Nevtrudljivo so skerbeli za sveto pismo, ktero so večidel že od svojih pervib učiteljev, Kirila i Metoda, prestavljeno dobili, i do doneš- njega dnu kakor naj drajšo svetinjo pobožno čestijo i skerbno hranijo! *) Slovenski običaji. lVI aje stavijo fanti o spomladi, večji del zvečer in v tihej noči pred praznikom svetega rešnjega telesa, pred hišami, kjer devojke stanujejo, njim na čest. Tak maj je tenka, visoka smreka vsa omajena, to je, čisto olupljena, s zelenjem, cvetlicami i venci ovita in okrašena, na verhu lesen petelin, pod petelinom na smreko križoma pribite dve leseni sablji.—(Tak maj pomeni to kar Priapus, namreč možki spol, indički Phallus i Lingam). Pri Žili je tudi še beseda: lingale v običaju, posta- vim: Ti si že pravi lingale. Ta navada se najde v Koroškej pri Sloven- cih i tudi pri ponemčanih Korošcih. Kres se svetkuje po celej Slovenii 23. julja po polden i zvečer. To je moral nekdaj biti jeden od večjih praznikov, kakor se zdi, k ce- sti sonca. — Ze popred se napravi gromada derv za kres na kresišču, navadno na kakem humu ali hribu. U zilskej dolini se po poldan nater- gajo na travnikih različne cvetlice, posebno kresnice (Wiesenkoni- ginn), ktere so, na način sonca, na sredi rumene s belimi peresci ob- robljene. S tirni cvetlicami se posejfe jispa i veža, i se pusti do druge- *) G. Matija Maj ar u svojih Pravilih piše str. 8. „Sv. Oče papa Ivan VIII. je pisal od pisma i jezika slavenskoga Ifta 880 u listu (bulli) Sva- toplutu , vladaru Moravskomu i Panonskomu sledeča :* Pismena poslednič slavenska od nekoga Konstantina (Cirila), filosofa ali modrijana iznajdena , s kterimi bi se Bog, kakor se spodobi, hvalil i slavil, po vsoj pravici pohvaljujemo, ter ukažemo, da bi se tistim jezikom Jezusa Krista, Boga našega, slava i dela pripovedovala. Niti je to pravoj v(*ri ili nauku štogod protivno ali meše istim jezikom slavenskim pčvati, ali sveto evangelje, ali svelo pismo uovoga i s ta rog a zaveta dobro prestavljeno i iztoimačeno citati ali vse druge časuslovne službe pevati: ker, kteri je načinil tri glavne jezike, judovski namreč, gerčki i latinski, onaj isti stvoril je vse druge na livalu i slavu svoju „Od slavenskih aposteljnov sv. Cirila i Metoda usta- navovljenu i od svetega Oča papa Ivana pohvaljenu i ukazanu službu božju ima še den denašnji u slaveuskom jeziku blizo 5; milionov pravoslavnih Sla venov, — zvunaj toga Še Karavlahi na pol latinsko govoreči, stanujuCi 11 Moldavii i u Karavlahii obhadjaju sv liturgiju u slavenskom jeziku. — Sv, Otče papa Inorenc je leta 12^8 tudi rimokatoličkim kristjanom dovolil, da smpju službu b žju i vse druge cerkvene obrede obsluživati i obhadjati u svojem materinskom jeziku , kteroga povelja se še denašnji den del Že katolički kristjani u Seuskuj i Kerčkoj diecesi (Zeng Cherso) u Dal- macii i na otoku Velji, iiuajuči rimske mešne bukvi, rimsko Časoslovje, rimski služebuik (ritual) u slavenšdiuu prestavljene." ga dne. — Tudi se utekne nekam v duri toliko kresnic, kolikor je v hiši ljudi, za vsakega po jedna. Kterega c etlica črez noč naj bolje povehne — govore — da naj prej umerje. — Pred okna i pred duri se inače o praznikih nataknejo vejice lipove, brezove ali trepetikine, o kresu se pak namesto njih pri Žili natekne v okna i vrata cvetje belega pa- p r a t a (Spierstaude , spiera in ne Farrenkraut), ktero se pusti pred okni i vratami celo leto, dokler samo ne odpade. Kresnica pomeni pri Slovencih červiča, potle cvetlico; in devojka ktera kresuje, tedaj kres neti, zraven po starej navadi poje. Slovenci cvetlicam kresnicam bela peresca odtergajoči govore: Deklica — ljubi- ca — kurbica; deklica, ljubica i tako dalje. Slovo, ktero se nameri na poslednje peresce, velja od one devojke, ktero si je človek mislil. Beli paprat i četver o peres na detela so imenitne rastline polne skrivnosti v pripovedkah. . Slovenci pripovedujejo, da se more napraviti nevidljiv, kdor bi imel pri sebi semena belega paprata. Kdor bi ga hotel dobiti, bi moral pri solnčnem izhodu belo ruto (robec) razprostreti pod beli paprat. Pa prejo za rutico bi morala spresti devojčica sedem let stara. O četveroperesnej deteli se pripoveduje, da bi človeku vse bolje po sreči se ravnalo, in da bi se mu nič privideti ne moglo, ako bi ne- vedeč imel pri sebi detelo s četirmi peresci; kakor sledeča pripovedka pričuje: Neki vestec, vilenik, je ljudi s svojimi sleparijami tako mamil, da so u obseni vidili, kako jeden petelin celo brevno, velik tram, s no- go za seboj vleče. Vse se je takovemu čudu čudilo. Tu nese neka devojka memo gredooa na glavi cejno, košarico, delele, med ktero je bila tudi četveroperesna. Njo toraj vilenik ni mogel obseniti, ona je vso sleparijo vidila i čudečim se ljudem govorila: Zakaj se toliko ču- dite '! Petelin ima k nogi privezano slamko, ktero za seboj vleče, in ne brevno, kakor se vam čini i zdi. Vilenik na to serdit, ji peline cejno, košarico, s detelo raz glavo in obseni devojko pri tej priči: činilo se je njej, da velika voda proti njej teče, ktero ima prebroditi i zato je svoje krilo omainlena tako visoko vzdignila, da je šlo vse v smeh. — Takova četveroperesna detela bi se morala pak — pripovedujejo — pred soliičnim izhodom s astmi polergati. Zvečer o kresu, kadar se mrači, gre vse, staro i mlado na kresiš- če i zažgo tam kres, nekada pojo, možtva vriskajo i vstreljajo, devojke i žene se pogovarjajo, šalijo i smejo; mladenči šibe mečljejo, dečki letajo i jih pcbirajo i skušajo jih tudi oni metali, ali hitajo (lovijo) leta- joče kižšnice svetliče. (Dalje sledi.)