Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
VJ».b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 13. junij 1958
Štev. 24 (840)
Zlati jubilej
Slovenske prosvetne zveze
Ob 50-letnici obstoja Slovenske prosvetne zveze je imel njen predsednik dr. Franci Zwitter v ponedeljek, dne 9. junija, po celovškem radiu nagovor, v katerem je dejal:
Letos praznuje Slovenska prosvetna zveza svojo 50-leinico. Doba petdesetih let v življenju naroda, katerega zgodovina je nad tisoč let stara in katerega prvi pisani kulturni spomeniki — tako imenovani Bri-žinski spomeniki — so nastali po vsej verjetnosti leta 958 na Otoku na Koroškem, torej točno pred tisoč leti, je sicer razmeroma kratka doba, toda prav zadnjih 50 let je naše ljudstvo* doživelo toliko pretres-ljajev, da po vsej pravici s posebno svečanostjo proslavljamo zlati jubilej naše osrednje kulturne organizacije, ki je v vsej tej težki dobi s svojim delom prispevala bistven delež v borbi našega človeka za ohranitev slovenskega jezika in slovenske narodne zavesti. Žal še do* danes nimamo popolnoma zajete in obdelane polstoletne zgodovine Slovenske prosvetne zveze in njenega dela, ki ga je skozi pol stoletja med nami vršila in je tako obsežno in mnogolično, da že davno* zasluži posebno* monografijo.
Brez dvoma pa drži, da* pričetek ustanavljanja Slovenskih izobraževalnih društev in s tem organizirane prosvete po* naših prednikih pred pol stoletjem ni bilo le delo posameznikov, marveč je to bil odraz odločne volje našega koroškega slovenskega ljudstva do vsestranskega narodnega razvoja in predv#em do čim večjega kulturnega napredka, ki je mogoč le iz domačih korenin.
Če torej proslavljamo zlati jubilej našega kulturnega hotenja in ustvarjanja, potem to ni le proslava dela naše osrednje Kulturne organizacije, marveč proslava vsega kulturnega prizadevanja našega človeka na domači zemlji. Tako gledano pa imamo koroški Slovenci mnogo starejšo kultumo-prosvetno tradicijo, ki sega dve sto let nazaj v dobo naših bukovnikov, ki je pred 200 leti pričela s pionirjem naše kultume-prosvetne dejavnosti Andrejem Schusterjem-Drabosnjakom in končala pred pol stoletjem leta, 1908 s smrtjo zadnjega bukovnika, ljudskega pevca iz Globasnice Franceta Ledra-Lesičjaka. Organizirano so to kulturno-prosvetno dejavnost pred Slovensko prosvetno zvezo prevzele na Koroškem podružnice Ciril-Metodove družbe, ki sc* po naših vaseh obstojale že v 80. letih prejšnjega stoletja in so jih v prvem desetletju našega stoletja od leta 1903 naprej pričela nadomeščati Slovenska prosvetna društva, ki so se pred pol stoletjem združila v Krščansko-socialno zvezo — predhodnico Slovenske prosvetne zveze, katere zlati jubilej bomo svečano obhajali to nedeljo v Veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Zlati jubilej Slovenske prosvetne zveze je zato stvar vseh koroških Slovencev in vsega našega ljudstva. Če razčlenimo in ocenimo njeno delo* v 50 letih njenega obstoja, nam pove o* razvojnih poteh našega ljudstva v tej dobi več kakor mnogi pregledi naše kulturne zgodovine, ki so* šli molče mimo dela* in prizadevanj naših prosvetnih društev. Vrsta generacij je v tem delu zapustila* svoje obraze in ni mogoča nobena objektivna in zanesljiva sodba o posameznih razdobjih našega kultumo-prosvetnega udejstvovanja — v avstro-ogrski monarhiji, v prvi republiki, v času diktature od leta 1934 do 1938, V nacistični dobi in po letu 1945 v drugi avstrijski republiki — če se ne poglobimo v pet-
Ne more biti rešitve
šolskega vprašanja mimo in brez prizadete manjšine!
V zvezi z raznimi izjavami in poročili v časopisih glede baje doseženega sporazuma med! vladnima strankama o ureditvi spornega šolskega vprašanja se je naš dopisnik obrnil na predsednika upravnega odbora ZSO, da. bi k stvari zavzel stališče*. Njegov1 odgovor je* bil naslednji
Stališče koroških Slovencev glede uresničitve določil člena 7 Državne pogodbe na splošno in še prav posebno v pogledu na šolstvo je poznano in jasno vsem. Mi tega, stališča nikdar nismo spreminjali, marveč je bilo vedno enako: v interesu mirnega sožitja med obema deželnima narodoma je treba ohraniti dvojezične* šolstvo in ne razdvajati že šolsko mladino v dva tabora! Dosledno srno zahtevali tudi dvojezično srednjo šolo in dvojezične kmetijske in gospodinjske šole.
Temu jasnemu našemu stališču glede ureditve* šolskega vprašanja imamo nasproti na drugi strani sedaj že peti ali šesti zakonski osnutek koroške deželne vlade odnosno zvezne vlade, ki je bil vsak drugače utemeljen, a je hkrati vsak stremel za tem, da bi odvzel slovenski manjšini
tisto edino malenkostno pridobitev njene protifašistične borbe — sedanjo šolsko ureditev, zaradi česar za nas tudi noben leh osnutkov ni bil sprejemljiv.
Kolikor je razvidno vsaj iz časopisnih poročil, tudi novi osnutek tozadevno ne kaže spremenjenega gledanja večinskega naroda, v kolikor je v parlamentarnem pododboru po nejnovejšem pisanju Vclkszei-tung sploh prišlo do novega sporazumnega osnutka. Vendar pa ni mogoče zavzeti do novega osnutka dokončnega stališča, dokler nam ni poznan v vseh svojih podrobnostih. Kakršenkoli pa je: zadovoljiva rešitev je mogoča samo v sporazumu s prizadeto manjšino in ne more biti reš5tve brez in mimo* manjšine!
Tudi ob tej priložnosti pa je treba z vso jasnostjo poudariti, da člen 7 Državne pogodbe ne vsebuje le določil glede šolske ureditve, marveč v zaščito slovenske in hrvatske manjšine ter njunega obstoja in enakopravnega življenja z večinskim državnim narodom še vrsto* drugih prav tako važnih določil, ki vsa so med seboj povezana in ki jih je zato treba tudi skupno rešiti!
Prvi uspehi koalicijskih pogajanj
Pogajanja med obema vladnima strankama o* raznih važnih vprašanjih, ki so se po kratkem razgovoru v sredo preteklega tedna nadaljevala ta ponedeljek, so bila že prvi dan nagrajena, s precejšnjimi uspehi. Predstavniki obeh strank — SPO in OVP — so* se namreč sporazumeli glede* zakona o podpori zakasnelim vojnim p-cvra.tnikom ter oi zakonu, ki bi obsegal materialno* odškodnino vojnim žrtvam in žrtvam političnega zasledovanja. Poleg tega so našli sporazumno stališče V Vprašanju zakona, s katerim naj bi bila popravljena škoda, povzročena* po zasedbenih silah.
K vprašanju odškodnine* žrtvam zasledovanja je* pristojnim, oblastem, predložila svoje stališče in predloge tudi Zveza slovenskih izseljencev, ki je zahtevala, da bi v okviru tega zakona* upoštevali tudi od:-škodnino našim izseljencem, katere* so pri vseh dosedanjih zakonih enostavno prezrli. Zato upamo, da so pri razgovorih o novem zakonu primerno upoštevali tudi naše upravičene* zahteve, to* še* toliko* bolj, ker doslej še* noben, zakon ni upošteval škode, ki so jo utrpele slovenske* žrtve fašizma,.
Poročiloi o* ponedeljskih razgovorih navaja, da bodo* koalicijska pogajanja nadaljevali ne* glede* na1 parlamentarne počitnice, dočim bo o zakonih, glede katerih so že dosegli sporazumno* stališče*, parlament razpravljal še* v pomladanskem zasedanju.
Sončne in senčne strani svetovnega dogajanja
Sončen žarek v trenutnem stanju svetovne politike vsekakor pomenijo dobri izgle-di za mednarodno konferenco strokovnjakov, ki naj bi proučili možnosti v zvezi s kontrolo sporazuma o ukinitvi atomskih poskusov. Ameriški predsednik Eisenho-wer je odgovoril predsedniku sovjetske
desetletno zgodovino naše* osrednje kulturne organizacije. Ob tem poglabljanju bomo odkrili čase, obraze in probleme, ki jih ni več, marsikdaj pa obstojimo pred delom, ki ga radi priznamo, pa tudi pred problemom, ki je tudi nam časovno* blizu, kot je bil rodovom pred nami. Božidar Borko je zapisal lepo resnico: »Ljudje smo včasih hote ali nehote krivični nasproti temu, kar je v neki drugi dobi opravljalo zelo pomembno delo, katerega rezultati so nevidni prešli v to, kar imamo* danes. V življenju je treba umeti dvoje: zavreči preteklost, kadar postane ovira, in pokloniti se ji, ko spoznaš v nji temelj današnjih vrednot.« Zgodovina Slovenske prosvetne zveze v vsem potrjuje to resnico. Skozi vso svojo zgodovino je sicer pod različ-
vladei Hruščevu ter predlagal, da bi bila konferenca V Ženevi, udeležili pa bi se je — kakor je* predlagal Hruščev — poleg velesil tudi Češkoslovaška in Poljska. Iz Moskve poročajo*, da se* Hruščev z Eisen-ho*werjevim odgovorom strinja in ni izključeno, da se bo* konferenca pričela, že v za-
nimi vidiki in duhu časa prilagojeno vršila dvoje: z gojitvijo ljubezni do materinskega jezika in zvestobe do lastnega naroda je v našem človeku pomagala razvijati in utrjevati jasno zavest o tem, od kod prihajamo in kdo smo, to je zavest o slovenski kulturni enotnosti, in pa spoštovanje do kulture tudi drugih narodov, posebno* sosednega naroda, s katerim živimo na isti zemlji!
V tem duhu hočemo proslaviti v nedeljo zlati jubilej Slovenske prosvetne zveze in v želji, da bi v tem duhu z nadaljnjo* plodno gojitvijo svoje slovenske kulture v enakopravnem mirnem sožitju s sosednim narodom proslavljali še diamantni in stoletni jubilej. Vas vse vabim na nedeljsko jubilejno prireditev.
četku julija. V tej zvezi je tudi zanimivo*, da je* novi predsednik francoske vlade general De Gaulle* napovedal poseben francoski načrt za razorožitev.
Na drugi strani pa se mora* De Gaulle trenutno boriti si precejšnjimi težavami, katere mu povzročajo* ljudje*, ki so mu pravzaprav pomagali do* oblasti. Odbor javne rešitve za Alžir se* je namreč izrekel proti De* Gaullovim načrtom, ki hoče* alžirsko vprašanje rešiti z dvomljivo* enakopravnostjo muslimanov in Evropejcev, poleg tega. pa se* tudi ne: strinja s sestavo nove francoske* vlade* ter je* proti napovedanim občinskim volitvam v Alžiru. De Gaulle je bil zato prisiljen, da, odboru odločno* pove*, kdo je* gospodar v deželi: odboru javne rešitve* je* v precej ostri obliki povedal, da njegova naloga ni, v' tem*, da bi se vmešaval v' politična vprašanja, marveč sme svoje mnenje izražati le pod nadzorstvom vladnega pooblaščenca generala Sa-lana. Ta razvoj vsekakor kaže, da položaj De Ganila ni preveč rožnat in njegovi nasprotniki poudarjajo*, da si je te* nevšečnosti nakopal sam, ker je* med svojim obiskom V Alžiru preveč ohrabril ekstremne elemente, ki bi radi vzpostavili diktaturo.
Izgleda, da se* nevarni položaj Francije, iz katerega naj bi jo izpeljal De Gaulle, še naprej zaostruje*, kar poudarjajo tudi V krogih alžirske narodnoosvobodilne fronte*. Odbor fronte poziva, Alžirce*, naj nadaljujejo* in okrepijo herojsko borbo* proti Francozom, kajti »Francija je* zdaj na, robu katastrofe in je reši lahko samo* to, da takoj prizna neodvisnost Alžira«.
Položaj pa se je* resno zaostril tudi V Libanonu, kjer že* govorijo* o nevarnostih državljanske vojne. Varnostni svet OZN je sklenil, da bo V to dTŽavo* poslal posebno* komisijo, ki naj bi proučila razmere in zlasti presodila očitke libanonske vlade, katera je* Združeno' arabsko republiko obdolžila, da se* vmešava v notranje zadeve Libanona.
Ponovno je začelo vreti tudi na Cipru, kjer se zdaj posebno ostro* bije borba med Turki in Grki ter se* govori celo o možnostih turške invazije na otok.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
Proslavo 50-letnice
svojega obstoja
ki bo v nedeljo, dne 15. junija 1958 s pričetkom ob 9. uri v Veliki dvorani Doma
glasbe v Celovcu
Sodelovali bodo združeni pevski in tamburaški zbori v SPZ vključenih Slovenskih prosvetnih društev
Vsi ljubitelji naše ljudske prosvete so prisrčno vabljeni, da se udeležijo* proslave zlatega jubileja osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev.
Odbor
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih SPD in v »Naši knjigi« v Celovcu.
Šovinistični napad
nemškega cerkvenega lista
Kdor je še do sedaj veroval, da gre pri obsodbah naprednih koroških slovenskih organizacij po škofijskem ordinariatu za obsodbe v skrbi za vero, je bil z zadnjim izpadom proti našim organizacijam v nemškem »Kirchenblattu« — glasilu dušno-pastirskega urada škofijskega krškega ordinariata — končno poučen, da ni tako, marveč da gre pri vsej tej gonji zgolj za napade zaradi naše narodlne odločnosti, ker se nočemo pokoriti navodilom teh krogov, da je na Koroškem edino zveličavna OVP.
Kako drugače je sicer razumeti, da omenjeno škofijsko glasilo objavlja v zadnji številki vse naše organizacije kot »jugoslovansko - Tito- komunistično usmerjene« in našim nasproti postavlja »vrsto drugih slovenskih organizacij, ki stojijo 100-odstotno na tleh naše avstrijske domovine in s KP ali s Titom nimajo nič opraviti. Te organizacije so vseskozi v rokah Koroški zvestih, krščanskih Slovencev in se njihovi osrednji uradi nahajajo' (ne Gaso-metergasse 10, marveč) v Celovcu, Vikt-ringerring 26 (Mohorjeva hiša)«.
Kaj imajo ti očitki in sumničenja opraviti še z vero? Prav ničesar! Ti očitki, za katere se bo list zagovarjal še pred sodiščem, so samo jasen dokaz za to, kar smo vedno1 trdili: da so grožnje z ekskomuni-kacijo in Vsi napadi s prižnic in v cerkvenih listih naperjeni samo proti nam kot zavednim Slovencem in izraz protislovenske nastrojenosti odgovornih ljudi V ordinariatu. To ni le naše mnenje, marveč vedno spet izraženo trdno prepričanje vseh zavednih naših duhovnikov, ki ne morejo razumeti, da slovenska člana konsistorija ne preprečita to diskriminacijo velikega dela našega ljudstva po škofijskem ordinariatu.
Nočemo tukaj polemizirati z verskim glasilom, v koliko so imenovane organizacije »prikrite KP-organizacije«, ker šovinističnemu listu tudi ni šlo za to, izrecno pa ugotavljamo, da društvo »Enotnost« ne spada v naš okvir in svojega sedeža tuoi nima v nevarni Gasometergassei, marveč kot, kakor navaja Kirchenblatt, »prikrita KP-organizacija« v Mohorjevi hiši v Kar-freitstrasse.
In še to bi pisca v cerkvenem listu poučili, da so z izjemo treh štirih vsi koroški Slovenci »kristjani«, kajti, kakoT znano, postane po cerkvenem nauku človek kristjan s krstom, ki mu Vtisne »neuničljivo znamenje«, da ostane kristjan celo tudi še v peklu. Ce to piscu lista, škofijskega ordinariata morda ni znano, naj se da poučiti od ordinariata, ki za to resnico prav dobro ve pri pobiranju in izterjevanju cerkvenega davka tudi od »nekrščanskih« Slovencev, ki so člani in sodelujejo v slovenskih naprednih organizacijah.
Ugleden duhovnik nam je v zvezi s tem izpadom nemškega škofijskega lista svetoval, da objavimo kot odgovor vse od nemških duhovnikov zasedene slovenske fare kot »prikrite germanizacijske ustanove«. Mi pa bi ta. nasvet dali naprej »Nedelji« in glasilu »krščanskih Slovencev«, da ga bo ordinariat upošteval in se ne bo več dogajalo, da nemški duhovnik na slovenski fari prepove slovenskemu kanoniku kot zastopniku škofa slovensko pridigo.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Mednarodni sejem tehnike v Beogradu
V času od 23. julija do 2. septembra bo v Beogradu drugi mednarodni sejem tehnike in tehniških dosežkov, za katerega se je že doslej prijavilo 700 domačih in 900 tujih razstavljavcev iz 29 držav. Jugoslovanska industrija bo razstavljala, zlasti proizvode za izvoz, inozemski razstavljavci pa bodo dali poudarek sodobni opremi za razne industrijske panoge.
ZDA zmanjšujejo investicije
Ministrstvo za trgovino V ZDA je objavilo, da bo ameriška industrija v večji meri zmanjšala investicije kot je bilo doslej predvideno. Tako bodo v letošnjem letu porabili za gradnje novih tovarn in nabavo novih tovarniških strojev le 30,7 milijarde dolarjev, kar je za 17 odstotkov manj kot je bilo prvotno predvideno.

Naše kmetijstvo je utrpelo ogromno škodo
Vzhičena nad sončnim in izredno toplim majniškim vremenom, ki je celo omogočalo kopanje v naših v tem času običajno še premrzlih jezerih, je Večina ljudi prezrla katastrofo, ki je prišla nad kmetijstvo naših dolin ter obronkov Gur in Karavank. V stalnem upanju na dež pa tudi kmečki človek — skromen in navajen muhavosti vremena in narave, ki ga prikraj-šuje za plačilo njegovega neumornega dela in trudapolnih prizadevanj — spočetka ni jadikoval, ko mu v začetku maja ni prilil običajni in potrebni dež ter mu pomagal oživiti travnike in posevke poljščin.
Dežja pa ni bilo-in ni bilo. Travniki in pašniki so kazali iz dneva v dan redkejšo zarast, dokler se v premnogih krajih pod redkimi, večinoma plevelnatimi travami in zelmi in pod požgano rušo ni pričela kazati — že daleč na oko vidna — razgaljena in razpokana zemlja. Posevki žita niso le zaostali v svoji rasti, iz dneva v dan je odmrlo Več bilk, preostale pa je pričel dušiti plevel. Marsikje je tudi edino upanje, da bo kmet pridelal vsaj rži za domači kruh, splavalo po Vodi. Z nerazvitim in gluhim klasjem je v zadnjem tednu pričela rž ponekod že prisilno zoreti. Edine kulture, ki so letošnjo vigredno sušoi kolikor toliko prestale, so lucerna, krompir in koruza. Toda kaj to pomaga. S samim pridelkom lucerne, krompirja in silokoruze kmetovalec svoje družine in živine do prihodnje letine ne more prehraniti.
Taka slika njiv in travnikov od Zilje preko Roža, Gur in Celovške kotline tja do hribovja za Pliberkom, Libučami in Žvabekom opominja in svari. Na deset-tisočih hektarjev zemlje je bilo zastonj delo, ki je povezano s setvijo in vigredno oskrbo. Na desettisočih hektarjev denar, ki je bil vložen za seme in za gnojila, v jeseni ne bo povrnjen. Desettisoče kmečkih ljudi bo kupovalo kruh, ki ga je drugače zase in za nadaljnje desettisoče pridelalo. Desettisoče goved ne bo imelo do prihodnje pomladi dovolj krme, kajti uničena ruša na travnikih in pašnikih letos ne obeta več običajnega pridelka. Setev krmnih mešanic, ki naj dopolnijo primanjkljaj krme, pa postavlja kmetovalca pred nove izdatke in nov riziko, kakšen bo pridelek, če pride tekom poletja spet do suše ali prehude moče ali pa celo toče. Desettisoče slabo pitanih in zasilno prekrmlje-nih goved bo že od sedaj naprej tja do prihodnjega poletja pritiskalo na trg in bo zbijalo ceno živini, kmeta pa prikrajševalo za izkupiček.
Take so in bodo letos posledice pettedenske vigredne suše, katere se je naravi in življenju na podeželju odmaknjeni mestni in industrijski človek celo veselil in katera bo v poročilu vremenske opazoval-
nice zabeležena s suho ugotovitvijo, da je maja 1958 V Celovcu padlo le 37,9 mm dežja, na Južnem Koroškem pa še celo manij, medtem ko ga v istem času povprečno pade 90 in več milimetrov.
Katastrofe, ki jo je na Južnem Koroškem povzročila letošnja majniška suša, zaenkrat V številkah ni mogoče prikazati. Brez dvoma pa znaša škoda že sedaj več deset milijonov šilingov. Ob tej škodi pa moramo tudi še upoštevati katastrofo, ki je prišla v januarju nad večina teh krajev, ko sta sneg in mraz polomila nad
70.000	ms lesa po gozdovih prav teh predelov. Polomljeni les je bil v mladi rasti. Sedaj, ko je z obilo dela in z malenkostnimi izkupički po večini spravljen, naletimo poleg od suše požganih travnikov in njiv na tisoče hektarjev gozda, ki je uničen in kjer bo trajalo desetletja, da bo spet vsaj v podobni meri obraščen, kakor je bil pred zadnjo snežno katastrofo. Zato pa lahko trdimo, da škoda vsled letošnje snežne katastrofe ni manjša od škode, ki so> jo kmetje Južne Koroške utrpeli vsled suše.
Do takih in podobnih katastrof v kmetijstvu vedno pride. Naša država je v zadnjih letih po katastrofah prizadetim predelom priskočila vedno s podporami na pomoč, vseeno če so škodo povzročili plazovi ali pa poplave. Zato upravičeno pričakujemo primemo pomoč tudi kmetijstvu Južne Koroške, ki sta ga doleteli kar dve katastrofi zaporedoma. Žal doslej take prizadevnosti kakor drugod pri nas še nismo opazili. Obljubljena je bila sicer pomoč vojaščine pri spravilu snežnih polomov, Vendar so vojaščino raje poslali pogozdovat veleposestniške gozdove.
Na splošno je dobila Južna Koroška naziv »Notstandsgebiet«. V agrarni politiki se tudi ob vsaki priložnosti poudarja, da je treba držati in utrditi družinsko kmetijo. Obstoj le-te pa je od slej naprej na Južnem Koroškem bolj ogrožen, kakor marsikje drugje v državi. V gospodarski zaostalosti, na kateri naš kmet še vedno trpi zaradi večdesetletnega zapostavljanja, sta ga doleteli kar dve katastrofi zaporedoma. Zato upravičeno apelira na vse deželne in državne ustanove, da mu v sedanji stiski posvetijo isto skrb in pozornost, kakor so je bili v podobnih primerih deležni drugi prizadeti predeli, in da mu odmerijo tako materialno in gmotno pomoč, da bo brez večjih težav in nadaljnje škode gospodaril do prihodnje letine. To pomoč zasluži brez razlike sleherni od teh katastrof prizadeti kmetovalec Južne Koroške, kajti brez razlike plačuje svoje davke in brez razlike se je v času stiske za hrano nesebično trudil in oddajal svoje pridelke, da je pomagal nasititi lačne želodce v državi.
#SVETU
Velesejmski sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo
Zadnje dni preteklega tedna so bila med vodilnimi osebnostmi koroškega velesejma in koroške trgovinske zbornice ter zastopniki trgovinskih zbornic Slovenije in Hrvatske pogajanja o določitvi višine trgovinske izmenjave v okviru Koroškega velesejma m na osnovi kompenzacij. Pogajanja so bila uspešna in tako so se zedinili, da bo znašala uvozna in izvozna vrednost Vsega skupaj 13,600.000 šilingov. Iz Jugoslavije bo Avstrija v okviru vele-sejmske pogodbe uvozila ribje konzerve, eterična olja, čreva, zdravilna zelišča, sadje in zelenjavo, snovi za strojenje, lignit in pa drugo. Avstrijski izvozniki pa bode v okviru sejmske pogodbe izvažali v Jugoslavijo kmetijske stroje in nadomestne dele, elektromaterial, nadomestne dele za avtomobile, različno orodje iz trdih kovin, sanitetni in laboratorijski material, kemikalije, stroje za obdelovanje lesa, galanterijsko blago, radioaparate in nadomestne dele ter različno drugo blago, ki ga proizvaja Avstrija. Tako bo tudi letošnji Koroški velesejem, ki bo od 7. do 17. avgusta ponovno kot vsako leto poživil trgovinsko izmenjavo med Avstrijo in Jugoslavijo.
Ljudski republiki Slovenija in Hrvatska pa bosta leto® prav tako sodelovali s skupno razstavo na jesenskem Velesejmu V Innsbrucku, ki bo od 20. do 28. septembra. Obe ljudski republiki sta bili že v prejšnjih letih zastopani na tem velesejmu. Sodelujeta na osnovi blagovno-uvozne in izvozne pogodbe, katere nosilci so velese-
jem v Innsbrucku in trgovinski zbornici Slovenije in Hrvatske. Za letos so' že bila pogajanja, na katerih so se zedinili, da bo znašala višina trgovinske izmenjave v okviru Velesejma v Innsbrucku 14 milijonov šilingov. Blagovna izmenjava se' bo' odvijala V obliki kompenzacij in na osnovi šilinga, tako da so drugi plačilni sistemi nepotrebni. Tudi v okviru velesejma v Innsbrucku bo izvoženo in uvoženo približno istovrstno blago kot v okviru Koroškega velesejma.
Sovjetska zveza se elektrificira
Sovjetski minister za elektrogospodarstvo Pavlenko jo ob zaključku svojega dvotedenskega obiska V Avstriji na tiskovni konferenci govoril o načrtih, ki jih ima Sovjetska zveza na področju elektrogospodarstva. Povedal je, da bodo v prihodnjih letih odnosno desetletjih vse železniške proge elektrificirali, poleg tega pa delajo tudi na tem, da zgradijo obsežno mrežo visoke napetosti. Daljnovode gradijo za napetost 500 kV, poskušajo' pa tudi z napetostjo 800 kV.
Minister Pavlenko je ob tej priložnosti govoril tudi o svojih vtisih, ki jih je dobil v raznih predelih Avstrije. Posebno pohvalno se je izrazil o uspehih v gradnji elektrarn ter pri odpravi škode, ki jo je povzročila zadnja vojna. Zlasti se je čudil stanovanjskim gradnjam ter dejal, da je dobil vtis, da je življenjska raven pri nas v Avstriji razmeroma visoka.
Bonn. — Zahodnonemški kancler Adenauer je izjavil, dia bo približno 2,5 odstotka Bundeswehra znaloi ravnati z atomskim in taktičnim orožjem. Obrambni minister Strauss pa je dejal, da bo Zahodna Nemčija do leta 1964 porabila Več kot milijardo mark za dirigirane projektile.
Washington. — Ameriško zunanje ministrstvo je začelo s posvetovanji z veleposlaništvi 11 držav o tem, kdaj in kje naj bi bila konferenca o mednarodnem sporazumu o Antarktiki. Posvetovanja so se začela glede na načelni pristanek Sovjetske zveze, Argentine, Avstralije, Južne Afrike, Anglije, Belgije, Čila, Francije, Japonske, Nove Zelandije in Norveške na predlog ZDA, da bi začetek prihodnjega meseca sklenili sporazum o izkoriščanju Južnega tečaj? v miroljubne in znanstvene namene za določen čas po zaključku geofizičnega leta.
London. — Velika Britanija in Zahodna Nemčija sta poravnali spor glede vzdrževanja angleških čet v Zahodni Nemčiji. Po tem sporazumu, s katerim pa nobena stran ni preveč zadovoljna, bo Velika Britanija še naprej sama vzdrževala svoje čete. Zato pa ji bo Zahodna Nemčija dala finančno pomoč, naročala bo pri njej orožje in povojne dolgove ji bo plačala pred rokom.
Atene. — Uradno je bilo sporočeno, da Grčija zahteva sklicanje izredne seje Atlantskega pakta, da bi na njej razpravljali o protigrških napadih na Cipru. Obenem se je zvedelo, da, je Grčija dala svojemu veleposlaniku v Turčiji navodilo1, naj opusti priprave za vrnitev v Ankaro. Veleposlanik je sedaj v Atenah. Do tega ukrepa je prišlo zaradi protigrških demonstracij ciprskih Turkov.
Capetown. —• V južnoafriškem mestu Capetown se je končala konferenca mornariških zastopnikov Južne Afrike, Belgije, Francije, Portugalske in Velike Britanije. Razpravljali so o obrambi morskih poti okoli Južne Afrike.
Kairo. — Ugledni egiptovski list »Ak-bar Elion« piše o bližnjem obisku Naserja v Jugoslaviji, da bo ta obisk pomenil »sestavni del politike, nasprotujoče vključevanju v bloke«. Časnik poudarja, da ta politika ne samo koristi deželam, ki jo uveljavljajo, marveč tudi neposredno1 prispeva k stabilnosti v svetu. Časnik zaključuje, da je prav to vzrok, da se v svetu tako zanimajo za obisk predsednika Zedinjene arabske republike v FLRJ.
Rio de Janeiro. — V pismu predsedniku ZDA Eisenhowerju je predsednik Brazilije Kubitschek predlagal, da bi skupno proučili odnošaje med Južno' in Severno Ameriko'. Ta njegov predlog so (navdihnili napadi in nezadovoljstvo proti ameriškemu podpredsedniku Nixo-nu na njegovi poti po1 državah Latinske Amerike.
Buenos Aires. — V glavnem mestu Argentine je prišlo do' spopada med Peronovimi pristaši in policijo. Do spopada je prišlo, ko je policija prepovedala mirno korakanje peronistov mimo klubov suhozemne vojske in mornarice ter letalstva, kot spomin na ustrelitev pero-nističnih voditeljev pri poskusu peroni-stičnega prevrata leta 1956. Policija je pred določeno uro za manifestacije razgnala nekaj skupin demonstrantov in aretirala nekaj Peronovih pristašev.
Detroit. — V zadnjem času je najmanj osem avtomobilskih tovarn v Detroitu v ZDA ustavilo delo. Tako je ostalo brez dela 25.000 delavcev. Družbe avtomobilskih proizvajalcev pravijo, da to delajo1 zaradi inventure. Značilno za, ZDA je, da število brezposelnih še vedno narašča.
London. — Londonski list Sunday Times je sporočil, da so ZDA pripravljene priznati LR Kitajska, samo da čakajo ugodne priložnosti za to. ZDA naj bi še naprej tudi podpirale Čankajška in zato menijo, da bi v OZN bila dVa kitajska predstavnika.
Drabosnjak - začetnik odrske kulture med koroškimi Slovenci
Letos praznujemo 190-letnico rojstva Andreja, Šusterja-Drabosnjaka, največjega slovenskega koroškega bukovnika, in ljudskega pevca, ki je s svojim mnogostran-skim, kulturnim delom položil tudi temelje odrske kulture med koroškimi Slovenci Filip Kalan je v svojem obširnem spisu »Evropeizacija slovenske gledališke kulture«, ki ga je objavil v jubilejni knjigi ob dvestoletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, o Drabosnjaku in njegovem delu napisal naslednje:
Tako se tisti čas na Slovenskem umika gledališka dejavnost iz osrednjih pokrajin na periferijo — na Koroškem se poraja prvi slovenski ljudski oder, po spodbudi bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka.
Kakor je Anton Linhart prvi visoko izobraženi meščan med slovenskimi ljudmi, žlahtni dedič rokokojske kulture in duhovit borec za ideale francoske revolucije, tako je njegov nekoliko mlajši sodobnik Andrej Šuster prvi znameniti predstavnik ljudske stvarilnosti V' zgodovini slovenskega gledališča.
Drabosnjakovo1 pisateljsko delo je obsežno, vendar to ni literarno delo v navadnem pomenu te besede, pač pa takšno', da sodi v dejavnost takoimenoVanih bu-kovnikcv. Bukovniki, preprosti koroški kmetje, vajeni pisanja in branj a,, so nekako tako kakor srednjeveški pismarji zapisovali, prepisovali, prevajali, prenare-jali, prirejali v domačem narečju razna besedila, ki so se med 16. in 18. stoletjem širila med kmečkimi ljudmi v tej obrobni slovenski pokrajini. Med tem pis-menskim gradivom nahajamo evangelije, molitve in pridige, verske in praznoverske obrazce, pobožne in posvetne pesmi, bab-jeverna navodila zoper kugo in naravne nezgode, prerokovanja in zapise iz apokrifne literature, pa tudi obširne prevode in priredbe raznih srednjeveških legend in pripovedk, ki so tisti čas med Nemci krožile po sejmih kot Volksbiicher.
Med takšne bukovniške izdelkei velja šteti Drabosnjakove tri ljudske knjige, Zgodbo oi lepi Mageloni, Ahasverja, Bu-kelce od Matjaža. Kulturno zgodovinsko so zanimivi njegovi »rajmi«, zbrani v dveh tenkih broišuricah brez letnice in naslovnega lista, po obsegu komaj za tiskovnoi polo: prva knjižica z naslovom »Svovenji OBACE« je poučno satirična pesnitev po vzorcu srednjeveške Spruchdichtung, značilna za Drabosnjakove kmečke nazore — druga knjižica, po nazorskem značaju sorodna prvi, vsebuje pet satiričnih pesmi. Ti okorni, kosmata satirični in barbarsko primitivni »rajmi« razločno zrcalijo životarjenje hribovskih kmetov sredi zaostale fevdalne pokrajine, polne socialnih krivic, gospodarskih zlomov, družinskih sporov in osebnih tragedij: subjektivna poteza teh kmečkih verzov pa izpoveduje obešenjaške izkušnje tega nemirnega, puntarskega in hudomušnega ljudskega pevca, ki s prodimo opazovalno strastjo in z upornim kmečkim humorjem spoznava
svoje in svojih bratcev navade in razvade, želje in zmote, radost in bolečino.
Odrskih besedil tega ljudskega pevca poznamo sedmero:
Marijin pasijon, Kristusovo trpljenje, Egiptovskega Jožefa, Igro o Amanu in Esteri, Bogatega zapravljivca, Božično igro, Izgubljenega sina.
Sumarično oceno teh Drabosnjakovih iger je že nekoč zapisal Bratkoi Kreft:
»Snov Drabosnjakovih del je svetopisemska, torej je splošna last, zato tudi ni mogoče trditi, da je bila njegova predloga čisto izvirno delo*, saj so takšne igrice romale po vsej Evropi kakor nekateri motivi narodnih pesmi. Povsod, kjer so si jih prisvojili, soi jim dali in Vdihnili nekaj svojega. Prav posebno Velja to še za igre, kajti slednja uprizoritev jei bila prikrojena za igralce nekega kraja in zato so1 razni prepisi istih iger včasih tako različni med seboj. ,D u h kraja' (genius loči) je več ali manj dal svoje, kolikršna je pač bila, njegova tvorna, sila.«
Temelj za pravilno presojo Drabosnjakove gledališke dejavnosti je nedvomno ta, da svojih iger ni pisal za bralce, pač pa za igralce svojega domačega kraja. To svojo1 namero tudi pogosto izpoveduje med besedilom. Tako pripoveduje v pasijonski igri iz leta 1818 o svojih režiserskih in organizacijskih težavah, kako bi njegov »frajd tak biu, de bi entakaj bratou dobiu, de bi k tej komediji ene zbirou inu prou ene komendirou«, zakaj »al se bojo ani naučiti teli, bomo to žalostno komedijo
Že šestič bo letos v slovenski prestolnici velika kulturna prireditev — Ljubljanski festival, ki si je V zadnjih petih letih pridobil sloves, največje slovenske kulturne revije. Doslej sta bili v okviru tega festivala skupno 102 prireditvi, od teh 73 glasbenih, 11 dramskih in 18 folklornih, pri katerih je sodelovalo 9185 oseb, dbčiin je udeležba znašala 211.410 obiskovalcev, med temi tudi mnogi iz inozemstva.
Tudi letošnji VI. Ljubljanski festival, ki se bo pričel dne 28. junija, bo obsegal bogat spored ter bo nudil pestro sliko kul-tumo-umetniškega snovanja, ne le v Sloveniji, marveč tudi iz, drugih jugoslovanskih republik ter iz inozemstva. Spet bodo na programu operne, dramske, glasbene in folklorne prireditve, ki se jim bodo pridružile še posebne' razstave.
Operno umetnost bodo zastopale naslednje uprizoritve': Ljubljanska Opera bo nastopala s Smetanovo »Prodano nevesto« in sc predvidene tri predstave. Balet ljubljanske Opere bo dvakrat izvajal Čajkovskega »Labodje jezero«, mariborska Opera pa bo gostovala z eno svojih najboljših uprizoritev, z Verdijevo »Aido«.
imeli«. V »Izgubljenem sinu« se prolog Parolkus obrača do gledalcev v pravi ko medijanski govorici, jih prosi za, pozornost, jih opozarja, naj se preveč ne smejejo, da ne bodo motili dejanja na odru, igralci pa da se »bomo dobro pomujali, za.tu bote nas tudi dobro pvačali«. Izjave, ki pričajo o realnih gledaliških izkušnjah »avtorja«, »dramaturga«, »režiserja« in »igralca« Andreja Drabosnjaka.
Drabosnjakovo bukovniško in gledališko delo je tako' krepko' povezano z ljudskim izročilom koroške dežele, da to delo ni opravilo' zgolj sVoje objektivne narodno obrambne naloge, z drugo besedo1, kakor nekje pravi Kidrič, da se »na Koroškem ni ponemčilo še več Slovencev, kakor se jih je«, pač pa dokazujejo vsaj odrska besedila tega ljudskega pevca, da ie v teh igrah veliko takšnih elementov, ki so pomembni tudi še za nadaljnji razvoj slovenske gledališke dejavnosti. Ta koroški bukovnik velja po pravici za prvega človeka iz ljudstva, za katerega je izpričano, da je s svojimi igralskimi »bratci« jr urejal gledališke predstave v vsem obsegu takšne dejavnosti od izbora igre, tek1.lovne obdelave in podrobnega igralskega študija do nastopa pred gledalci.
Tal o je Drabosnjak Vsaj za življenja iztrgal vodstvo gledaliških prirediiev' iz rok fevdalno cerkvene gosposke in ustvaril takšno množično podlago med svojimi rojaki, da so v tej obrobni slovenski pokrajini uspešno premagovali temeljito gledališko krizo, ki jo je med leti 1790 in 1848 prebolevala slovenska prestolnica
V dramskem sporedu bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo z Goldonijevimi »Primorskimi zdrahami«, dočim bo ljubljanska Drama nastopila s Shakespearovo »Ukročeno' trmoglavko«. Poleg tega bo eksperimentalno gledališče pri Zavodu »Ljubljanski festival« uprizorilo Platonovega »Sokrata«.
Posebno bogat bo spored glasbenih nastopov. Ansambel slovenskih solistov bo priredil večeT izbrane slovenske glasbe, akademski zbor »Branko Krsmanovič« iz Beograda bo izvajal Slovenskega »Simfonijo Orienta« ter Carla Orffa »Triumf Afrodite«, Slovenska filharmonija bo1 priredila koncert prvič izvajanih slovenskih skladb. Kot inozemski gostje bodo sodelovali celovški madrigalisti v okviru kulturne izmenjave' hied Koroško1 in LR Slovenijo, argentinska sopranistka Helda Marino pa bo nastopila na večeru pesmi in arij.
Tudi folklora bo na festivalu dostojno zastopana in bo posebno doživetje za vse gledalce zlasti nastop ansambla folklornih plesov »Taneč« iz Skoplja, ki je z velikim uspehom sodeloval že na številnih prireditvah doma in v drugih državah.
nega in družbenega vpliva Italijanov v Južni Tirolski. Razen delavcev, ki so se naselili, privabljeni po ugodnejših življenjskih pogojih, po širokih možnostih napredovanja v novih industrijskih podjetjih in končna načrtno podprti za stalno naselitev V deželi, so Italijani največ državni in uradniki državnih in drugih javnih ustanov, trgovci, nameščenci bank in gospodarskih podjetij ter zastopniki vseh vrst svobodnih poklicev. Po podatkih statistike za leto 1951 je pripadalo med Nemci Južne Tirolske 69,9 °/» kmetijstvu in gozdarstvu, 23 °/o obrti, gostinstvu, trgovini in indtustriji ter 7,1 °/o javnim službam vseh Vrst. Ob istem času pa je pripadalo 52 %> vseh Italijanov dežele meščanskim poklicem, to je uradništvu vseh vrst in svobodnim poklicem (zdravniki, odvetniki itd.). Nemci so torej v Južni Tirolski izgubili iz svojih rok položaj »vršička«106), ki jim je stoletja v obrobnih pokrajinah Srednje Evrope in predvsem na evropskem vzhodu povsod nudil prednosti, socialno in kulturno privilegirane »meščanske smetane«. Ta načrtno ustvarjena pozicija je služila za dokaz »kulturonoscev« in krepila zavest
to«) Pripomba : Sličen razvoj je doživela samo še nemška manjšina na Madžarskem!
Predstavljamo Vam:
Naše znamenje
Na zgornji znački so upodobljena znamenja nase prosvete: knjiga, lira in igralska maska, ki jih držijo v roki tri bajeslovne žene. Te so enake vsem trem dolinam, Rožu, Zilji in Podjuni. Naj nas ob petdesetem letu, odkar se naša društva združila so v zvezo, vsak dan vzpodbujajo k delu, ki že od zdavnaj je plemenitilo človeka, ko mu odpiralo je nove duri k obzorjem in duhovnem bogastvu s knjigo, z branjem, z igro, s plesom, s petjem, kajti prav staro je spoznanje, da človek ne živi samo od kruha.
Vse je pripravljeno za deveto gledališko sezono v Brežah
Osem uspešnih poletnih gledaliških sezon ima doslej za seboj gledališka skupina navdušenih laičnih igralcev iz Brež. Pod spretnim vodstvom režiserja in scenarista arhitekta Hennesa Sandlerja si je ta skupina; z vsakoletnimi gledališkimi predstavami na gradu na Petrovi gori pri Brežah priborila ugled in priznanje ter zaslovela po vsej Avstriji in izven njenih meja. Zasluga je predvsem V tem, ker na odru na prostem predvajajo res odlična dela, svetovnih klasikov, o čemer smo že pisali.
Tudi za letošnjo sezono' so se v Brežah zelo dobro pripravili. Izbrali so si dve: razmeroma težki deli, in sicer Grabbejevo tragedijo »Hanibal« in Shakespearovo1 komedijo »Kakor v:am drago«. Prav »Hanibal« bo pritegnil mnogo obiskovalcev, ker ga v Avstriji sploh n© igrajo, pa tudi v Nemčiji zelo poredko.
večvrednosti na račun zapostavljenih domačinov — drugorodcev.
Južnotirolski Nemci se danes nevarnosti neuravnovešenega socialnega sestava svoje narodnostne skupine dobro zavedajo. Ravno preprečenju nadaljnjega razvoja v tem pravcu velja, njihova najsrditejša borba ter vsi razpoložljivi ukrepi. Vsa politična propaganda, zakonski ukrepi, velikopotezne akcije samopomoči ter pozivi na pomoč nemškemu zaledju so osredotočeni na vprašanje upadanja nemške premoči v mestih in med vodilnimi meščanskimi sloji. Z izgubo obvladujočih položajev v mestih je končno povezano1 tudi vprašanje socialnega vzpona in razvojnih možnosti bodočih rodov. Brez možnosti dotoka podeželskih ljudskih viškov v meščanska središča, so ta v položaju m a n j š i n ei obsojena na izumiranje. Prav tako pa je tudi vseljudstvo, akona-rašča j nima možnosti socialnega vzpona in kulturnega napredovanja mest, pahnjeno na stopnjo izumirajočih gorjancev.
(Nadaljevanje sledi)
Dr. MIRT ZWITTER	70
Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici ltalijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
V takšnih razmerah in pogojih ni prav nič čudino, da je dosegla samostojna politična skupina »Tiroler VblksVerband« pri regionalnih volitvah dine 11. novembra 1956 nasproti 124.164 glasovom SVP komaj 1416 glasov ter je naravnost edinstveno, da je mogel »Beli stolp« celo pri ponovljenih volitvah dne 2. decembra 1956 v Brixenu doseči nasproti 16 mandatom SVP vsekakor štiri občinske sedeže! Vendar to položaja ne spremeni. Vse politično in javno življenje Južnih Tirolcev obvlada slej ko prej monopolistična in netolerantna, SVP, v kateri po najnovejšem razvoju vedno bolj prevladujejo ekstremni nacionalisti, ki ji dajejo lice, že po zunanjem nastopu in metodam močno podobno nacizmu. Kajti miniranje železnic, zastave in uniforme pol vojaških zborovanj, ilegalni protidržavni plakati, razstrelitev spomenikov ter metanje ročnih bomb sredi mirne dobe baš niso značilni izrazi katoliške konservativnosti. V tem Pa je očitna notranja in zunanja nevarnost za manjšino.
2e zgoraj na drugem mestu105) smo omenili tudi nadaljnjo nevarnost za razvoj in obstoj nemške manjšine V Južni Tirolski. Čeprav ima svoje korenine v močno enostranskem gospodarskem in socialnem sestavu prebivalstva Južne Tirolske' že v dobi pred prvo svetovno vojno, je v sedanjem stopnjevanem pojavu nedvomno tudi posledica manjšinske usode narodnostne skupine. To nevarnost predstavlja sedanje prevladovanje Italijanov v mestih in meščanskih poklicih Južne Tirolske. Medtem ko je znašal odstotek Italijanov V mestih Južne Tirolske leta, 1921 komaj pičlo šestino prebivalstva, je prekoračila to1 število najbolj poi zaslugi prostovoljne izselitvp Nemcev in istočasne priselitve Italijanov leta 1939 polovico in znaša sedaj v Boizenu nad 80 °/o, v Merami nad 60 °/o, v Brbcenu nad 45 % vseh prebivalcev. Pomemben, čeprav nel tako močan, je porast števila pripadnikov italijanske narodnosti tudi v ostalih mestih in trških središčih. Se odločnejši po je porast kultur-i°5) Pripomba: Glej nadaljevanja št. 4, 16 in 17 tega članka!
Ljubljanski festival
bo tudi letos največja slovenska kulturna revija
Kotmara res
Vest, ki jo je v četrtek zvečer minulega tedna prejela Gvažarjeva družina o svojem sinu-vojaku Egidiju, je bila nad vse pretresljiva in žalostna. Kratko obvestilo je povedalo, da je sin utonil v Pollaner-tol-munu pri Feistritz/Drau.
Kakor slišimo, je bil Egidij Bašnik, ki je bil v garniziji v Celovcu, službena odposlan v Feistritz/Drau. Vročega, četrtkovega dne sta se s tovarišem kopala V tolmunu ter kot nep-laVača, zašla pregloboko' v vodo. Egidij je prišel pod vodno gladino'. Njegov tovariš ga ni mogel rešiti, ker so tudi njega šele drugi z naporom spravili na suho. Tetko je preminulo mlado, komaj 20-letno življenje.
Vest o nepričakovani smrti najstarejšega sina GvažarjeVe družine je vse globoko pretresla in Vsa okolica odkrito sočustvuje z žalostnimi svojci pokojnika. Egidij je bil dragocen sin svojih staršev, saj je znano, da se je Gvažarjeva, družina vedno in z vso zavestjo zavzemala za naše skupne koristi. Oče je mnoga leta predsednik Slovenskega prosvetnega društva in domače Hranilnice in posojilnice ter je kot predsednik tudi marljivo sodeloval v krajevni organizaciji Slovenske kmečke zveze. Poleg tega je družina storila še mnogo- drugega koristnega in dobrega za skupnost, česar V kratkem sestavku ne, moremo Vsega navesti. Zaradi svojega prepričanja je morala prestati tudi grenko usodo izšel j e-ništva;. Sin, tako vzgojen, bi bil lahko očetov naslednik tetr bi njegovo de-loi in prizadevnost nadaljeval.
V soboto so prepeljali telesne ostanke mladega Egidij a na dom žalosti, V nedeljo popoldne pa so- ga ob številni udeležbi žalnih gostov položili k trajnemu počitku v domači zemlji. Pri pogrebnih svečanostih je bilo udeležena tudi zastopstvo Vojske. Med številnimi drugimi je tudi Zveza slovenskih izseljencev svojemu mlademu sotrpinu poklonila lep- Venec, predsednik Zveze Lovro Kramer pa je spregovoril poslovilne besede. Tudi g. župnik je izrekel globoko občutene tolažilne besede. Domači pevci so zapeli ganljive žalostinke, nato pa je črna zemlja za vedno sprejela v svoje naročje- truplo prerano umrlega, mladega fanta.. Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Tudi v znamenju priprav za jubilejno proslavo §PZ
Bilčovs. — Minulo nedeljo1 smo imeli v naši vas-i nad vse prisrčno in Veselo srečanje. Znano je, da se pripravljamo na velik praznik petdesetletnice naše osrednje kulturne organizacije Slovenske prosvetne zveze.
Svečani prireditvi, ki bo: v nedeljo, 15. t. m,, V Celovcu, hočemo dati čim bolj Veličasten izraz, zato se- naša; mladina v posameznih SPD vadi tudi za skupni tam-buraški nastop. V nedeljo' so prihiteli k nam tamburaši iz Zahomca in z Bmce na Zilji k skupni vaji. Veselje je bilo videti, ko si je naša in ziljska mladina nasmejana segala v roke in prisrčno pozdravljala.
V dvorani pri Miklavžu so zadonele tamburice- združenih zborov, da, se je razlegalo daleč po vasi. Priznati moramo, da je dirigent tov. Mirko Pa:jer, ki zbore tudi posamezno vadi, izvedel svojo nalogo tako strokovnjaško, da smo lahko ponosni in mu hvaležni. Ponosni pa smo tudi na naša dekleta, in fante-, ki so se z vso vnemo1 oprijeli svojih tamburaških inštrumentov ter jim v vzpodbudo tudi povemo, da se s tem, kar smo slišali od njih pri skupni vaji, s pravim zanosom lahko predstavijo v glavnem mestu naše dežele.
Podkraj
Minulo nedeljo sta. sklenila zvezo za življenje mlada, človeka iz našega kraja. Tone Grilc iz znane- družine Grilčevih v Podkraju pri Pliberku in Hilda Mandl, prav tako iz istega kraja, sta si obljubila trajno- zvestobo. Skupno hočeta korakati skozi življenje in V lepi slogi deliti radosti na življenjski poti, pa; tudi skupno zmagovati ter prenašati težave in bridkosti. Tone je delavec na, žagi pri tvrdki Glavar v Libučah, mlada žena, pa je tudi pridna, in delavna ter tako- lahko pričakujeta, da si bosta uredila srečno družinsko življenje. Prijetno in Veselo domače ženitovanj-sko slavje je bilo v gostilni pri Železniku. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče,!
Na tekmi koscev v Logi vasi
Slovensko- prosvetno društvo- »Svoboda« v Logi vasi je skupno s Slovensko- kmečko zvezo priredilo minulo nedeljo- tekmo koscev na Filijevem travniku V bližini gostilne »Marica«. Na prireditvi je pod vodstvom Janeza Aichho-lzerja sodeloval tudi društveni pevski zbor, kakor tudi krajevna godba.
K tekmovanju z r6čnimi kosami se je prijavilo- 7 koscev, trije pa s traktorji. Kosci z motornimi ko-silnicami, ki so- se najavili iz Sko-fič, zaradi negotovega vremena niso prišli. Zmogljivost in uspeh tekmovalcev je ocenjevala komisija, kateri so- pripadali Arnold Černič, Matevž Rainer in Janez ŽVan,
Na Filijevem travniku so se- zbrali tekmovalci in več sto ljudi, ki so- hoteli tekmi prisostvovati. Krajevna godba je zaigrala vesel komad, moški zbor p-a, je zapel sVo-jo priznano »Od jezera do vrh planin«. Nato je Maksi Kaki, predsednik Slovenskega prosvetnega društva, otvoril prireditev in v nagovo-ru poudaril, dh je prireditev manifestacija ljubezni do zemlje-, ki se odraža v trdem delu in veseli naši pesmi.
Tehnična navodila za, tekmovalce) je razložil tajnik Slovenske- kmečke zveze-, nato-pa je ob živahni poskočnici zasikala p-rva kosa ter se je prvi tekmec pognal za zmago, za njim drugi, tretji in dalje- do zadnjega;. Mišice- so se napele, ker trda in naporna je bila košnja na: travniku, ki ga do zadnjih dni celih pet tednov ni poškropil dež. Tekmovalci so se- V pc-tu obraza borili za zmago. Šlo je- za sekunde, kjer se naj odloči, kateri bo najboljši in napravil najlepši in, najčistejši red. Vsak je mo-ral pokositi red v dolžini 35 metrov. Za do-
dc 2.80 metra. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da je bila čistoča košnje na splošno zadovoljiva.
Komaj se je zravnal in oddahnil zadnji kose-c, je, že zabrnel p-rvi traktor, da pokosi svoj del v dolžini 100 metrov. Zaporedoma soi bili Vsi traktorji v tekmi ter so gledalci napeto čakali, kateri bo najboljše odrezal. Najboljši uspeh je dosegel Albert Sima z, velikim Porsiche-trak-t or jem, ki je- odmerjeno količino- pokosil V 1 minuti in 5 sekundah. Uspeh je- pripisati njegovi odlični sposobnosti V obvladanju traktorja1.
Traktoristi soi pokosili še ostali ne pokošeni del travnika. Ocenjevalna komisija pa je med tem izvajala odgovorno- delo, da je nepristransko in strokovno- ocenila delo tekmovalcev. Številno občinstvo- seje zbralo v dvorani gostilne pri »Marici«, društveni pevski zbo-r je marljivo prepeval in nastalo je kmalu prijetno razpoloženje.
Tajnik SKZ je- razdelil nagrade in v svojem govoru naglasil, da je kmečko delo nesebično in nikdar docela, poplačano. Dejstvo posebno potrjuje- letošnja suša, ko so izgledi za letino obupni in je do malega uničena vsa marljiva, prizadevnost pridnih rok. Naše hudo prizadete vasi upravičeno pričakujejo, da jim bo po tej katastrofi država priskočila, v izdatni meri na pomoč, kakor je storila v krajih, ki so bili v zadnjih letih prizadeti zaradi plazov in poplav.
Prvo nagrado- je- prejel 68 let stari Janez Sluga, drugo Jože Rop-ač, tretjo- p-a; Andre-j Kanduč. Vsi tekmovalci pa so v priznanje
prejeli zbirko strokovnih in lepc-slovhih sega cilja so tekmovalci porabili 4.07 doknjig. Za zaključek pa smo imeli godbo in 6.40 minute. Širina redOv je dosegla 2.20vesel p-le-s.
_______________________________________________ \ j
Pliberško SPD „Edinost“ se je predstavilo
SPD »Edinost« v Pliberku je- razen pevskega zbora, ki se pripravlja za, skupni nastop pri proslavi 50. obletnice Slovenske-prosvetne zveze, dalj časa mirovalo-. Mnogo ljudi je Večkrat spraševalo, kdaj bo-društvo spet postreglo s kakšno odrsko-prireditvijo in so- s tem izražali hotenje, da si takšnih prireditev želijo-. S svojo- številno udeležbo- na dveh zaporednih prireditvah društva je naše kmečko in delavsko ljudstvo, brez razlike starosti, znova dokazovalo-, da; se ta zvrst ljudske prosvete še ni p-reživela. Predpostavimo-, da, je množice užgala in zajela, tudi preprosta igrica, ki so joi igralci izbrali. Tol dejstvo je tudi p-o-buda za društvo, da čimp-rej spet pripravi morda težjoi odrsko prireditev, posebno še, ker so igralci pokazali, čeprav pa Večini novinci, mladi fantje in dekleta, lepe igralske sposobnosti ter veliko veselje do tovrstne dejavnosti. Predsednik SPD France Hanin in režiser Lojze- Krištof sta zagotavljala, da sta pri igralcih našla izredno- razveseljivo navdušenje za, igranje.
V vročih majniških večerih so se naučili igro »Miklova lipa«, katere zgodovinsko prizorišče je- čas turškega, vpada v Železno Kaplo. Za praznik 5. junija so razglasili, da bo igra v tihi Vasi v Cirkovčah pri kmetu Lipeju, ki je obenem predsednik SPD. V njegovi hiši so bile tudi vaje.
Predsednik Hanin se je splo-h zelo- potrudil, da je- prostor na; svojem skednju primerno in okusno pripravil za nastop. Morda sam in drugi s odel oval c i niso pričakovali tako- številne udeležbe. Oni vroči prazniški dan je vse drvelo v Cirkovče, nikoli še ni bilo hkrati toliko motornih vozil v vasi. Večstota udeležba ja bila glasna obsodba; zločinskega napada naščuvanih odpadnikov na slovensko prireditev v bližnji Noinči vesi, kar še ni pozabljeno. Prireditve v Cirkovčah nihče ni motil in to je bilo lepo.
Množica, je hvaležno sprejemala in sledila dogajanjem na odru ter z navdušenjem tudi poslušala dobro petje libuške-ga, pevskega zbora.
Minulo nedeljo so isti igralci z »Miklovo-
lipo« gostovali V Železni Kapli. Vožnja s Sienčnikovim avtobusom v Kaplo je bila prijetna. Iz mladih grl je neprestano kipela, pesem za pesmijo in ljudje ob cesti so- postali, poslušali ter gledali. V Železni Kapli pa so domačini in okoličani od blizu in daleč napolnili prostorno- dvorano.
Za igralska skupino- je udeležence pozdravil Lojze Krištof in na kratko razložil igro, katere- scene so se odigravale V hišah, ki jih ljudje še: pomnijo iz roda V rod. Nato se je- dvignil zastor in v petih kratkih dejanjih se- je odigraval pred! občinstvom odlomek iz zgodovine davne-, težke preteklosti slovenskega ljudstva, ki je takrat prav! tako ljubilo dom, grudo in svoj rod ter vsei te dobrine krčevito- branilo ter jih ohranilo doi današnjih dni. Igralcem in igralkam se je poznalo, da soi ob toliki pozornosti udeležencev igrali brez vsake- zadrege ali treme, ki smo jo v Cirkovčah pri nekaterih še nekoliko opazili, kar pomeni, da je nastop pred nepoznanim občinstvom za; novince bolj sproščen kako-r predi doma,čini. Kape-lčani in okoličani so igralce nagradili s- ploskanjem in prisrčnim, odobravanjem. S sliko- iz Aškerčevega »Janičarja« sol odrsko prireditev zaključili.
Ob koncu se- je občinstvu za, izkazano prisrčnoi pozornost igralcem zahvalil zastopnik pliberškega društva,. Nakazal je iz igre-, kako grdo in, nemoralno je izdajstvo nad lastnim ljudstvom, ki sei končno samo po- sebi maščuje. Iz zgodovine znano jani-čarstVo žal nal Koroškem še- danes; ni odpravljeno im še vedno- odtujujejo slovensko mladino- svojemu ljudstvu. Med drugimi je podčrtal namen in vlogo slovenskih prosvetnih društev tudi na braniku proti temu zlu. Centralna organizacija naših društev SPZ praznuje letos 50. obletnico svojega obstoja in dejavnosti. Tudi današnjo prireditev naj vključujemo v okvir proslav pomembnega- jubileja. V nedeljo, 15. junija; pa se hočemo vsi udeležiti skupne manifestacije, da praznujemo- častno in dostojno- zlati jubilej SPZ, ki bo v Domu glasbe v Celovcu.

Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« v Kotmari vesi
Vabi na
pevski in tamlmraški koncert
ki bo v nedeljo, dne 22. junija; 1958, ob
20.00	uri v gostilni pri Ledererju.
Izvežbani pevci in v zadnjem času p-a strokovnem vodstvu pripravljeni tamburaši dajo slutiti, da bo večer bogat plemenitega glasbenega užitka, za vse ljubite-lje domače- pesmi in melodije. Zato srčno vabimo k številni udeležbi.
Razne vesti iz Koroške
V	ponedeljek je na Vrbskem jezeru pri Vrbi nenadna smrt dohitela 44-letnega Heirricha Schneiderja, lastnika čo-lnov za izp-c- ojevanje in očeta štirih otrok. Z motornim čolnom je hotel prepeljati dve ženski in dva svoja, sinova na; drugo stran obrežja. Pripravljalo se je nekoilikoi k nevihti, toda nikakor ni kazalo, da bo posebna hudai. Zato so se tudi za- vožnjo odločili. Ženi in sinčka so sedeli že v čolnu, ko je hotel Vstopiti tudi prevo-znik. Tisti trenutek se je- zabliskalo in takoj zagrmelo, Schne-ide-r pa se je zgrudil in obležal brez znaka življenja. Prepaščeni ženi in o-troka niso niti vedeli, da ga, je zadela strela, temveč so mislili, da mu je. postalo kakor koli slabo;. Poizkusi oživljanja; so bili zaman in zdravnik je ugotovil, da ga je zadela strela naravnost V usta in izstopila pri spodnjem, gležnju.
Ženama in otrokoma se razen razumljivega silnega prestraha ni zgodilo ničesar. Strela je nesrečnemu Schneiderju izbila zlasti zob ter sklepajo, d;a mu je mogoče bil ravno ta. usoden. Vse prebivalstvo v kraju globoko- sočustvuje s tako nepričakovano hudo prizadeto družino.
V	Mlinskem grabnu pri Velikovcu je minulo soboto zvečer strela udarila v mlin kavarna rke- Grete Maidič ter povzročila požar. Nastalo škodo cenijo: na okoli 4000 šilingov. Gasilne akcije so se udeležili gasilci požarne brambe v Velikovcu ter jim je uspelo-, da so- p-rep-re-čili še večjo škodo.
Pri motornih tekmah na cesti pri Sieben-dingu pri Št. Andražu v Labotski dolini se je 28-letni tekmovalec Envin Orsiario- iz Beljaka smrtno ponesrečil s svo-jim motornim kolesom. Ko-lo je na nekem ovinku iz-podneslo, motociklist je strmoglavil ter zadel v obcestni kamen, Sunek je- bil tako nesrečen, da je- Orsario obležal na mestu mrtev. Pokopali so ga v Beljaku ter se je pogrebnih svečanosti udeležilo' zlasti mnogo' športnih tovarišev.
Minuli teden se je na Koroškem pripetilo 158 prometnih nezgod, pri katerih so bile; tri osebe usmrčene, 136 pa; poškodovanih. V Vsej državi je bilo skupno 1406 prometnih nesreč s 36 mrtvimi in 1285 poškodovanimi osebami. Pri teh nesrečah je spet 44 šoferjev pobegnilo, v 58 primerih pa so ugotovili, da soi bili vozniki alkoholizirani.
V	istem časovnem razdobju so na Koroškem našteli 27 požarov1, v vsej državi pa skupno 106 z doslej ugotovljeno škodo 4,9 milijona šilingov. Vznemirljivo visoko je število požarov na, Koroškem, kar bi se pri nekoliko večji pazljivosti gotovo dalo omejiti.
V	Sinči vesi je pred nedavnim Vozila Avgusta, Gregorič s konjsko vprego-. Nesrečo- je imela, da je na poti padla ter prišla pod kolesa. Natovorjeni voz jo> je povozil, pri čemer si je zlomila obe nogi. Ponesrečeno ženo- so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico v Celovec.
Na Djekšah se je iz neznanega vzroka splašil konj, s katerim je vozila gospodinja Marija Ladinik, ki je strmoglavila na cesto in jo je povozilo zadnje kolo. Hudo poškodovano so prepeljali v bolnišnico v Celovec,
ilDHIlBEiaSHE
Pe-ek, 13. junij: Anton P. Sobota, 14. junij: Baailij Nedelja, 15. junij: Vid Ponedeljek, 16. junij: FranCšek Torek, 17. junij: Adolf Sreda, 18. junij: Efrem Četrtek, 19. junij: Julijana
J. K. A. MUSAEUS JOSEF MULLER:	RgpOŠteV j 11 VOZIljk
Repoštev je neltoč kot rokodelski pomočnik korakal po cesti proti Hiršbergu; isto pot je Vozil neki voznik in ker je imel na vozu le malo tovora, ga je Repoštev prosil, da, bi ga Vzel s seboj, češ da mu rad plača nekaj grošev, ker ga ožuljene noge preveč bolijo.
Voznik' je bil sitnež in godrnjač, nejevoljno je z bičem počil in odurno rekel:
»Meni ni do popotne družbe in mojim konjem tudi ne. Njim je na teh razmočenih cestah še prazen Voz težko vleči. Toda če mi plačate, preden stopite nanj, vas. vzamem s seboj; beračem ne zaupam preveč.«
Rokodelček je potegnil svoj usnjeni mošnjiček iz žepa, Vzel iz njega; štiri groše in se nasmehnil v odgovor:
»Pravzaprav bi me morale vaše besede užaliti, vendar jih bom pogoltnil kakor grenke zdravilne kroglice; saj mi ne. bodo povzročale v želodcu bolečin.«
S temi besedami je skočil na voz, sedel na škopnik slame, ki je ležal spredaj, in voz se je1 v globokem kolovozu pomikal naprej.
A komaj sta se nekaj malega, peljala, sta se konja nenadoma ustavila; zaman ju je voznik spodbujal in bičal — nista se ganila z mesta. Voznik je Ves nejevoljen raziskoval, ali se ni morda kaj pretrgalo na zapregi ali se niso vajeti zapletle, toda. vse je našel v redu in si ni mogel pojasniti, zakaj sta živali uporni in trmoglavi.
»Vidim,« je rekel rokodelček in skočil z voza, »da bom z lastnimi nogami hitreje kam prišel, kakor če bi se zanašal na noge Vaših konj. Vrnite mi moj denar, zanj lahko1 v Hiršbergu dobim Večerjo1 in prenočišče; mislim, da me bodo moje ožuljene noge še nosile takoi daleč.«
»Kaj vam na misel pride, prismoda,?« mu je s posmehom odgovoril Voznik. »Kar je
VRANA in RAK
Leti vrana nad jezerom. Gleda — rak leze v vodi. Vrana nadenj — čop! Nato sede na, drevo in se pripravlja, da ga bo' pojedla.
Rak čuti, da je izgubljen in pravi:
»Ah, vrana vranica! Poznal sem tvojega očeta in mater — krasne ptice so bile to!«
»Uhu!« reče vrana in ne odpre ust.
»Tudi tvoje bratei in sestre sem poznal — tudi te so bile posebne ptice.«
»Uhu!« pravi ponovno Vrana, ,
»Vendar se s tabo ne morejo primerjati. Na svetu ni pametnejše ptice od tebe.«
»Aha,!« se zasmeje vrana, odpre usta in spusti raka v Vodo.
PraV na tol je pa rak čakal.
plačano, je plačano; nisem vas silil, da stopite na moj voz, in vas tudi zdaj ne silim, da morate izstopiti. Vse delate po svoji volji; če se vam ljubi, le kar lepo sedite, konja bosta že spet potegnila in tekla naprej.«
Vendar pa sta konja stala trda in negibna, koi da sta iz kamna,; niti z ušesi nista zastrigla in sel nista menila za muhe, ki so ju pikale, niti z repom nista zamahnila. Voznik je tedaj Vzel enega, izmed drcgov, ki jih je imel na Vozu, v roko in udaril po konjih; toda ko je V divji jezi hotel zopet mahniti po njih, sta se živali zgrudili na tla,
»Konja sta začarana,« je zamrmral Voznik in nezaupnoi pogledal rokodelskega pomočnika, ki je bil medtem sedel na obmei-nik in južinal. »Ali ne mislite tudi vi,« je glasneje nadaljeval, »da sta konja začarana?«
»Kakoi naj to vem?« je1 odgovoril oni. »Čakajte, naj poskusim, ali bi se ne dalo živalima pomagati.«
Pri teh besedah je vstal, si spet privezal torbo na hrbet, stopil k prvemu konju, ga odpregel, ga ljubkoval, ga odpregel in ga prijazno trepljal pot vratu. Iznenada je konj skočil pokonci, rokodelček ga je za,-
Bahirov Tunek je peljal v mlin. Gospodar Skuhala, mu je naložil na Voz polne vreče. Bila je v njih rumena pšenica, kajti bližal se je vuzem in takrat se gospodar rad zaleži s poticami in gibanjci, ki pa se ne dajo zmesti iz, ržene moke. Kako le neki! Težko jei vlekla, Šarga, Skuhalova kobilica, suha, in na pol slepa; pozimi ji ni šlo dobro1, kajti slama je bila slaba jedača. In je vlekla Šarga in je na vozu sedel Tunek in milo pogledoval siroto, ki je stegovala vrat in z enim očesom gledala nekam daleč, kjer naj bi stal mlin, in, kjer bo konec njenih muk. Toda Mura je bila še daleč. Na Muri je mlin in do tja bo morala Šarga. Tunek je nekajkrat zavzdihnil ko je gledal ubogo žival, kako rada bi se malo ustavila in se malce oddahnila. Pa se je še bolj udobna zleknil po Vrečah in nagovarjal siroto: »NO, Šarga, daj, daj! Kar potegni. Vem, da imaš naduho in da te tarejo' ze leta. Pa kaj hočeva!«
Seveda ni Šarga odgovorila ničesar. Pač pa je Tunek na Vozu raje mižal, da, ne bi gledal sopihajoče reVe. Le včasih je po-žmiril skozi trepalnice po cesti, da ne bi
jahal in zdirjal na, njem. V slovo je veselo zavihtel svojo' čepico in smeje se zaklical zbeganemu Vozniku:
»Hvala vam za sedež na vašem vozu, na vašem konju mi je bolj Všeč!«
Voznik pa, ki je videl, da mu jo je Repoštev napredel, se je hitro vrnil v bližnjo vas, pripovedoval ljudem, kako je srečal gorskega gospodarja:, in prosil krčmarja, naj mu posodi dVa konja, da, bo, mogel potegniti svoj voz d,o Hiršberga. Krčmar mu je rad ustregel in ga. spremil z, mnogimi ljudmi, da bi na lastne oči videl nezgodo', ki se je pripetila. Ko so: od daleč zagledali voz, so' zaslišali Veselo rezgetanje. Konj, ki je stal, je glavo obračal in kopal s sprednjo desno nogo, ko da, hoče pozdraviti gospodarja. Zdrav in čil je stal pred njim, ko da komaj čaka, kdaj bo spet potegnil Voz za seboj in zdirjal naprej. Voznik je bil Ves srečen, da mu je ostal vsaj še en konj, in si je prizadeval pozabiti izgubo drugega.
Odtlej je godrnjavi Voznik postal prijazen in ustrežljiv do Vsakogar. Kadar je bil z vozom na poti in ga je srečala stara ženica ali utrujen popotnik, je vsakogar rad vzel na Voz. »Zakaj,« si je mislil, »kdo ve, če nima Repoštev svojih prstov Vmes.«
zašel voz z vrečami v jarek.
Zdaj se je cesta malo dvignila, kajti med Bakovci in Muro je majhen brešček. Šargi so pošle moči do kraja,. Naj ji je Tunek še tako prigovarjal, mrhača niti z ušesom ni mignila Več, pa čeprav soi ji sedale muhe prav na vrh uhlja. Torej konec je bil z njeno močjo in Šarga je stala kar naprej in buljila v tla, kot bi jo bilo sram.
Tunek jo je gledal z voza in si godrnjal: »No>, taka je torej ta reč. Ne moreš več, Šarga, kaj? Pozimi so ti gospodar slabo polagali. Siroče! Pa naj bo, ti bom, pač pomagal, drugače Skuhala, ne bo jedel gibanic in potic. No, naj bo, da ne boš rekla, da sem neusmiljen človek.« Nato je Tunek vzdihovaje vstal, si naložil na rame vrečo in stoje na vozu pognal z bičem Šar-go, kajti zdaj mrhača ni imela več vzroka uganjati mučeništva.
Koi so srečavali ljudje usmiljenega Tune-ka na vozu z vrečo pšenice na ramenih, so se dregali s komolci in se čudili Tunekovi pameti, ki je ni bilo ne konca ne kraja, kajti take ni uganil V Bakovcih še nihče. Sam sem videl, da je to res1!
Pripovedka
& w lLd pjqkL
V davnih časih je živel v Srednjem kraljestvu star dober mož s hčerko-edinko. Bila je lepa in ubogljiva in oče jo je ljubil iz vsega srca.
Zgodilo se je, da je moral mož na dolgo potovanje in deklica je ostala sama. Imela, pa je' tovariša — plemenitega belega konjiča;. Skrbela je zanj in žrebec jo je Vzljubil ter se privadil na vsakodnevne obiske svoje lepe gospodarice.
Nekoč mu je dejala: »Dragi konjič, ko bi mogel najti mojega očeta in mu naročiti naj pride domov? Če to storiš, potem se s Teboj poročim!«
Konjič je oh teh besedah sklonil glavo ter s prednjimi nogami grebel v tla, kot da bi razumel deklične besede. Potem je vrv, s katero je bil privezan k jaslim, tako nategnil, da se je pretrgala in odvihral iz hleva.
Tekel je, dokler ni prišel do mesta, v katerem je stanoval dekličin oče. Ko je ta uzrl svojega konjiča, se ga je silno' razveselil, ga zajahal in oddirjal z njim proti domu.
Deklica je bila očetovega povratka zelo vesela. Pozabila pa je na svojo obljubo. In kadar jo je konjič ugledal, je pričel grebsti z nogami po tleh, kot da bi jo hotel spomniti na njene' besede.
Konjičevo Vedenje je očeta močno presenečalo. Povprašal je hčerko in ta se je spomnila obljube, ki jo je bila dala konjiču ter vse povedala očetu. Oče se je silno vznejevoljil; vzel je lok in puščico ter ustrelil belega konjiča.
»Nikomur ne smeš povedati«, je ukazal hčerki. »Ljudje bi si lahko mislili slabe reči o naju.« Odrl je konja, posušil njegovo kožo na soncu in se: zopet odpravil na pot.
Deklica je ostala sama. Nekega dne se je sprehajala poi vrtu. Koi je zagledala tam konjevo kožo, joi jei nejevoljno sunila z nogo ter rekla: »Neumna žival — kako si se mogla; zaljubiti v človeško: bitje!«
Komaj je izgovorila te besede, se je konjeva koža nenadoma premaknila. Ovila se je okoli deklice ter jo v rahlem vrtincu dvignila v zrak.
Pravijo, da je bil to mrtvi konj. Odnesel je deklico v gozd nai neko drevo in tukaj zavita v konjevo kožo, se je deklica počasi spremenila v sviloprejko — prvo1 svi-loprejkoi na zemlji.
(Kitajska pravljica)
manko golar Tun©k p©!]© v mlin
(Iz Pomurja)
t. I. FIRŽ6AR
o*>
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
75
Irena je bila zaprta v pretoriju — sredi Topera, sredi trdnjave. Krog in krog Vojaki, vsepovsod straže in ob sami prejasni dvorjanici, kakor lev pred stajo ovčic, stric Rustik. In Rustik ni Azbad. Kamor seže njegova roka, se pozna. Vso noč sva čepela s Spiridionom ob brleči luči v Solunu in snovala ukane. Pošlo nama je olje, na vzhodu je zažarel dan in midva sva bila še brez načrta. Pred naju je stopil Epafrodit. Zavit v črno haljo, z glavo v oglavnici kakor filozof. Levo oko je zapičil vame, z desnim je ošinil Spiridiona. Nič ni vprašal, Vedel pa Vse.
,Ali je vredna vajina pamet, da bi sple-la zanko za Vrabiča? Sramota! Spiridion, poišči kola in jadrno v Toper! Sporoči po Cirili jasni dvorjanici, naj bo bolna, dokler ji ne naznaniš: vse je pripravljeno! Napoti se! Hodi in izvrši ter čakaj Nu-midel'
Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi nos ponižno vprašanje: .Gospod, ko bi mi denarja—‘
sNjOBODNIM
SONCEM
Epafrodit se ni ozrl. S suhim prstom mu je pokazal proti izhodu. Nato meni: ,Ali sedaj veš, kaj je tvoje delo?'
,Vem, gospod!"
.Poijdi torej v klet do blagajne in misli, da so zlati bizantinci — suho listje!’ Epafrodit se je zavil tesneje v filozofski plašč, se okrenil in šel. Še pomisliti si nisem upal, ali bom izVel ali ne bom, kar mi je naročil gospod.
Pred sončnim: vzhodom sem že jezdil iz mesta v deželo barbarov. Kjer koli sem srečal široka pleča, kjer se je pojavila močna roka, stasito telo, povsod sem postal in nagovarjal. Vreča z bizantinci je plahnela; na večer drugega dhe sem potrošil zadnji zlat; z njim sem kupil štiridesetega moža. Segnal sem jih v gosto šumo in zapalili smo ogenj. Očka, ti obrazi, te mišice, ta pleča! Vsi rojeni gladiatorji. Raztrgani, bolj nagi ko oblečeni, tatovi in razbojniki po poklicu, brez doma, brez svojcev! Ko bi nas zagledala kohorta hoplitov iz Belizarjeve vojske, na Jupitra, ostrmela bi in bi ne potegnila mečev. Kakor bi se razpočila zemlja in bi jih izbruhnil Had, tako je bila moja četa. Skoraj da niso znali govoriti. Hripavo so grgrali, povedali Več z licem, z očmi, z groznimi pestmi, z vsem truplom, kakor so znali povedati z besedo. Med seboj brez ljubezni, za sad divje smokve so se zbili. Obupal bi bil. Ali eno jih je Vezalo, zlato in peklensko sovraštvo dO Bizanca.
Ko sem jim povedal, da bodo, če mi pomore j o oteti nesrečnemu očetu hčerko, udarili s tem v obraz samega Upravdo, da pljunejo na despoijnoi, sio se stisnili kakor veriga. Plamen maščevanja je zagorel, njegova luč je použila vse druge strasti in kleče ob ognju so mi prisegli na Krista in vse bogove, da so mi pokorni do zadnje kaplje krvi in da; jim segnije jezik, preden bi kdo bleknil izdajalsko besedo.
Drugi dani sem vtihotapil v šumo orožje: nekaj mečev, sekir in sulic. Pripravil sem jim brašna in obljubil vsem deseti dan po zmagi na tem mestu plačilo v zlatu. Nato sem jih poslal posamič razkropljene po gozdih za Toper. Sam sem pred njimi dirjal na konju V Toper iskat Spiridiona.
,Kako?’ sem nagovoril skopljenca. Z žarečimi očmi in, tresočimi se' rokami je prešteval skupiček v prodajalni in računal dobiček, ki ga je nagrabil s trgovino «
»Slepar!« je zamrmral Radovan. »Sedaj šteje denar! Vsi skopljenci so sleparji!«
»,Kako?' sem ponovil Zakaj prvič ni čul. S sključenimi prsti je pokril denar in se naslonil s prsi na mizico.
.Jutri jo odpeljejo! Rustik ne odneha!’«
»Smrdljivec! Ali si ga po' čeljustih?«
»Nisem. Ali dtugo jutro je moral poiskati Cirilo in jo privesti predme. Podkupoval je v pretoriju tako, da se je razjokal zaradi denarja, ko se je Vrnil. Toda opravil je dobro. Cirila je prišla iz pre-
torija z izgovorom, dla gre nakupovat za pot, in se je prikradla k Spiridionu.
,Kako je z jasno dvorjanico? Ali odpotuje?'
Sužnja je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam.
.Numida, oj, Numida, otmi prejasno, reši angela!’
,Otmem jo! Toda dva dni ne sme še zdoma.’
,Mora, danes popoldne jo odpeljejo. Pomagaj, tako ti Krista, pomagaj! Despojna jo uniči!’
Cirila je ihtela v obupnem, brezsolz-nem plaču. Iz pordelih oči ni bilo solze na bledo, upadloi lice.
,0, poglej me! Duša beži od mene od same bridkosti. In jasna gospodarica, morje žalosti, grenke kakor mira, je razlito po njenem srcu. Vse noči sva prebedeli pred ikono Bogorodice, kadilo sva zažigali Kristu, o, in ni rešitve, ni pomoči. Numida, če naju ne rešiš, ubij naju! Spokoriš se za greh in medve poletiva kakor golobici od tod.’
,Ne blodi, sirota! Dva dni ne sme še pre-jasna na pot. Potem sta oteti, vse je pripravljeno:.'
,Dva dni,’ je ponovila Cirila in se sesedla kakor odsečena bilka na tla.
Tedaj se je nenadoma zasvetilo v Spi-ridionovi glavi.
.Pomoč! Jaz vem za pomoč,' je vzklik-
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Cbvavufmc se pred nadaljnje škode
Kakor letos vigredno vreme že desetletja ni prekrižajo račun in pričakovanja kmetovalcev V Podjuni, na Gurah, v Rožu in V Zilji. Izrednoi pozni pomladi je sledila zgodnja suša. Njen zgolj kronično zabeleženi obseg boi pozneje le v mali meri lahko predoičil škodo, ki jo bodo letos utrpeli kmetje vzdolž Kamiških alp in Karavank, na Gurah ter v Celovški kotlini in v Podjuni. V letnih poročilih celovške vremenske opazovalnice bo za leto 1958 zapisano, da je v mesecu maju padlo le 37,9 mm dežja, medtem ko ga v povprečju let pade V tem, času 90 mm, v mnogih letih pai tudi več kakor 130 mm. V ostalem pa bo letošnja vigredna; suša med nekmečkim prebivalstvom že v kratkem prišla V pozabo. Kvečjemu se bodo vneti ljubitelji vode z, veseljem spominjali, kako-so se, letos že v binkoštnih praznikih kopali v jezerih in zalivih Drave.
Kmečki človek pa letošnje suše ne bo zlahka pozabil. V Večini predelov Južne Koroške namreč V maju ni padlo niti toliko dežja, kakor ga beleži Vremenska opazovalnica v Celovcu. Travniki sol požgani, žito zakrnelo, ponekod rž z gluhimi klasi že prisl'no dozoreva, krompir in koruza hirata in le plevel se bohotno razvija. Škoda, in njene posledice so! nepregledne. Le-teh tukaj ne! bomo razčlenjevali, na tem mestu nam gre predvsem za razvoz-ljanje vprašanja, kako' bomo svojo živino prekrmili do prihodnje pomladi in kako se bomo obvarovali pred še Večjo škodo.
Kaj s sedanjimi travniki in posevki?
Na splošno izgleda, da bomo pridelali komaj polovico normalnega pridelka; sena. Kolikortoliko je majniško sušo prestala le lucerna,. Na: travnikih je ruša tako zredčena, da se kljub dežju, ki ga pričakujemo, do otave ne bo zgostila in popravila. Ponekod! pa, je popolnoma prežgana. Posevki žita obetajo le skromen pridelek, marsikje pridelek ne bo plačal niti semena in dela setve. Podsevki detelje, lucerne in travnih mešanic so uničeni.
Škoda in posledice suše bodo najtežje tam, kjer travniki in njive niso deležni rednega in harmoničnega gnojenja. Tu večinoma ne bo druge izbire, kakor da bomo obstoječe posevke podorali in na novo zasejali. Seveda boi treba počakati na izdaten dež. Kjer pa bodo po- dežju še izgledi, da se travniki in posevki popravijo in ob-rastejo, bo treba pomagati z umetnimi gnojili, ki hitro učinkujejo. Na list (Kopfdungung) bo v takih primerih treba dati pol dežju ob suhem vremenu in na suhe rastline 300 do 400 kg superfosfata, 150 kg kalijeve soli in 100 do 150 kg ni-tramoncala.
nil. Obupana Cirila se je ozrla vanj s prosečimi očmi.
Poiskal je v šatulji drobna zrnca.
.Dvoma skrivnost! Naj použije eno zrno in zagrnil jo bo spanec kakor omedlevica. Koliko sem zaslužil v Bizancu od dvorja-nic za ta čudoviti lek! Omedlele ne bo tiral Rustik na pot."
,Če je strup —' je segla z, drhtečimi prsti po zrnih Cirila.
,Ni — na Boga, ni! Ne škoduje! Toda skrivnost je, da ji ni bil kosi prvi zdravnik same despojne. Kolikokrat sem ukanil dvor s tem Jekom! Koliko sestankov in kako nagrajenih!' —
Cirila je odšla s čudotvomimi zrni, jaz za njO; stražeč sem se potikal ob skritih oglih krog pretorija. Opoldne je obstala lepa dvokolmica pred Vrati. Za njo je prijezdila tretjina manipula* lahko oboroženih vojakov. Pot me je polival, noge so mi odpovedale v kolenih, da sem moral sesti na kamen. Rustik jo odpelje, sem pomislil! Zrnca! niso pomagala!. Izgubljena je! Z dvora je ne otme nihče več. Spomnil sem se Ciriline prošnje, naj ju umorim. Zona me je spreletela ob misli, da bi se dotaknil tega angela. In vendar ni rešitve! Ko bi šel ven in počakal v zasedi! Planil bi na voz, sunil voznika in zbežal. Ne utečem. Vojaki me ujemo.
V grozd so tekli trenutki. Glavo mi je
* Manipul — četa 120 oseb.
Koliko krme bomo potrebovali?
Propadle posevke žita in, kjer gre, tudi propadle travnike bo treba preorati in osejati s krmnimi mešanicami, ki jih še lahko posušimo', in takimi, ki jih lahko siliramo. Letos bo' najbolj primanjkovalo sena za zimo, kajti nikakor ne smemo pričakovati, da bo pridelek otaVe boljši od pridelka sena. Govedo pa mora dobiti potrebnoi količino sena, kajti seno je v zimski krmi glavni nosilec sušine in beljakovin; kjer še nimamo silosov, pa tudi škrobnih enot. Na splošno se računa, da mora govedo poleg 30 do 40 kg silaže dobiti na dan še okoli 10 kg sena. Pri 200 dneh zimskega krmljenja računamo' na govedo 20 q sena,. To količino sena pridelamo od njivskih krmnih mešanic na površini V2 ha.
Če smo na primer pri prvi košnji pridelali 60 q sena in če smemo računati, da bomo pridelali še 40 q otave, prekrmiti pa bo treba! 8 goved, potem, vidimo, da nam manjka še okoli 60 q sena. Da ga bomo' še dodatno pridelali, bo treba osejati najmanj lVžha njiv s krmnimi mešanicami za, seno.
Poleg krmne mešanice za seno bomo v pivi vrsti potrebovali tudi mešanico za poletno zeleno krmljenje. Koliko bomo le-te potrebovali, boi treba: presoditi po stanju travnikov in pašnikov. Brez dvoma bo treba povsod sejati tudi tako mešanico, vendar ne Vso naenkrat, temveč v razdobju 14 dni. Za 14 dni potrebujemo na odraslo govedo 6 do 9 q zelene gmote, ki pa j O' pridelamo na približno 5 arih površine. V gornjem primeru 8 goved bo potemtakem treba tja do sredine avgusta vsakih 14 dni sejati 30 do 40 arov mešanice za zeleno krmljenje.
Zaradi zakasnelosti v svojem razvoju letos tudi siiokoruza ne bo dala normalnega pridelka. Zato bo treba tudi pri sila-ži misliti na, dodatek krmne mešanice, posebej še zato, ker pridelka strniščne: detelje letos ne bo. Za, 30 do 40 kg silaže na dan in govedo moramo za dobo: zimskega krmljenja imeti osejanih 8 do 12 arov silo-koruze in beljakovinske krmne mešanice na govedo1.
Kakšne mešanice bomo sejali?
Najprej moramo upoštevati, da mora biti mešanica z,a zeleno, krmljenje po sestavu hranil popolna, se1 pravi, da mora biti v njej razmerje beljakovin dbl škrobnih vrednosti 1 : 6. V istem, razmerju mora biti tudi mešanica za seno povsod tam, kjer silaže še ne pridelujemo. Kjer pa bo tudi silaža, na razpolago, bomo sejali na beljakovinah bogatejšo mešanico za seno. Z drugimi besedami: povečali bomo v njej
objela težka tema, kakor bi mi jo kdo v svinec vkoVal. Srce se je stresalo, pred očmi so kipele megle. Mine ura. Iz pretorija pribeži suženj. Za njim centurio. Kriknil je na spremstvo. Od strahu in čakanja; so mi oglušela ušesa, da nisem razumel. Toda videl sem, da so vojaki pognali konje, dvokolnica se je zazibala, odšli so prazni brez Irene. V meni se je porodila moč, tema je izginila izpred oči, začel sem šepetati molitve. Kmalu se je vrnil suženj in z njim zdravnik.
Rešena!
Spustil sem se v tek in hitel k Spiri-dionu. Gnusil se' mi je ta lakomnik. A tedaj sem pokleknil predenj in mu poljubil sandale. Od radosti me je premagal smeh in solze so mi zaeno tekle iz oči. Ne vem, ali resnično toliko ljubim Epafrodita ali Ireno ali samegai sebe, da sem, blaznel od veseljal Ko bi jo bili odpeljali, bi bil počakal na Rustika in ga, zabodel. To> je bil moj sklep. Natoi bi bil planil V morje in bi se bil pogreznil na dno, da bi ušel sramoti, ker je nisem otel.
Zvečer sem šel s čolničkom na morje in na samotnem kraju pritisnil k bregu. Poiskal sem domenjeni kraj in glej, Vrlih barbarov je bilo že nad polovico zbranih.
Ne da bi bil čakal ostalih, sem se tiho splazil z njimi skozi goščo in soteske, ki obkrožajo Toper, ter poiskal samoten, dosti oddaljen kraj, da bi tam počakali za napad.
odstotek matulčnic (grašce, graha). Na splošno: pa bomo za seno izbirali med naslednjimi mešanicami:	o
1.	K 50 do 60 kg njivskega graha in 40 do 50 kg jare grašce po hektarju bomo dali 70 dOi 80 kg ovsa, jare rži ali jare pšenice ali pa 8 do 10 kg prosa ali bera.
2.	Pestrejša; in boljša, vendar nekoliko dražja, je naslednja mešanica za seno1: 30 do 40 kg njivskega graha, 20 do 30 kg jare grašce, 25 do 30 kg ovsa, 4 do 5 kg prosa, 20 kg laške ljuljke in 10 do 15 kg inkar-natke.
3.	Najcenejša med Vsemi za pridelek sena pa je zasetev aleksandrinke (20 do 30 kg/ha;), ki boi — kjer jo lahko takoj sejemo — dala še 2 košnji.
Razen aleksandrinke dajo Vse ostale mešanice le eno košnjo s. 35 do 50 q sena po hektarju. Seno teh mešanic je: bogato na beljakovinah, vendar ga je treba brezpogojno sušiti na sušilih ali pa potom prezračevanja na skednju. Pri sušenju na tleh se bodo zdrobili Vsi listi graha in grašce, ki pa so na beljakovinah najbogatejši. Vse mešanice moremo sejati šele po izdatnem dežju.
Za zeleno krmljenje in siliranje bomo z najboljšim uspehom sejali mešanico njivskega graha in jare grašce, kateri pa bomo primešali koruze, sončnic, boba, sladke lupine in ovsa, da; bodo prvi dve držali kvišku in Varovali pred poleganjem. Čimbolj pestre: bodo te mešanice, tem izdatnejše boddi po' pridelku in tudi po krmnem uspehu. Sestavimo jih tako, da bodo' vsebovale:
Nisem šolan človek, zato niti ne vem, kako naj imenujem sredstvo, si katerim sem uspešno odpravljal kravam bradavice z vimena. Gotovo poznate bledosive glive, ki zrastejo običajno na hlevskem gnoju. Nekateri jih imenujejo deževhe1 gobe. V roki se vam, zdrizasta razlezejo. Te glive sem zbral, jih dal V steklenico in postavil na sonce tako dolgo, da so popolnoma razpadle in je v steklenici ostala, le tekočina. To se zgodi V dveh dneh. S to tekočino sem namazal bradavico', ki je kmalu nato odpadla. Menim, da, je' to najboljše sredstvo za odpravljanje bradavic, čeprav tega ne morem znanstveno dokazati, le praksa mi je to neizpodbitno potrdila. Delal pa je tako že moj stari oče, ki je takrat veljal za, nekakšnega vaškega živi-nozdraVnika,.
Naselil sem se V hiši, kjer je bilo polno ščurkov, ki jih nisem znal odpraviti. Ne-
Ker sem vedel, kako močno bo Rusti-kovo spremstvo, se nisem nič bal. Tudi samo s temi barbari bi si bil upal nad vojake. Zato sem šel k skopljencu, kamor je prihitela tudi Cirila zahvaljevat Spiri-diona.
.Povej gospodarici, naj prosi strica,, da odpotuje zvečer. V hladu, naj reče, je ne bo napadla omedlevica.'
Popoldne sem zopet odveslal po morju in šel iskat še ostalih barbarov. Vsi so prišli. OdVedel sem jih v skrivališče.
,Vrli borci!" sem jih nagovoril. ,Bliža se ura. Ze ste zaslužili suhega zlata. To je šele polovica. Drugo dobite deseti dan. Toda berem vam z lic nekaj drugega. Maščevanje je zapisano na vaših mrkih čelih. Da, maščevanje tistemu, ki vam je z davkom izpil kri in vas pognal med razbojnike. Častitljivi razbojniki so tisti, ki hočejo sami peljati pravdo za kruto krivico'. Tudi oče te deklice, katero otmerno nocoj, je komaj ubežal despotu. Ker je imel nekaj denarja, je stegnila pošast po njem svojo roko. Toda utekel je. In sedaj troši zadnji ostanek imetja,, da otme otroka. Nocojšnje delo ni rop, ni umor, ni tlaka in ni suženjstvo, nocoj je sveta noč, ker bo opravdana krivica!'
Divji obrazi so se razkremžili, iz njihovih oči je sršel ogenj, pokazali so se lačni zobje, pesti so se krčile, mišice valovile.
60 % njivskega graha in jare grašce,
25 °/o koruze, sončnic in ovsa,
15 % boba: in, sladke lupine.
Po hektarju površine sejemo 110 do 160 kg zrnja, kar je odvisno od debelosti in teže zrnja v mešanici.
Razumljivo! bomo morali letos, V izdatnejši meri sejati tudi krmne mešanice na pozno jesen (lihoogrščico) in, na pomlad (oljno repico, ogrščico, grašljinko). Le-te sejemo, šele v avgustu, Vsled česar danes o njih podrobneje nei bomo golVorili.
Gnojimo izdatno!
Letošnji pridelek krme za živino bo zelo drag, tako poi delu kakor tudi po semenju. Zato dragih krmnih mešanic ne sejmo, v sestradan svet, temveč jim izdatno pognojimo. Za razvoz hlevskega gnoja in gnojenje z njim ne bo časa. Gnojiti bomo morali s hitro učinkujočimi umetnimi gnojili in dati po hektarju 300 do 400 kg superfosfata, okoli 150 kg kalijeve soli. Tu in tam tudi nekoliko, nitramoncala ne bo škodovalo, ker bo pomagal mladim posevkom do hitrega razrasta, in zasenčenja zemlje pod sebolj ter jih s tem varoval pred, eVentualnOi sušo' V poletni Vročini. Za začetek ga skupaj z drugimi gnojili dajmo kakšnih 50 do 75 kg po, hektarju.
Le s takim kalifosfatnim gnojenjem bomo dosegli izdaten pridelek krmnih mešanic, drugače pa nas bodo tudi one razočarale. Nam pa, gre vendar za to, da bomo imeli dovolj krme v zalogi in da nam ne bo treba na jesen — ko bo cena živine prav zaradi vigredne suše v naših predelih očitno padla — živine odprodajah, temVeč, da jol bomo uspešno prekrmili do prihodnje pomladi. Ne pozabimo’ tudi, da pičlo in enostransko krmljenje proizvodne stroške mleka, in mesa le podraži, nikakor pai ne poceni.
koč pa sem zvedel, da bi moral nabaviti borovoi kislino V prahu in z njo potrositi špranje ob zidu. Tako sem tudi storil in po štirih dneh od številne golazni ni bilo niti ene Več. Vsa prejšnja; sredstva pa niso nič pomagala. Prednost borove kisline je tudi v tem, da; se prah oprime ščurka in ta potem preganja tudi ščurke, ki so še ostali v skrivališčih. Poi vasi so imeli ščurke in tudi v gostilni. Ko siem jim povedal, kako sem jih odpravil, so Vsi tako storili in soi mi še danes hvaležni, ker ščurkov pri nas, ni več. Življenjska praksa in stara ljudska modrost, ki sloni na izkušnjah, me je tega naučila. Seveda, znanost je znanost, ki jo moramo vselej upoštevati. Toda; pozornosti vredne so tudi naše kmečke pametnice, ki so se izoblikovale: v stoletnih izkušnjah. Poskusite, če imate tako nadlogo, morda še vam pomaga modrost mojega starega očeta, kar vam iz srca želim.	rl
.Kakor zveri!" sem se razveselil in prestrašil. Zbor lačnih levov v pustinji ni groznejši od te, tolpe. Kamor udarijo, zavlada smrt.
Ko se je zvečerilo', smo se sporedili ob cesti na levo in desno.
,Kadar plosknem z rokama, udarite! Pazite, da zadene prvi zamah. Ko pade drugi, naj že vsakega vojaka obsenči Morana. Voza se ne dotikajte! Voz je moj!"
Nihče mi ni odgovoril, nihče ugovarjal. Se z očmi niso trenili. Vsak je stisnil svoje orožje in se prikril za drevje in grmovje na prežo.
S tem trenutkom se je pričelo zame trpljenje, kakor ga še ni bilo. Čim bolj se je temni la, tem bolj se me je polaščal grozen strah. Iz njega je izviral obup. Objelo m,e je kakor z železnimi rokami. Če Irena ne pride? Če so barbari nezanesljivi? Ko bi bil kdo celo izdal načrt Rustiku? Za veliko plačo? Če prefekt podvoji, potroji spremstvo? Zatrepetal sem. Da bi imel sto rok in stokratno moč! Odslovil bi bil divje barbare. Pojdite! Opravili ste! In če uide en sam vojak in poleti nazaj v Toper... Vsa posadka se dvigne za nami v divji pogon. Ne uidemo. Irena je izgubljena. Celo Epafroditu bi utegnili priti na sled.
(Nadaljevanje sledi)
Kalto sam cdpravl/al bradavica
in ščuvba
2Ea oddih IN RAZVEDRILO
Anton Košir [J RA NA STENI
Stara ura je lenoi tikaka pod črnim stropom. Petrolejka je bila privita, plamenček je svetlo in živahno plapolal. Ob veliki zeleni peči je bila postelja. Zdelo se je, da je prazna, le odeja je bila malo dvignjena in na blazini je počivala glava. Lica upala, sivorumena, oiči globoko udrte. Mama j e sedela na robu postelje s sklonjeno glavo in strmela v obraz na blazini. Če bi se mama dvignila in bi luč pobožala njena lica, bi videli hrapav, razoran obraz, ostre oči in sive lase, pa bolečinOi na obrazu, na čelu, v rdečeobrobljenih očeh. Taka je bila mama. Nepremično je sedela, šei bolj pri miru pa je bil bolnik. Tako je bil upadel, da je bilo videti kot da leži v postelji otrok.
»Mama, zakaj ni nikogar nocoj? Tako' lepo je zunaj, luna sveti, meni je pa tako tesno. Zakaj ne pridejo sosedovi, mama?« Govorile so bolj oči, kot jezik. Nazadnje so le ustnice rahlo drgetale1. Mama je razumela. Bilo ji je, da bi zavekala na glas ... Toda zdravnik je povedal, da mu manjka prijetne, Vesele besede, pa smeha. Zato ni zajokala:, let pobožala ga je pot upadlem licu. Njeno srce je bilo žalostno, a ponosno. Ne pridejo, ker ne misli njen Matevž tako kot oni. Tudi ona ne misli tako kot sosedovi. Naj ne pridejo! Toda njemu je treba prijetne besede in smeha, ona pa je tako žalostna. Da, ko bi se bolezen obrnila na: bolje, potem ne bi manjkalo' ne tople besede, ne veselega smeha...
Zgodilo se' je.
Matevž je nesel pismo iz Hrastja na Slavče njive. Od takrat ga ni bilo Več. Le to se je zvedelo1, da je neka ženska v Vršajnah videla,, ko so potegnili Nemci mladega fanta V avto. Snežilo je, pa ni dobro razločila. Povedala je še, da je bil močno podoben Janezovemu Matevžu z Njiv. Doma so čakali. Mama, je imela vedno pri postelji pripravljen plašč, da bi mu šla Odpret, če bi pdšel slučajno ponoči. Nekoč so dobili pismo, napisano s: tresočo roko. Le tri vrstice' so bile, pa so udarile v družino kot orel med kokoši.
Mamo je skoraj ovilo. V Mauthausenu je. Takoi piše. In da ne potrebuje paketov . .. Ali jih res ne potrebuje? — Tc je bilo edino pismo. Po šestih mesecih ga, je: pripeljal klobučar iz Loke. Takrat je rekel, da Matevž trpi za svobodo. In sedaj ni Več Pavleta iz Loke. Ubili so ga in še devetinštirideset drugih, ker je padel en sam Nemec!
Matevž se je skušal dvigniti, pa ni mogel. Gledal je v luč, oči so se mu širile. Prijel je mamo za roko in dahnil, naj stisne tisto luč, ker se mu tako' močno blišči, kot se mu je bliščaloi v taborišču, kadar je sonce pripekalo in so nosili skale po viso-
kih strmih stopnicah. Morda za nov krematorij. Toda prej je šel iz tistega prekletega kraja, kot so skale potrebovali. Mama ga je gledala, občutila je, da sin misli na preslano trpljenje. Njen pogled ga je božal, čeprav je imela ostre sive oči.
Saj je luč komaj brlela. Mračno je bilo v sobi, posebno še, ker je bil strop skoraj čin. Iz vasi pod hribom je bilo slišati hreščanje harmonike. Doli je bila nemška postojanka.
»Vsaj malo mi povej, kako je bilo, le malo, Matevž,« je prosila.
»Rad bi pozabil, pa ne morem.« Oči so zgubljeno' strmele v strop, ustnice na bledem obrazu so se komaj vidno premikale.
»V Vrsti smo bili, zaničevani in komaj živi jetniki. Sonce je žgalo, okoli je bilo samo kamenje, barake, pa žica in stolpi. Čisto natanko še vidim Nemca, ki je stal pred nami. Izbiral je iz vrste. Tudi mene je usekal po rami, da bi se skoraj zgrudil. Pred očmi mi je bil dan, ko so' jih takole izbirali in postavljali k zidu za barakami. . .
Ali ni lepo pri nas, banditi? Šli boste! Kdor bo dvignil skalo in jo nesel na vrh, bo šel. Komaj sem lezel, pa sem prijel in stisnil zobe. Čisto zgubljen sem bil — minila je Večnost — in prišel sem na vrti. Na stopnicah je dvakrat zagrmelo. Nekaj je padlo in slišal sem strel. Potem še enega.
Branislav Nušič:
Bilo mi je devet let, k c sem se zaljubil v Perso', našoi sosedo, ker mi je bila najbližja. Persa je bila pegasta,, nosila je rumene nogavice, pete na, čevljih pa je imela vedno pošvedrane. Dokler se nisem zaljubil, se zanjo še zmenil nisem, od trenutka, ko sem se vanjo zaljubil, pa se mi je zdela božansko lepa in zadostovalo mi je, da jo' vidim, čeprav od daleč, da vidim samo njene poškodovane pete, pa; sem se takoj Vznemiril in ji odhitel naproti, da bi čim-prej zagledal smehljaj na njenem pegavem obrazu.
Bila je hčerka; profesorja, ki nas je učil računstvo in ki o meni, ne Vem, zakaj, ni imel posebno dobrega mnenja. Bilo ji je devet let in je obiskovala tretji razred osnovne šole. Ljubezen sem ji izpovedal na nenavadno romantičen način. Ob neki priliki, ko smoi se igrali slepe miši, sva se skupaj skrila; v neki sod, v katerem je mati pozimi kisala, zelje. Tu, v tem sodu, sem ji izpovedal svojo ljubezen, in še danes me spreletijo mravljinci, kadar koli grem mimoi kakšnega soda.
Svoboda! Ta trenutek, ko: je bila prostost tako blizu, sem bil omamljen od bližnje sreče in sem Nemcu verjel. Drugi Nemec nas je sprejel v nekakšni pisarni. Stali smo v Vrsti. Same vrste! Mučna tišina. Vmps pa so kot noži sekala povelja in krute besede v tujem jeziku iz kamnoloma.
Potlej je Nemec govoril o hvaležnosti. ,Če vam je življenje drago, molčite, ko boste prišli Ven. Pa saj nimate kaj reči. Dobro vam je, saj greste Ven/ je pridigal. Bil sem tako' srečen, hrepenel sem po domu, da sem pozabil na Vse, na Vse težave.« —
»Saj si doma, moj Matevž, doma!« Oči so ji žarele. Toda, ko se je ozrla nanj, je svetloba na očeh zamrla. Ležal je nepremično vznak; lica bledorumena in izsušena, oči globoko udrte in Vodene. Pokoj na obrazu in na čelu ni gubice, ki bi izražala bolečino. Vesele besede mu je treba, veselega smehljaja. Ali ničesar ni. Vedo pač, da so: pri Janezu zaznamovani, pa j ih ni. Bolje je tako! Naj gredo doli v vas v postojanko. Doli je drugače: Harmonika hrešči in v nočni tišini udarjajo na materino srce zvoki, kot bi se norčevali. Kako' krut je svet!
Matevž je zaprl oči. Globoke jame, kamor bleda svetloba stisnjene petrolejke ni segla, so strmele v strop. Ura pod črnim stropom je lenoi tiktakala. Mami je legla
Nekoč sva se dobila po šoli in odšla skupaj domov. Dal sem ji rogliček, ki sem ga kupoval vsak petek, zakaj ob četrtkih popoldne sem zaslužil pri frnikolah prav toliko, da sem ji lahko enkrat tedensko z rogličkom izrazil simpatijo in pozornost. Ob tej priliki sem jo resno vprašal:
—	Kaj misliš, Persa ali te mi bo tvoj oče dal, če te zasnubim?
Zardela je, povesila oči in v zmedenosti je prelomila ravnilo na tri kose.
—	Ne verjamem! — jei odgovorila polglasno.
—	Zakaj pa ne? — sem jo vprašal vznemirjen in V očeh so se mi zasvetile solze.
—	Ker si pri njem slab učenec!
Prisegel sem ji, da se bom noč in dan
učil računstvo, samo da si popravim oceno. In učil sem se, toda ali sem lahko obvladal to, nad čemer si je toliko ljudi zlomilo svojoi moč — mar sem lahko pomiril ljubezen in računstvo? Ker sem že moral izbirati med ljubeznijo in računstvom, sem si izbral kot lažjo ljubezen in pri naslednji uri sem dobil namesto dvojke, ki sem jo imel dotlej, enko.
Prihodnji četrtek nisem pri fmikolanju nič prislužil, zato sem v petek zjutraj zlezel V omaro in porezal z očetovih zimskih oblek dvajset gumbov injih prodal v šoli za deset par, kolikor mi je bilo potrebno za rdgliček. Opoldne sem počakal na Perso pred njeno šolo in medtem ko sem jo spremljal, sem ji priznal, da sem sedaj še na slabšem, zakaj dobil sem enko iz predmeta njenega očeta. Žalostno mi je rekla:
— Potem ne bom nikoli tvoja!
— Moraš biti moja, če ne na tem, pa na onem sVetu! — sem vzkliknil besede, ki sem jih dan prej slišal na gledališki predstavi.
— Kako' si toi predstavljaš? — me je vprašala radovedno.
—	Zastrupila se bova, če si za to.
— Kako pa se bova zastrupila?
—	Tako, — sem nadaljeval vedno odločneje. — popila bova strup!
— Dobro, — je odgovorila odločno,
—	kdaj pa?
— Jutri popoldne.
— E, jutri popoldne imamo šolo, — se je spomnila
Pravzaprav, — sem se tedaj ci spomnil,
—	tudi jaz ne mcrem jutri, ker bi mi zabeležili neopravičen izostanek, teh imam pa že štiriindvajset in bi me utegnili vreči iz šole. Če hočeš pa V četrtek popoldne, tedaj nimava šole niti ti niti jaz.
Privolila je in sporazumela sva se, da bom pripravil Vse za zastrupitev.
Naslednji četrtek popoldne sem doma ukradel škatljico vžigalic in odšel na dogovorjeni sestanek s Perso, s katero bova odšla skupno' na oni svet
Milica:
V mraku
Včasih sva se našla v mraku vsak večer — v srcih dveh se je prelival sladki mir.
Zdaj osamljeni v večerih mi je mraz,
ni te več, da bi poljubil moj obraz.
In samo spomini nežni vro v polmrak in trenutek bo naslednji prejšnjemu enak.
na srce temna slutnja: da se ne bi ura ustavila ... Potem bi stala tri dni... Bolnik je ležal nepremično, pa niti gubice ni bilo na čelu.
Potem so se tiho odprla; vrata; oče je prišel, ves majhen, mračnega obraza in strt. Pristopil je in prijel Matevža za roko. Počasi se je obrnil, stopil k uri in ustavil muho. Potlej je roka omahnila ob telesu, naslonil se je na skončnik pri postelji in skril obraz med dlani; debele solze so polzele med prsti in kapele na odejo. Mama pa j© nemo strmela predse, neizmerna bolečina je bila na obrazu.
(Iz »Avtobiografije«)
Sestala sva se v našem vrtu in sedla v travo, iz duš pa se nama je izvil globok vzdih bolečin in hrepenenja. Izvlekel sem iz žepa škatlico z vžigalicami.
— Kaj bova zdaj? — je vprašala Persa.
—	Jedla: bova vžigalice.
—	Kako jih bova jedla?
—	Glej, takole, — sem odgovoril, odlomil glavico in jot vrgel, les sem pa pojedel.
—	Kaj pa mečeš stran?
—	To je neokusno.
Odločno mi je pomolila roko. Odlomil sem glavico z vžigalice in ji dal les. Vzela ga je in pričela pogumno jesti. Pojedla je tri vžigalice, v očeh so se ji prikazale solze.
—	Ne morem več! Nikoli v življenju nisem jedla lesa, ne morem več!
—	Potem pa si najbrž že zastrupljena.
—	Mogoče, — je odgovorila. — Čutim, da me nekaj praska po: grlu.
—	E, to je. Si že zastrupljena!
Vztrajno' sem nadaljeval in pojedel devet vžigalic, končnoi pa sem še jaz izgubil tek in sem začutil, da me praska v grlu.
— Gotovo! Tudi jaz sem zastrupljen! — Sem dejal s svečanim glasom, kakor je v takem trenutku treba reči.
Sledil je trenutek mučne tišine, v katerem sem razmišljal, koliko je štiri krat sedem in se nikakor nisem mogel spomniti, ona pa ne vem, kaj je mislila, vem samo, da si je trebila zobe, ker ji je košček lesa obtičal med zobmi. Končno je prekinila to slavnostno tišino z vprašanjem:
— Kaj boVa pa zdaj?
To vprašanje me je strašno zmedlo. Res, zdaj, ko sva končala z zastruplenjem kot glavnim opravilom, nisem vedel, kaj bi še lahko počela. Končno' mi je prišla na misel srečna ideja.
— Veš kaj, ker sva že zastrupljena, pa se prekrižaj!
Prekrižala se je, isto' sem storil tudi jaz.
— Zdaj pa, — sem nadaljeval, — pojdiva vsak nai svoj dom umret. Sramotno je, veš,čebiumrlatuna vrtu. Midva sva otroka iz boljših hiš in je sramotno, če bi umrla na vrtu.
— Da! — je rekla in odšla sva.
Vsa stvar pa se je končala takole:
Odšla je domov in prosila mater, da ji pripravi posteljo, ker bo umrla. Ob tej priliki ji je priznala, da se je zastrupila, oziroma da je jedla z menoj vžigalice. Njena mati pa je ne glede na njen položaj in njena čustva rekla:
— E, če si že lahko jedla le® na vrtu, ga boš dobila še tu v sobi!...
.Nato ji je dvignila krilce in ji pričela s te strani izganjati občutke, ki so bili Persi tako globoko vsajeni v srce
Zaradi teh udarcev me je Persa zasovražila in tako je končala moja prva ljubezen.
Mafi in njen sin
To je bila čisto navadna žena. Močna, starejša, z zgrbančenim licem, in lasmi, prekritimi z rdečo' ruto.
Vlak je grmel in hitel iz jutranje megle v dan, poln sonca in veselja.
Medtem: ko so ostali v kupeju, mož in žena in mati z otrokom, mimo spali, sem jaz poslušal starko, ki je pripovedovala o sinu, ki so ga obesili poleg proge.
— Ali veš sinko, kakoi se je zdel njegovi materi lep? Kot slika! Črn, visok in šei šibak. Lahko' bi dejala, da je bil še otrok. Lasje so mu padali na oči. Lica je imel pod-pluta. Vragi so ga tolkli. Jokal je zaradi udarcev, toda ni kričal. Padal je v nezavest. Polivali so ga s hladno vodoi, zato da bi se spet zavedel, pa spet znova. Tako je bilo nepretrgoma dva dni. Tretjega dne so ga pripeljali Ven. Junaško je šel proti vislicam. Zadnjikrat je gledal svojo zemljo, pokrito s snegom in Vrane, ki so krakale.
Stražarjev ni gledal. Sovražil jih je. Šel je po razvodenelem snegu. Zimske čevlje je imel Vse blatne. Toda on je korakal, čeprav je komaj dvigal svoje prebite noge.
Ko je opazil vislice, soi mu koraki zastali.
Ko je stopil na zaboj pod vrvjo, so se mu vlile solze, vendar sinko, ali me slišiš? Poslušaj me. On ni jokal za. milost, ne, on je jokal za svojo mladostjo, za tovariši, s katerimi, je živel, za brata in sestro, še otročička, za mene in očeta.
Spominjam se še, ko je odšel, me je poljubil, prvič v življenju. Vesel je bil. Usedel se mi je na kolena, pripovedoval in se dobrikal kot nekdaj. Potem je vzel svoje
zadnje kosilo', ki sem mu ga dala. Ni po vedal kam gre. Oba sva utihnila. Strah me je bilo', toda nisem ga zaustavljala. Sama pri sebi sem rekla — srečno pot.
Tri dni je visel. Tri dni sem ga hodila gledat. Nisem jokala. Šla sem mimo in z očmi božala njegovo telo, ki se je počasi zibalo na vrvi. Tretjega dne so mi dovolili, da ga lahko pokopljem. Objela sem njegovo hladno telo, mu poljubila oči in ga položila na voziček. Potem sem mu podložila glavo, ga prižela na prsi, tako kot je to vedno imel rad!, in mu razčesavala njegove zlepljene lase. Nisem jokala. Nisem smela in tudi hotela nisem. Nisem hotela, da bi me sovražniki videli, kako jočem za junakom. Zal junaki ne jokamo. Oni to nimajo radi. Želijo, da smo ponosni nanje, ker umirajo za svobodo, za narod, za mene, mater, za brata in sestro.
Potem sem ga okopala in mu izprala strjeno kri. Veš, sinko, položila sem ga na njegovo, posteljo, kjer jei tako rad malo poležal. Sama pa sem sedla kraj njega in ga spet ljubkovala in mu pripovedovala. Pripovedovala sem mu, kako da je živ. Ležal je tiho, jaz pa sem mu pripovedovala... Komaj so mi ga odvzeli.
In še dandanašnji ga hodim obiskovat. Obiskujem ga že vseh štirinajst let. Tako je z dneva v dan, dokler ne pojdem k njemu.
Vlak je obstal. Dala mi je roko, ki sem jo poljubil.
M. Nikolič
Stran 8
Celovec, petek, 13. junij 1958
Štev. 24 (840)
So milijarde za vojsko res dobro naložene?
Okoli 30.000 vojakov je sodelovalo pri letošnjih manevrih naše mlade vojske, ki so po navdušenih poročilih tiska tokrat menda spet »častno« nadaljevali »slavno tradicijo« podobnih prireditev v dOibi nekdanje avstro-ogrske monarhije. Samo iz Koroške jih je bilo blizu 3000, ki so ta ponedeljek s parado; po Celovcu zaključili tokratne Vaje ter — kakor piše dnevni tisk —■ navduševali tisoče Celovčanov.
Seveda je bil na paradi navzoč tudi obrambni minister Graf, ki se je spet lahko sončil V slavi dobrega in hitrega napredoi-vanja avstrijske vojske, saj je finančni minister glede izdatkov zai obrambo kar precej radodaren. Zato se je obrambni minister pred nedavnim tudi lahko pohvalil, da bo Vojska v prihodnjih mesecih izpopolnila odnosno obnovila svojo opremo; z vidnim užitkom je našteval, koliko francoskih in angleških tankov, švedskih protiletalskih topov, domačih minometalceV, ruskih brzostrelk ter novih motornih vozil je bilo) naročenih ali kupljenih. Pa tudi o orožnih
vajah vseh vojaško-obveznih letnikov je govoril ter dodal, da bodlo te vaje zaenkrat le na prostovoljni podlagi.
Kaže, da se minister Graf zelo prizadeva, da bi avstrijsko) vojsko' v najkrajšem času spravil na zavidljivo višina. Druga, stvar pa je, V koliko se pri tem bavi tudi z vprašanjem, kje bo država dobila potrebni de-nar, ki bi ga na, vseh mogočih področjih krvavo potrebovala za, nedvomno mnogo' bolj koristne stvari, kot pa je razmeroma širokogrudno opremljanje in razvijanje Vojske. Ce pa se pri razpolaganju z milijardami, ki jih vsako leto požre oboroževanje, dogajajo še raznei sumljive pomanjkljivosti, o katerih govori tudi poročilo najvišje' kontrolne komisije, potem se, povprečni davkoplačevalec le upravičeno sprašuje, če so javni denarji res pravilno in najboljše uporabljeni. Tega dvoma ne more razpršiti niti dejstvo, da je minister Graf očitno zadovoljen z razvojem dela, ki spada V delokrog njegovega ministersitva za obrambo'.
Zasedanje avstrijsko-jugoslovanske komisije za Dravo
Pred nedavnim je bilo v Badcnu pri Dunaju četrto zasedanje avstrijsko-jugoslo-vanske komisije za Dravo, na katerem je r.ad 30 avstrijskih in jugoslovanskih elektrogospodarskih in vodnogospodarskih strokovnjakov izmenjalo informacije o gradnji novih hidroenergetskih objektov.
Na, tem zasedanju so spet obravnavali vprašanja odvajanja Zilje V Italijo in se je jugoslovanska delegacija ponovno izrekla
proti temu načrtu, ker bi odvajanje vode iz sotočja Drave neugodno Vplivalo na količino vode v reki. Vprašanje je ostalo še nadalje odprto. Hkrati SO' na zasedanju razpravljali o možnostih za izvoz električne energije iz Jugoslavije V Avstrijo.
Mešana komisija se je spor izumela, da bo prihodnje zasedanje konec maja 1959 v Splitu.
Spominsko srečanje v Dachau
Dachau, kraj zloglasnega koncentracijskega taborišča žalostnega spomina, kjer je trpelo in umiraloi tudi mnogo naših ljudi in Slovencev iz drugih pokrajin, je bil minulo nedeljo prizorišče spominske slavnosti, kjer so se srečali Avstrijci, ki so jih svojčas nacistični nasilniki zavlekli tja.
Po položitvi venca v počastitev žrtvam je spregovoril predsednik avstrijskega državnega, zbora dr. Hurdes in med drugim dejal: Koncentracijsko taborišče Dachau naj nam ne bo samo kraj spomina na ubite borce za svobodo in pravico, temveč tra,-
Na Švedskem se bije boj
za naslov nogometnega svetovnega prvaka
Pred približno 185.000 gledalci se je v nedeljo začelo na Švedskem VI. nogometno svetovno prvenstvo, pri katerem sodeluje 16 najboljših nogometnih moštev z vseh celin. Za nogometna tekmovanja vlada V svetu, splošna zanimanje, saj nad 100 milijonov ljudi po) radiu in televiziji spremlja prenose raznih predtekmovanj, okrog 1800 športnih novinarjev pa skrbi, da čim bolj podrobno obvestijo sVoje bralce o dogodkih na, nogometnih igriščih na, Švedskem.
2e prva predtekmovanja so prinesla dosti presenečenj in razburila duhove. Tako, je bil žei prvi dan predtekem, za Avstrijo porazen, saj joi je premagala Brazilija s 3 : 0 in ji tako otežkočila napredovanje do finalnih tekem. Jugoslavija je igrala s Škotsko neodločeno 1 : 1 in si tako še obdržala večje izglede za nadaljnje, napredovanje. Zahodna, Nemčija : Argentina 3:1, Nemčija ima dobre izglede, da sfei uVrsti med: prva mesta,; Francija:: Paragvaj 7:3, visoka zmaga Francozov nad Paragvajci kaže moč francoskega moštva, ki ga tudi pri nadaljnjih tekmovanjih ni podcenjevati; Anglija : Sovjetska zveza 2:2, neodločena igra: obeh favoritov dokazuje, da; je boj za točke izredno! oster. Neodločeno sta zaigrali tudi Madžarska: Wales 1:1. Presenetila pa je zmaga Severne Irskei nad Češkoslovaško z 1:0. Švedska : Mehika 3:0, ta tekma govori o- moči švedskega moštva in kaže, da so se ameriška moštva razmeroma slabo odrezala.
Izredno ostre so bile predtekme tudi v sredo, ki pa so se za, avstrijsko nogometno reprezentanco v tekmi s Sovjetsko zvezo končale s, porazom 2:0. S tem Avstrija ni-
ma več nobenih izgledov za nadaljnje tekmovanje za svetovno prvenstva V finalnih tekmovanjih. Sicer v nedeljo Avstrija še igra V tretjem, kolu predtekem za finale z Anglijo, vendar ji tudi eventualna zmaga ne more nič pomagati.
Posebna dobro so tokrat igrali Jugoslovani, ki so premagali Francoze z rezultatom 3:2 ter tako postali Vodilni v drugi skupini. Njim je odprta nadalnja pot V finalna tekmovanja. Njih zmagal je bila zaslužena, Francozi pa so bili močno razoča,-rani. V izredno ostrem tekmovanju je, Paragvaj premagal Škotsko' s 3:2, Argentina pa Severno Irsko s 3:1. Z neodločenimi rezultati so se V drugem, kolu končale tekme ČSR : Nemčija, (2:2); Brazilija : Anglija (0:0) in Mehika,: Wales (1:1). Madžarska in Švedska pai sta; igrali šele včeraj in rezultati ob zaključku lista še niso bili znani.
Dosedanji rezultati so še dokaj nejasni in vse države, razen, Avstrije, imajo še možnost, da si priborijo mesto za četrtfinalno, polfinalno in finalno tekmovanje. To je dokaz, d,a, so se srečala res odlična moštva, ki soi si po moči enakopravna.
Predtekmovanja za finalne tekme bodo-zaključena v nedeljo, ko se bodo srečale Severna Irska : Zahodna Nemčija; Argentina: ČSR; Jugoslavija : Paragvaj; Francija: Škotska; Mehika : Madžarska1; Švedska : Wa,les; Brazilija : SZ; Anglija : Avstrija. Na teh tekmovanjih se bodo izločili favoriti za finalne tekme, ki bodo v' prihodnjih dveh tednih. Zaključna finalna tekma, na kateri se bosta pomerili dVe najuspešnejši moštvi za naslov svetovnega, nogometnega prvaka za dobo prihodnjih štirih let pa, bo 29. junija.
Cirkuški lev ne pozna nežnosti
jen opomin za preživele onega časa brez milosti ter opomin za, bodoče generacije, da nikdar ne ohromijo v borbi za ideale, za katerih zmago jih je toliko žrtvovalo svoja življenja. Tudi na Avstrijcih je, da ostane tal opomin V dostojni obliki ohranjen tudi bodočim rodovom, zlasti pa je častna dolžnost za pristojne nemške oblasti, da skrbijo za ohranitev kraja v takšnem stanju, da bodoi vsi narodi in tudi Avstrijci imeli občutek, da so strahovite izkušnje onega časa nepozabne.
Na Dunaju je 19-letna kuharska pomočnica Lizika Melicher doživela neprijetno poznanstva s cirkuškim levom. Zjutraj je šla V službo mimo živalskega šotora cirkusa Rebemigg. Ker je imela še nekaj časa, je stopila, v živalsko razstavo, da bi si ogledala zverine. V tem času razstava še ni bila; odprta, toda kljub temu je postopala okoli kletk. Obstala je pred kletko levov, prav ko je velika roparska mačka stegnila svojo šapo skozi rešetko, kakor bi pričakovala krme. Lepo položno je lev molel svojoi taco iz. kletke. Ona seveda ni imela kakšne živalske krme ali drugega poslddila s seboj, toda ko je žival izgledala tako pohlevno, si je drznila
taco nežno pogladiti. Lev pa ni poznal šale; razočaran, da ni dobil ničesar v žrelo, je nenadoma zamahnil s, šapo ter dekletu prizadejal krvave* rane na zgornjem delu roke. Dekle se je zgrudilo na tla in s krikom priklicalo' oskrbnike. Za izkušnjo bogatejšo kuharsko pomočnico so prepeljali v bolnišiico v Meidling, kjer ji zdravijo ranjeno roko.
Pohištvo Rudolf Slama
CELOVEC — KLAGENFURT, St. Veiter StraBe 15 SponheimerstraBe 16, Telefon 22-58
Vaš nakupni vir za spalnice, stanovanja, kuhinje, tapecirano pohištvo, žimnice. Ugodna plačila na obroke. Prosta dostavitev z avtomobilom.
Zamenjava za uporabljivi les Je mogoča
R AiD ljO; iP R O GiR A.M
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 14. junij:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.)
—	14.30 Voščila — 15.30 Z vseh dolin zveni
—	16-20 Mladinski koncert — 17.30 Glasba za delopust — 18.00 Iz parlamenta — 21.30 Naša radijska družina.
II.	program: 9.10 Večerna slavnost —
14.45	Tehnični pregled — 15.00 Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 20.15 Veliki nočni spev — 21.00 Operete.
Nedelja, 15. junij:
I.	program:	6.10 Vesele melodije —
13.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna godba — 18.30 Glasba, glasba, glasba... — 18.55 Prenos s svetovneganogometnega prvenstva 1. Avstrija — Anglija; 2. Brazilija — Sovjetska zveza — 21.10 Glasba za zabavo.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 11.05 Dunajski slavnostni tedni 1958 — 15.15 Operetni zvoki —
16.00	Ples in petje — 20.00 Sanje, sanje...
Ponedeljek, 16. junij:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.)
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Mladina in gledališče — 18.40 Slovenske pesmi (slov.) — 20.15 Ti časi so nvnuli.
II. program: 9.00 Naša radijska družina — 9.30 Kavarniška glasba — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli zvoki — 19.30 „Corregidor", opera.
Torek, 17. junij:
I.	program: 8.45 Novi podatki o podvodnem zdravljenju — 14.00 Poročila, objave. Zabavna glasba. Okno v svet (slov.) —
16.00	Godba na pihala — 17.10 Zabavna glasba — 19.05 Lepe žene iz 1001 noči — 19.35 Dunajski slavnostni tedni 1958.
II.	program: 9.10 Lepe melodije, lepi napevi — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Dobra ura —
20.00	Veselje do potovanja.
Sreda, 18. junij:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Popoldanski končen — 19.15 O lepem vedenju — 20.15 Lepe melodije, lepi napevi.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 14.15 Sodobna glasba — 16.30 Dunajske melodije — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.55 Za zabavo — 19.20 „Pri klavirju komponist", slušna igra.
Četrtek, 19. junij:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu
—	14.00 Poročila, objave. Iz pesniškega snovanja dr. F. Milerja (slov.) — 17.10 Pisan venček melodij — 18.30 Mladina v poklicu
—	18.40 Za kmete — 21.00 Nogometno prvenstvo. Prenos drugega polčasa finalne igre.
II.	program: 9.00 Ti in žival — 9.15 Svetle zvezde na opernem nebu —: 15.30 Vesele melodije — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Glasba za zabavo — 17.55 Popoldanski koncert — 20.00 Glasba ne pozna meja.
Petek, 20. junij:
I. program: 8.45 Radijska beležnica —
14.00	Poročila, objave. Akustični mladinski
list (slov.) — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 „V pritličju in v prvem nadstropju", radijska igra.
II. program: 9.00 Iz nabiralnika pritožb — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vesele melodije — 19.30 Ljudski običaji ob kresu — 20.00 Pisan spored operetnih melodij.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 14. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 8.35 Mladina poje — 9.40 V zabavnem ritmu — 11.15 Izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Za oddih in razvedrilo — 14.20 Iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 17.30 Zabavni pele-mele — 18.00 Okno v svet —
18.15	Pesmi na narodne teme — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Javna mladinska oddaja.
Nedelja, 15. junij:
6.00	Spored domačih napevov — 8.00 Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi; mladinska igra — 8.51 Melodije od tu in tam — 9.25 Slovenska pesem — 10.30 Pokaži, kaj znaš! —
12.00	Voščila — 13.15 Zabavna glasba —
13.45	Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.15 Glasbeni mozaik — 17.15 „Dreyfussova afera , radijska igra — 19.45 Prenos mednarodne nogometne tekme za svetovno prvenstvo Paragvaj : Jugoslavija — 21.00 Zabavni globus.
Ponedeljek, 16. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.30 Melodije a la carte — 9.20 Umetne in narodne pesmi — 9.40 Zabavne minute — 10.10 Komorna in solistična glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Z ljudsko pesmijo
po svetu — 14.30 VoščJa — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij
—	18.00 Družinski pogovori — 20.00 Variete na valu 327,1 m.
Torek, 17. junij:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Popevka v popevko — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Simfonični koncert — 10.10 Igra kvintet Kampi-ča — 10.25 Iz zabavnega albuma — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Slovenske polke in valčki — 14.00 Spiski ritmi — 14.30 Zanimivosti — 16.00 Piknik plošč — 17.10 Za ljub telje in poznavalce —
18.00	Kulturni pregled — 20.00 Poje akademski pevski zbor „Tone Tomšič".
Sreda, 18. junij:
5.00	Jutranja glasba — 8.05 Pisana paleta
—	9.00 V ritmu po tipkah — 9.20 Pesmi in pleti jugoslovanskih narodov — 11.45 Po domače — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Poskočna harmonika — 13.52 Zabavni potpourri
—	14.45 Lepe melodije — 16.00 Koncert po željah — 18.20 Poljske ljudske pesmi — 20.00 Flotow: „Marta“, opera v 4 dejanjih.
Četrtek, 19. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Igra kmečka godba — 8.30 Lepe melodije — 10.10 Slavni pevci in skladatelji — 12.00 Vedri zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Veseli vandrovčki na poti — 12.40 Umetne pesmi poje Planinski oktet — 13.30 Iz Rossinijevih oper — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.10 Zabavna ruleta — 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 20. junij:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Violinske skladbe — 8.30 Glasbeni globus — 9.30 Amaterski zbori pojo — 10.40 Havajski zvoki
11.00	Za dom in žene 11.30 Plošča v ploščo
—	12.00 Pozdrav iz Dalmacije — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Operne arije —- 13.30 Simfonični plesi — 16.00 Koncert ob štirih 17.10 Popevke, melodije in ritmi — 18.45 Zanimivosti — 20.00 Mirk: Morska suita 20.30 Večerni koncert.