletih je prvič zmagala mlada atletinja ravenskega kluba Petra Sekavčnik, na 2. oz. 3. mesto sta se uvrstili Slovenjgradčanki Jana Štefanič in Katarina Konečnik. Prizadevni organizatorji iz vrst Četrtne skupnosti Javomik-Šance so ob lanskem jubileju prvič izdali tudi almanah, ki so ga s prispevki oblikovali Vida Dolinšek, Miloš Jurak, Peter-Črtomir Gorjanc in Alojz Potočnik.
TENIS
Sklepni turnir veteranskega prvenstva Slovenije je bil v Slovenj Gradcu. Igralci ekipe Koroške — Slovenj Gradca, za katero so nastopili tudi Ravenčani Miran Mlakar ter Andrej in Miran Stefanovič, so postali državni prvaki v kategoriji do 45 let. V finalu so premagali Domžalčane s 3 : I.
INVALIDSKI ŠPORT
Na 7. državnem prvenstvu invalidov v plavanju na Ravnah so med 52 udeleženci iz desetih društev imenitne uvrstitve v svojih kategorijah dosegli tudi člani Dl MD Ravne. Najuspešnejša je bila Alenka Šart, ki je trikrat zmagala. Dva naslova državnega prvaka si je priplaval Matjaž Majdič. Peter Ozmec je bil enkrat prvi in enkrat drugi, Rudi Vrtačnik je osvojil prvo in tretje mesto, drugi mesti pa sta si priplavala Dominik Lesjak in Edo Kopmajer.
Ivo Mlakar
ALPINISTIČNE NOVICE
AK Ravne na Koroškem objavlja naslednje prvenstvene smeri:
PECA
27. 10. 2001 - KER - južna stena, ocena: IV /1-III, višina: 350 m, čas plezanja: 4 ure, plezali: Vinko Močilnik, Matjaž Prislan in Stanko Mihev.
3. 11. 2001 - TRIJE STEBRI - ocena: IV / I-II1, višina: 240 m, čas plezanja: 4 ure, plezali: Vinko Močilnik, Franc Pušnik in Stanko Mihev.
VELIKA RADUHA
31. 10.	2001 - IZSTOPNA VARIANTA
ORLOVEGA ŽLEBA — ocena: IV / 11-111, višina variante: 330 m, celotna višina smeri: 635 m, čas plezanja: 4 ure, plezala: Franc Pušnik in Stanko Mihev.
Igor Plešivčnik
DEDEK MRAZ IN	I	KADROVSKA
BOŽIČEK	I	GIBANJA
PRIŠLA NA POVABILO |	v	novembru
NEODVISNOSTI
Konec novembra je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.465 zaposlenih. V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 30. 11. 2001 zaposlenih 545 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Sindikat Neodvisnost KNSS, ki deluje v železarskih družbah, je otrokom svojih članov tudi letos pripravil lepo prednovoletno prireditev.
Na srečanje z dedkom Mrazom in Božičkom jih je povabil 15. decembra v dvorano OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah. Po ogledu lutkovne igrice, ki so jo odigrale vzgojiteljice iz ravenskih vrtcev, sta dobra moža med malčke razdelila 120 darilnih paketov.
A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače.
TeL: (02>82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-0l3. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
METAL	1.079
STO	725
NOŽI	197
OPREMA	160
ENERGETIKA	99
UDC KOROŠKE	116
STAN. PODJETJE	16
ZIP CENTER	73
STYRIA VZMETI	136
TRANSKOR	48
T. K. RAVNE	7
VOGARD	72
ŠERPA	125
GASILSKI ZAVOD	16
EU REST	47
LITOSTROJ ULITKI (OE TEŽKA LIVARNA)	94
FLUKTUACI JA
Sklenitve delovnega razmerja
Novembra so v železarskih družbah zabeležili 9 sklenitev delovnega razmerja: v Metalu so za določen čas zaposlili 5 iskalcev dela (od tega enega pripravnika), v UDC Koroške pa so za nedoločen čas sprejeli 4 delavce.
Od drugih dražb na območju železarne so zaposlovali v podjetjih Styria Vzmeti (za določen čas so zaposlili enega iskalca dela, en sodelavec se je ponovno zaposlil po t. i. mirovanju pravic), Transkor (1 zaposlitev za določen čas), Vogard (1 zaposlitev za določen čas) in Seipa (1 zaposlitev za nedoločen čas).
Prekinitve delovnega razmerja
Novembra je bilo v železarskih dražbah prekinjenih 8 delovnih razmerij. V Metalu so se upokojili 3 zaposleni (2 starostno in 1 invalidsko), iz UDC Koroške in Opreme je odšel po 1 delavec zaradi invalidske upokojitve, iz ZIP centra pa ena delavka sporazumno. Enak vzrok je bil v Nožih zabeležen pri odhodu dveh sodelavcev.
Od dragih dražb je do sprememb prišlo v podjetjih Styria Vzmeti (1 starostna upokojitev), Vogard (1 samovoljno prenehanje delovnega razmeija), Šerpa (1 starostna upokojitev) in Litostroj Ulitki (trem zaposlenim je poteklo delovno razmerje za določen čas, eden je samovoljno odšel).
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 75
Nagradna križanka št. 74 - rešitev vodoravno:
PALMETA, OKRASEK, KV, ITAT, PRAZNIKI, NAOMI, ANKA, VAL, BARJE, RK, ABU DABI, JONA, AN, NP, AROLAS, BOLTA, JEK, EVERT, PROŠT, GROSAR, KASAI, AAL, KI, DAN, RR, EK, BO, OPERATIVA, OSEČEK, KNEIP, ATI, KA, EILAT
Žreb je določil, da knjižne nagrade prejmejo: Boris Kos, Marjeta Budna in Tomaž Kristan,
vsi iz SŽ STO Ravne, d. o. o.
Nagradna križanka št. 75: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 30.' I. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
IKO	EDEN OD MUŠKETIRJEV	VERDI- JEVA OPERA	POTOČNA ŽIVAL	OSEBA IZ BIBLIJE	DELAVSKI SVET	TV VODITE- LJICA ŠUNDOV	NEBESNI SVOD	ŠVEDSKI SMUČ. CENTER	MILENA ZUPANČIČ	MESTO V MOLDAVIJI	SLOV. PEVEC ALEŠ	GERMANSKI OREL
NAUK O F1ZIKAIJMIII ZAKONI! I ZRAKA		E								1		
TOČNO DO LOČ. PLANINSKA POT		R								A		
SLOV. MANE- KENKA SENČAR		N			MESTO NA KLORIDI				MLEČNI IZDELEK	S		
					FILMSKA NAGRADA				GORNJA OKONČINA			
KONRAD		A	PRIMORSKI DEDI					JAPONSKI DROBIŽ		1		
ADE- NAUER			ŽRIVENIK					LETOPIS		1		RADIJ
OSEBNI		N		19. IN 1. ČRKA			ANTON OCVIRK			100 m2		
ZAIMEK				GRANIT 1/. Al JAŠKE			DRŽAVA V ZDA			POTREB- ŠČINA		
MOČAN ČLOVEK		1		A		GLAVNO MESTO TURČIJE						
IF	KOROŠKI PEVEC	POD		1		ESTONSKI POLITIK					OCENI- TEV	DEL
	MARIJAN	RADIJSKA NAPOVED. AJDA		L		DOLINA						SKLADBE
									KANON			
NORVEŠKI SMUČAR A A PL E				A					GLAVNO MESTO TOGA			
RDEČI				o	VELIKA KOLIČINA				1			
PLANET				b	VRSTA VRBE				L			
PIJAČA STARIH			IIERNIJA	K				RUMENO RJAVA BARVA	o			
Sl OVANOV			KAZALNI ZAIMEK									
								OKAY				
DAJALNIK				1		NAVOR			M			
OSNOVNA MERA				T		VOLKULJA V KNJIGI O DŽUNGLI			E			
Trij c reševalci tokratne križanke, ki bodo imeli srečo pri žrebu, sc nekaj časa ne bodo ubadali z dilemo, kam zabeležiti podatke, ki jih ne smejo pozabiti. Dobili bodo namreč
v
poslovnike in delovodnike, ki jih poklanja družba SZ STO Ravne, d. o. o. IME IN PRIIMEK: .....................................................................
PODJETJE OZ. NASLOV: