v' V '1 i: ■v v List 46. IV • trtfejf' f£. Teèaj XXIV ■«s, m X** • ^^ ^ î ■rTM ■ m k ^ív1* gosp dar brtnišk m nar o Izhajajo vsako sredopo celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20 kr.,za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 14. novembra 1866. Gospodarske stvari. se začneta ogelno-kislina vinski cvet razvijati To Da se Vinarstvo. (Dalje in konec.) vrela tekocina motna postane, to napravi kvas dá po povekšavniku tudi videti; ogelnokislina se namrec začne v tekočini gibati in se gori in doli po mehurčekih Kaj se godi y kadar vino vrè? ogelnokisline premikuje; to se duhu vinskega cveta razodeva. po znanem pnjetnem Lavoisier je bil prvi, ki je konec 18. stoletja način vinovrenja razložil. Neumrli ta ustanovitelj sedanje kemije je že o tistem času vinorejcem očital pogreške, ko so se jih vkrivičili po napačnem narejanji vina; on je ustanovil podlago umnega vinskega narejanja. ktera še Ce stekleni kapamo nekoliko kapelj mošta denemo med dve tanki ; da ju ob kraj s papirjem in gumijem za- ) izhlapenje zavarjemo, pa jih od časa do časa z drobnogledom (mikroskopom) ogledujemo, brž vrenje videli: Koj ko se mošt skalí, vidimo veliko veliko majhnih in podolgastih drobcev, deloma po- dandanašnji veljá na Rajnu in večidel po Francozkem. S lad kor (cuker) je tista tvarina, ktera se takrat, kadar nastopi vinsko vrenje in se vino delà, v vinski cvet in ogelno-kÍ8lino razkroji. Lavoisier je dokazal bomo samno, deloma v skupinah po tekočini plavat metrov Ti drobci, kterih premernik meri komaj 800 i 3 do&azal, , pa zmerom veči prihajajo in rastejo iaKo, aa kolikor iz 86 večkrat že v malo urah (včasi pa še le v nekih tako mili-da da raztopljeni sladkor ravno toliko vaga 9 njega narejena ogelnokislina in pa vinski cvet ; dnevih) v male belobarvane kroglice spremené tako da se iz 100 funtov grozdnega sladkorja po- k kr ogl imenujejo Ce ki se pa denemo po polnoma suhem stanu) po vinovrenji čez 51 funtov samega vinskega cveta in cez 48 funtov ogelno-kisline napravi. Razkrojevanje sladkorja v vinski cvet in ogelno- eno posamno kvasno krogl Mičerlihovih skušnjah med dve stekleni ploš klejeni biti, kmalu bomo videli, da se kroglica na eni > ki morate pa ob krajih za- kislinO , IV JO, V lil OIV U V1CUJO, XVI JO O Cl LU u prosta dogodba in se napravlja po tvarini; to je vinsko vrenje ki je samo po sebi prav kako delà kroSl strani napne, in se tako rekoč napravi neka oteklina, ktera čedalje veča prihaja, in je velikosti poprejšnje ta moč na sladkor, to je neizrečeno težko razjasniti In krogl enaka, se od nje loči in stoji kakor posamna lahko se reče, da tega popolnoma do današnjega dné še ni nihče razodel. Sam čist sladkor v sami čisti vodi *ica m vse drug riliki* kakih Da se ta kroglica napravi, potřebuj v godni ur. Ravno tako se bodo ta nova krog na novo osnovane in nikdar ne vrè; dobro napravljeni likér (sladko in di-šečo žganjico) moremo brez vse skrbi dolgo časa na toplem kraji imeti. in vendar nam ne bo vrel. Ako mu stare kroglice zopet poprejšnje tako 9 da se jit V še večkrat pomnožile, m sicer dnéh iz edine kvasne kroglice pri dobrih okoliščinah 30 in še več napraviti more a pridenemo tište snove ki jo 99 kvas" imenujemo > se da o sladkor v kratkem razkrojil in likér bo začel vreti. vinskemu vrenju ste, razun vode in dostojne Poprej sem nalašč rekel krogla tako rekoč od poprejšnjih loči, to se pravi, se na novo naprav locitev se od znotraj popolnoma in UOSlOjne w* «uvw«j ^u^umuma «godi , uu*o Al Uguua ktera se za- Je Pa nekako samosvojna stvar, od starih popolnoma nova krogl toplote dve reči ali snovi potrebni 1CV31 <111 DUUVi juuucuui , Ona, aioia oo o t --------j--— i da ima dušca (Stickstoff) v sebi, od slad- loSena in vendar je od zunaj drug 9 J druga stran tega korja bistveno loči in to je že omenjeni kvas za vrenje neogibno potrebna* stvar pa je sladkor ali taka tvarina, ki je v svoji kemijski sestavi ali druzih lastnostih sladkorju enaka, tako na priliko dekstrin ali štirka. Dve tvarini (kvas in sladkor) se nahajate v soku slehernega sadja, največ pa gaje po primeri v grozd- z drug zvezana. Navadno se novo osnovane kroglice okoli stare kroglice ■ ■■■■■n a p r av ij o nekako vejičaste podobe. 4 dneh dodelan; četrti dan že v ali babice zberej Kvas je navadno se ne napravljajo nobene kvasne kroglice več. Vzrok^ da se kvas tako počasi plodi in množi, je pa ta, da nem soku. Tej okoliščini se tudi pripisuje, sleherni sadni soki pri ugodni toploti (15 do 25 stopinj jih bilo izvirna tekocina (grozdni ali sadni mošt itd.) nima ni-da°začnó koli toliko proteïaovih (redilnih) delov v sebi, da bi dovelj, več gorkote) vreti. Snove vrenja (sladkor kakor tudi kvas) se v vodi ženj dopustiti e 1U UUlUiiu y Vtuivy y OWfLt* j >*J kakor 3 — 4 dnevno kvasno pomno pa proteÏQov delež v kvas spre obrnjen, mora tudi drožna zvez nehati , ker nima več raztopé ali razkrojijo. Ce bi hotli sadni sok (na pr. potrebne osnove. grozdni mošt) skoz najgosteji precidilni papir še tolikrát precejati, vselej bo po precejanji dobíjena čista tekocina pod ugodnimi okoliščinami vendar-le vrela. Ta lastnost sadnih sokov je bila že po slavném francozkem kemikarji Thenardu potrjena. Da začne Gospodarske skušnje- * Vred n ost kromp Badnu delaj več časa skušaj 9 da :> že natanko izvedeli. ali ima debel mošt vreti, se vidi kmalu iz kalnosti (motnosti) mošta ali drobán krompir za živin krmo več vrednosti ali tekočine; naravnost potem, ko mošt moten postane, Skušali so debel red nj in droben kromp ajđrob nejsi je bii kakor oreh debel, srednji kakor srednja jajca, debeli pa kakor srednje debela jabelka. Debeli je imel v sebi štirke nekoliko cez 17 odstotkov, suhe mase pa nekoliko čez 24 odstotkov, cent je bil po takem 1 gold, vreden, — srednji je imel štirke čez 15 odstotkov in suhe mase čez 22; cent tega krom-pirja je bil tedaj 54 krajc. vreden; drobni je imel čez 14 odstotkov štirke, 22 odstotkov suhe mase; vreden je bil 53 krajc. — Iz tega se vidi, da krompir vsake sorte je toliko manj vreden, kolikor drob- neji je. * Mazilo za razpokana kopita. — Profesor Artus to-le priporoča: Vzemi 8 lotov zrezane hrastove skorje, vlij na-njo poldrugi funt vode, pa kuhaj tako dolgo, da le pol funta vode ostane; potem precedi kuhovino. To kuhano hrastovo vodo vlij potem v široko in globoko ponvo in prideni pol funta olup-Ijene in v drobné koščeke razrezane čebule, pa kuhaj pol ure; potem prideni še 1 funt sala, in tako dolgo kuhaj, da salo več ne škrofi (to je, dokler niso iz sala vsi vodeni deli izpuhteli). Po vsem tem vso to zmes še enkrat skozi prt precedi, in kar ostane, dobro ižmi (sprešaj). To mazilo se zjutraj in zvečer s šopkom (pemzeljnom) namaže na razpokano kopito. Matoroznanske stvari. v Po Rossmâsslerji sestavil J. Tusek. (Dalje.) Kakor je bilo že rečeno, nam vid najbolj laže. Veselimo se bleščečih zvezd na nebu, kdo nam pa za-gotoviti more, da ni morebiti že pred tisoč leti mnogo teh svetlih teles ugasnilo? Občudujemo lepoto solnč-nega zahoda, pa kadar vidimo solnce zahajati, takrat je ono v resnici že davno za hrib se skrilo. Pri tej stvari ostanimo malo deij časa, kakor je bilo rečeno, mislimo si, da nam čuti tudi to kažejo, kar je res, ali da govorimo posebej o vidu, da je vse res tako, kakor vidimo, da je stvar tam, kjer jo vidimo in da je ravno takrat, kadar jo vidimo. Gledé prvih dveh reci je bilo že povedano, da mnogo stvari, na priliko zvezde, niso tam, kjer jih vidimo, da to, kar vidimo, ni tako v naturi, kakor vidimo, ampak drugače, da v naturi ni svetlobe, barv, ampak da so le eterovi valovi. Gledé tretje reči bomo koj spoznali, da prav za prav se nič na svetu takrat ne godi, kadar mi vidimo, ampak da je vse že poprej minulo, preden naše okó za to zvé. Ako hočemo z očmi izvedeti za kako stvar, mora ona poslance poslati v naše okó, da mu o njej pripo-vedajo. Ti poslanci so svetli žarki. Se vé, da oni tako hitro tekajo, kakor skorej nobena druga stvar, saj pridejo v eni sekundi 41.000 milj daleč. Pa naj je tek še tako hiter, žarek vendar le potřebuje nekoliko Časa, da pride do našega očeša. Res je, da je pri majhnih daljavah na površji naše zemlje ta razloček tako neznaten, da moremo reci: Vse prikazni na vrhu zemlje zagledamo skorej ravno takrat, kadar se dogo- dijo. Ni pa temu tako, ako obrnemo očí v neizmerni prostor proti kaki zvezdi. Tù je razloček včasi že tako velik, da takrat, kadar naše okó po poslancih žarkih za kaj izvé, že tega zdavnej ni več. Prilastimo si v mislih lastnost, da v vsako še tako veliko daljavo ravno tako dobro vidimo, kakor 100 korakov daleč, zraven pa še, da zamoremo na vsako zvezdo priti, in od tam na zemljo gledati. Videli bomo iz vsake zvezde kaj druzega na zemlji, nikoli pa tega, ne, kar se ravno godi, ampak vselej nekaj, kar se je že zgodilo. — 15. sušca leta 44. pred Kristusovim roj- stvom, ob desetih zjutraj zabodli so v Rimu Julija Cesarja in s tem se je začel nov čas za rimsko državo. Ce bi pa bili mi takrat iz zvezde 61. v „labudu" gledali na zemljo, bili bi videli, kako je Cesar deset let poprej v zimi od leta 54 na 53 premagal puntarske Galijane in se pripravljal, da gré drugikrat čez Rajno. — Na letošnje novo leto je govoril francozki cesar Napoleon III. v Parizu svoj govor, kakor ima navado. Oe bi pa bili mi takrat gledali iz zvezde X. v „liri" na Pariz doli, videli bi bili francozko ljudovlado leta 1852, o kteri se je malo kteremu sanjalo,^kaj da jim bo pri-nesel prihodnji dan, 2. gruden. Ce bi pa bili gledali takrat iz zvezde „Alcyone" na zemljo , videli bi bili, kako so kristjani v križanskih vojskah izgubili zadnjo trdnjavo Ptolomais, ki so jo imeli še v Palestini (1291); iz kake zvezde v „rimski cesti" pa videli bi bili asirske države pod vladarjem Ninom, in Izraeljce , ki gredó v Egipt (okoli 2020 let pred Kristusovim rojstvom). Na kratko rečeno , če bi se izpolnila želja naša, da bi mogli od zvezde do zvezde letati in tak čuden vid zadobiti, gledali bi na zemlji celo njeno povestnico, vse po vrsti, kakor se je godilo, če bi od najdalje na bliže in bliže zvezde skakali. Ravno tako tudi narobe. Zvezde, ki jo vidimo nad nami, morebiti v tem trenutku ni več; ker taka, kakor jo zdaj vidimo, bila je pred deij časom. Omame, kterim smo po čutih podvrženi, so dvojne: neogibne in ogibne. Prve (neogibne) so take, ki ostanejo, če Še tako bistrimo svoje spoznanje, — Če smo še tako dobro prepričani, da stvar ni taka, kakor nam jo kaže čut, — če smo še tako dobro razvili gospodstvo uma in volje čez čisto telesne nagone. Ogib-nih pa se ali popolnoma ali deloma moremo osloboditi, če duhá prav izobrazimo. Prve so za nas veče važnosti, ker nam kažejo , da moremo duhá sicer osloboditi od zaslepljenja čutov, da moremo omamo za to spoznati, kar je, da pa nikdar čuta ne moremo lagauja odvaditi. Čut sam na sebi nas vedno vodi v zmotnjave, kterih sam ođpraviti ni v stanu. Neogibne omame so pa dalje tudi take, kterim je pod vržen človek, če ima tudi zdravo teló, in take, ki jih samo nekako nezdrav človek doživi. Ako gledamo v kako prav svetio stvar, postavimo, v solnce, pa se potem proč obrnemo in oči zatisnemo, ni še gledanja konec, ampak dolgo še vidimo pred očmi podobo solnca, ki menjuje barve tako, da se sveti poredoma v vseh 6 mavričinih barvah. Vidimo tedaj pri zatisnjenih očéh svetlobo in bar^e. Tej omami je podvržen vsak človek; ona je tedaj ne o gib na. Ako gledamo kako podobo , pozneje pa čez dolgo ča3a se je zopet opomnimo, da nam stopi živo pred oči, vidimo v tej naslednji sliki (Nachbild) mnogokrat posameznosti, kterih poprej še zapazili nismo, ko smo podobo ogledovali. Da, more se dogoditi, da smo kdaj kaj videli, pa se vendar v nas ni obudila zavednost tega, in da nam pozneje kakor kaka prikazen na enkrat stopi pred oči „naslednja slika", ktere izvirna podoba nam ni znana. Pa to ni samo pri vidu, temuč pri vsacem čut u. Ako smo se deij časa v tèmi ali z zatisnjenimi očmi vozili in če voz hipoma ostane, zdi se nam, kakor da bi se vedno še vozili. Kdor je dolgo časa nosil kaj na hrbtu, temu se še potlej deij časa dozdeva, da nosi breme, ki ga je pa v resnici že pred več dnevi odložil. K tem neogibnim omamam prištevamo dalje tište, ki izvirajo iz krivo sestavljenih čutil, kakor, na priliko to, da vse stvari vidimo perspektivno. Sèm spada tudi tako imenovano „solnčenje" ali sijanje (Irradiacija), 369 namreč: da se bela stvar na črnem polji veča vidi kakor zgod ravno tako velika crna stvar na belem polji. Naše gospé resnico, da sila gospoduje, tam vica pra vedó dobro, da se mora, ktera je suha, v belo ali saj oblačiti, da se močneja vidi, in da se bolj sivo obleko vsak v beli. Od tod izvira tudi omama, da mislimo, da imajo mikuje" (Macht geht vor Recht) in vzlasti zgo- dovinskemu pravu narodov je večidel žalostna péla. Več ali manj so vse ustave evropejskih držav ne- & debela ženska v črni obleki bolj tenka vidi kakor zgodovinske. Poglejmo le na Francozko, Italijansko, Spanjsko in Nemško. Francozki narod je od ustave zvezde nepomičnice nekako ) velikost, med 9 tem, ko nam (charte) Ludovik XVI čegar velj se iz ozira hi jih najbolji daljnogledi vedno še kažejo kot neraerive stončnega prava še dá zagovarjati, menjal ustave, kakor male svitle pičice. Naše okó ni pravilno zakrivljeno, rokovice. V Itaiii centralizacija in enost uničuje delo ampak od zgorej na vdol bolj, kakor od desne na levo, tisočletja. Španjska se od leta 1812. neprenehoma guga zato se nam najpravilnije narisani kvadrat vedno vidi med despotizmom (samosilstvom) kakor da je podolgast, tako imenovani pravi kot. bodo, in težko je Sem spada tudi prikazen da se nam mesec veči lomi ustavo danes reči, ali je vladar ali narod bolj nečimeren o tem da f ki J° vidi, ako stoji nizko, včeraj přiznal. Na Nem cev nizko stoječi mesec, in kakor če plava visoko na nebu. skem je starodavna pravila države strla mogočna roka starodavne stanovske deželne ustave pa . • • * ^ m m m m m m « _ £ Tù nam ne pomaga nič, da pogledamo skoz kratko Napoleona se tako prepričamo, da ni veči kakor sicer, ce je visoko nad nami. Ko smo cev so razrušili v prevzetnosti svoji veči kralji in mali kra ijiči Dunajski vladarski zbor (kongres) je posamnim od oči vzeli, je omama sopet tù: sopet je mesec veči. nemškim deželam oktroval ustave Najučenejši zvezdoslovec, kterega račun in merjenje učita, xww^ua ui^v«, jvici« ťiav uuigu uusiuji, m ie da je mesec vedno enako velik, ga vendar ravno tako, maloktere dežele se morajo ponašati s tem da bi se _ m^^-mirn mm m mm mm -m rn ~ ^ m » mm — Nobena država, ktera ze prav dolg obstoj in 4 9 kakor nevedni kmet, povečanega voulu &.lllt/l>, uuvcuaucgč» vidi, kadar izhaja dli jílu ^^uuu nuoau jpiavu lio vuv vioi) Vsak člověk vidi svet perspektivno, tudi naj- gležka ustava, če tudi so njena gl ali ]im zahaja. bolji zemljemerec, čeravno ta bolj kot vsak drug vé, ninjena v življenj odovinsko pravo ne bilo bistveno pretrgalo da so razmere druge, kakor mu jih okó kaže. vseh godo An pravila vkore gležkega naroda teh slučajih smo sužnji lažnjivega čuta. -j ~» J J f iu« ^o o^ uai uuci ý ju ndar večkrat prelomljena bila in celó predrugačena. Pod Kromwellom vidimo na rajo To veljá tudi od vseh tistih čutnih omam, ki izvi- bolehnosti čutništva, in ktere imenujemo sestavlj epostavni podlagi sklicane in državne zbore (parlamente) in po imenu u tvore (hallucinacije). Tako bolan člověk se malokdaj dan danes sedí na prestolu dovladno (republikansko) ustavo. In še rodovina, ktera da ni tega, kar vidi, dá prepričati, ker on navadno tako živo vidi připisoval vsakovrstne slabe namere ljudém sliši, voha , čuti, prestol 9 ko ngležkem, vsedla se je na , sliši itd., da bo , ki bilo prav očitno pretrgano zgodovinsko poprej ga dajajo kakor da bi jim verjel, da mu čuti lažejo. ob- To pravo in je postavna (legitimna) rodovina Stuartov bila Svedija vživa skor neprenehano s prestola pahnj državno pravo, pretrgala j pa vendar takrat Je rodí krivo, da se pri tacih ljudéh, kterih cutnice (nervi) silovito s prestola pahnila rodovino Wasovo Le zedinjene države amerikanske, Belgij ; ko Je so razdražene pri zamaknjenih in sanjarskih ljudéh, ob- prepricanje. da so y videli strahove, duhove ? te pn- so države, ki so do danes ohranile Švaj kazni so, ki nas silijo, da rečemo tistemu, ki pravi: Ali svoj ustavo celo. da od kterih more le pričakovati, da ga nalažejo. Moral bi „Ne verujem na strahove, dokler jih ne vidim" že veruje na-nje, če trka na pričo svojih čutov 9 y pa ni podlaga tem državam tudi prelom poprej-šnjega prava? Ali niso vstale silovitemu přelomu prava po revolucii? on reci: 99 ne verujem na-nje, tudi ne, če bi je videl' ( 9 Tù 9 Avstrii so so nekdaj zeló zamotane ustavne razmere in se biti bolje : bodni narodi v skup zvezo „to, kar mi moj čut kaže, ne more duh stopili, je vsak teh narodov svojo zgodovinsko državno y ker ta kot duh se prikazati ne more 9 ker nima telesa, in če bi se tudi prikazal, saj nimamo organa te- pravo dolgo časa ohranil. To kaže zgod burške monarhije. Avstrija se ni zidala na podlag habs do lesnega za to, da bi ga zapaziti mogli." Videti ga ne bitvě z orožjem, ampak na podlagi svobodnih pogodeb videti v prostoru razširjene Zato tudi ni mogla teh dežel stopiti z jedrom državnim moremo, ^^^^^ ^ stvari, ne pa tedaj duhov. ker moremo (Kod. prih.) Se Jožef II Državno-pravne stvari. Nektere opazke o zgodovinskem pravu Zgodovinsko ali historično pravo dan danes zvonec Na vsaki strani političnih časnikov zadeneš na Tudi nekdaj ni nadvladala ideja, da najviše državne oblasti se morajo strniti v ednoto je pricel delo asimilacije — s kakošnim vspehom pa to je znano. Od tistihmal je začela nadvladati ideji centralizacije nasledki. 9 znano je pa tudi, s kakimi neugodnimi nosi. | to besedo; v vseh ustih Zgodovinsko pravo, da se more s kako veljavo spo- zgodovinsk spomin , ampak biti našati. ne sme biti čajo, malo kteri j Je razumej na krivo obra- mora živo v narodu. Ce pa so stoletja pretekla od Ako kteremu narodu obeta onega prava, in če so se nove razmere utrdile, živi pravo mnogi godovinsko pravo veče pravice , kakor jih vživa dan oq bilo že naše, naj bode zopet naše; take pravice — pra i • à • w . 1 • i 0 f # 1 v danes. nanaša se na to staro „pravdo", češ: toj 9 v spominu nekterih učenjakov in je zginilo iz spo-mina narodovega, tedaj je sklicevanje na zgodovinsko tem več, čem teže je zvezati ; pravo prazna stvar, in to vijo — ne zastarají, tuui jm au» Naj tedaj nekoliko razjasnimo to reč ; sestavek v ce tudi jih je zob časa zgrudil pretrgano nit. Tako pisatelj v Reform-i", kteri v tem sestavkn 9) Reforme" pa naj nam narekva to razjasnilo xaiw v „J^XV/ixu * , x^wi * « mnogo resničnega pripoveduje, konečno pa vodo na Pod godo vinskim ali his toricnim pravom ogerski mlin napeljuje: zgodovinsko pravo přisvojuje ploh se navadno razume en kos bčnega historie le ogerski kroni, če tudi 30 to pravo Magjari zapravili historično državno pravo. To pravo obsega 1848. leta (pisatelj je pozabil, kaj je gori pisal nega prava: vsa tista pravila, ktera uravnavajo d kako t in ki so na t pot moč zadobile. Vsak oktroà nikdar oskrunjeno. loto. Aeia ^pisaieij je puziauu, p f*^«* , se preseka historično pravo), in taji pravo češke krone 9 od zgorej, kakor vsaka prekucija od spodej godovinsko pravo. Kako težko je tedaj odločiti preseka Je po godovinsko pravo 9 kaj d a n j o s t to iUUUV/ JL vi- pavski 7 jdovski ali tržaški utegne a Poštena deklica" najprimerniša biti volj lokalizmov Ozir po svetu. Rastlina, ktera mrzlico ali zimico nareja Dr. H. Salisbury iz Cleveland-a, Ohio, naznanja v amerikanskem časniku „Journal of Medical Sciences",^HpH|^^^H da mrzlico nareja neka mikroskopicna rastlina, ktera se samim petjem nahaja v tacih krajih, kjer se je stojeća, gnjileča voda Svèt zastran slovenskih gledišcinih iger citalnicam v prevdarek. Gotovo je, da čitalnice naše niso več zadovolji s giedišč nicnim „besedám so posebna slast čital Da pa čitalnice imajo iger na zbiro J 1 «»vili j~ y "j----— ---- ------yy — — ~ r~ ---------- ravnokar posušila. Plodni prah (sporen) te male rast- treba, da jih natisnjenih več pride na svetio f Â1 težava je z izdajanjem, ker pisatelj in izdatelj linice raznaša mokra ponoćna mègla; človek jo po so- penji v-se dobi in mrzličen je. To je že zdavnej zdrav- še toliko nimata gotovosti, da se jima saj strošk nikom znano, da v močirnih krajih je največ mrzlice tisa in vezka povrnejo. Stroški drobnih knj in da posebno ponoči se mrzlica rada dobi; al krivili niso veliki, vendar se jih bojí marsikdo, in tudi založ i na- sicer so le neko miasmo, ktera kvari zrak. Omenjeni zdrav- nik pa svoje mnenje 7 da vsopeni prah one rastline nika ne dobi lahko Da bi se tedaj lahko ti stroški polajšali pisateljem delà mrzlico, podpírá s to skušnjo, da več trug tište in izdateljem in bi se tako čedalje več iger spravilo na zemlje, v kteri je mrzlična rastlina bila, so přenesli v svetio, ali bi ne bilo dobro in tudi pravično, da bi take kraje, kjer V se nikdar nikoli ni mrzlice bilo, in vsaka čitalnica, ktera kako natisnjeno igro na vse to svojem odru predstavlja, izdatelju plača la tan- gotovo ali ne, tega ne vemo; zanimivo je, in utegne tiêmo (delež), kakor je to tudi navada pri javnih gle- v do tednih so imeli mrzlico ondi! Je zdravnikom navod biti k daljnemu preiskovanj y diščih natisnjene igre ktera predstavljajo tako imenovane „v rokopisu " Ta tantiéma naj bi za igro znašala Zmes. * Kaj rekó homeopatikarji k temu? Wittslein-ovi „Vierteljahresschrift" se bere to-le . . —»— Magdeburgu so v neki hiši otroci po naključbi staknili skega slovstva. gold. Vsaka čitalnica gotovo zmore malo plačilce, izdatelju pa bi bilo vendar v pripomoč, in to bi osrčilo slovenske pisatelje za spisovanje slovenskih iger. Po takem bi bile čitalnice posrednje pospešiteljice sloven- domačo homeopatično apoteko in vsa zdravila od konca do kraja pojedli. Oče v velikem strahu, o njem da ne bi pojednežem škodovale „kuglice", Prevdarite slavne čitalnice ta nasvèt, in oglasite se f teče brž zdravniku in mu pové, kakošna nesreća se je zgodila. Zdravnik ga potolaži, češ, da ne bo nobene škode. In res ni bilo nobenemu nič. Enaka dogodba se je pri-petila nedavno v Wisbech-u na Angležkem. Tù sta dva otroka homeopaticne kuglice iz 20 steklenic snedla Kdaj začne izhajati slovensko-nemški slovar? Tako so vprašale zadnje „Novice". Ker dobro vem, da se ta reč zdí jako važna vsemu izobraženemu slo- uljudno prosim, slavni venstvu V gJLLOl Y U^ -- 1D pO pravici - UiJUUUV fJL VOlUl y SJlGkVLXl g vrednik! da moj odgovor blagovoljno natisnete v svo brez vse škode. Vredništvo „In. Blatt" tem do- ~ n godbam, ktere kažejo, da so homeopaticne „kuglice čisto prazna stvar, dostavlja to-le: Homeopatikarji se ločijo med staroverce in razkolnike: uni tanjšajo zdravila milijonkrat, ti-le sto- ali tudi desetkrát. Ce tedaj kuglic homeopatikarja-staroverca požreš na cente jem časniku. Kdaj naj pride slovensko-nemški slovar na svitlo, o tem ne sodijo vsi enako. Nekteri — mej njimi tudi Novice", kakor so nam same povedale želé f ne bo délo; kuglice utegnejo nevarne biti y nič homeopatikarja razkolnika pa že ako pojéš celo apoteko. CUUl „UUV1W , ivaavi o« ocmv, «vivj da se natisne, kolikor jenajhitreje mogoče; drugi, mej kterimi je mnogo izobraženih mož, izvrstnih jeziko-znancev, sodijo drugače, da bi se namreč tako važno ~ tem se druži, kar se Slovensko slovstvo. * Palce k. Koledar za leto 1867. Dal A. Pra- delo nikakor ne prihitelo. bode pozneje videlo iz njegovega pisma, tudi slavni slovanski Grrimm, kakor ga imenuje Schleicher 7 nas resnični prvák dr. Miklošič 7 prot nik. Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. Zopet je drobni „Palček" stopil na beli dan razun navadne pratike prerokuje vreme 7 ki je nedavno sam poročil v Ljubljano, učeni ae vedno ie zdaj trudi tem se druži, kakor ki Caf > in muči z pripoveduje vestnim, skrbnim na-biranjem slovenskih besed, ter misli, da se pred štirimi koliko je Slovanov na svetu in kako se jim je godilo tolmači vošcila pa dodaja še „mali 7 7 leti slovár ne sme ni tiskati začeti 7 naposled se kruhek" v kratkih vse to na pol pôle , tako, v da „Palčeka" pesmicah res brez nadlege seboj nosiš v žepu, kteremu je na- menjen in za kterega je res prav pripraven. Koledarček za navadno leto 1867. Na svetio dal M. Vilhar dan. druži njim tudi mož mnogoletne delavnosti, Nestor mej slovenskimi jezikoslovci, čestiti g. Zalokar, ki vedno 7 * in vedno priporoča, naj se pazno in premišljeno delà da v slovar ne zaleze kaka jezikoslovna koderčija. Na ravnost moram povedati, da jaz, ki me je dole- téla čast, ktero vémčislati, da bi namreč s svojimi slabimi se zove drugi „Palček", ki je přišel na močmí v celoto zvezal, kolikor morem, kritično razvéjal in • •!»i*1il#i 1* • «i / f vi* razložil, kar so do zdaj za slovensko-nemski slovár na- Navadni pratiki je pridjal izdatelj torbico svojih pesem, nekoliko novih, nekoliko pa tudi tacih že znane po zanimivih napevih. 7 ki so brali dr. Miklošič glasujem z možmí sodečimi Zalokar 7 * ^ *. giaaujbui ci uiUAUii ouucvžiuii , Il&j «wu Poštena deklica. Saloigra v enem delu. Spisal in váti v naglici, ker izkušam, kako je težavno Caf in drugi, tudi se to delo ne zvrho- založil Mir osi Vilh kajti naj se nikar ne pozabi, da slovár mora deti vsako, tudi Igrica igrá v Lipavi (Vipavi); dva oženjena možá, najmanjšo besedico na rešeto, in da je beséd na tisoče - - - ],er eden (Kikelj), ki zavija slovenski jezik po laškem, in tisoče. Te misli se moram tem bolj držati 371 znam, kakošno gradivo sem za tako "Hl m I^^^H , in ker vem, važno delo v roke roda siovár nikakor ne more , nikakor ne sme molčé dobil rad naredil iz nabranega zaklada. kaj bi imel narediti, in kaj bi tudi iti svojim potem, kajti ni Miklošičeva zbirka ne seza Gradivo je obilo ter velike hvale vredno in ______ _________# . slava trudu zaslužnih mož, ki so se toliko let mučili, besede znašáje iz knjig in iz narodovih ust; ali vendar naj se ^.v mi dovoli opomneti, da izmej vseh dobljenih zbirek nij voslovskih reči v novejše čase, morda še menj daleč nego Cafova Koliko ie torej delà samo z „Novicami" in z „Glasni kom" zadnjih desetih let Gosp. Zalokar iz slovstvenih knjig — razen nara- D1J ijemal i ampak iz živih ust ne, to bode pozneje povedano delu Nobena teh zbirek — zunaj malih reči v g. Cafovem nobena taka, niti vse vkup, celó po mojem trudu skoro in slovarjev je pobiral besede, a nabral jih je cele eelega leta, še zdaj niso take — zakaj ni biti ne mogó, skladalnice da bi se iz njih kar na nagloma zvršil ter na svitlo dal slovár, kakoršen bi v sebi hranil vsaj večino jezikovega bogastva in poleg tega tudi količkaj ustrezal potřebám zdanjega časa, ter se le od daleč približeval stopinji, nakterejdan denes vidimo jezikoslovno znanost. niti iz naših prvih pisateljev: iz Trubarja, Dal matina, Kastelca itd. itd m tat ampak le besede niti iz bukev poznejše dôbe menj so porablj jdbe novejšega znanstva, kakoršno se nam kaže v Safařikovih, Schleicherjevih in Gosp. dr. Miklošič v pismu, s kterim visokocesti- staroslovenskih tomu stolnemu dekanu dr. Ivanu Zl. Pogačarju za pisih posebno Miklošičevih > a Miklošičevih samih skoro oluiucmu ucnauu , ui. ^^vu.j« "" slovár pošilja svojo zbirko, sam o svojem delu pravi: ■kar se tiče moje zbirke, prosim, za ce se bode rabila, da t časa „eyrtl oc liuc IliUJC ZjULL rvtž, j^iuoimj ovi wvuv jl"m"«j pOSel , JVčtJLl gi uli luia se blagovoljno teh-le vodil držíte: 1) hotel sem zaklad štiri velike, dolge knjige malo knj Koliko je treba zopet tukaj delà in kterega nekaj vzame uže sam debéli slovarj kajt dr. Miklošič je svojo zbirko naložil v ov utugu » j icu'lvi vuuii ukjiiiu« jlj uuivi ollll vcliacj uujigo j slovenskega jezika popoinoma zbrati, in zato sem v polovico navadnega papirj zbirko vzel tudi štajerske in ogerske take besede, ktere Zalokar je pisal na desno f a Caf na same listke Tako gradivo je za to važno delo prišlo slovarje do zdaj pri nas niso še književale ; 2) kritičnega pre- vemu vredniku v roke. Kdor tej reči vé glas, ta umeje tresa (sichtung) manjka še povsod. Zbirko sem bil da je to še le samo kamenje, a da ni tega nij zadosti začel. hoteč iz nie kdai narediti slovar: druga delà so in daje še vse brez vezajočega apna, brez otesanih > ) skoraj odvrnila od tega početja. Zbirali so mi me l jj učenci, kterim sem zaznamoval knjige, iz kterih přepisovali, naročivši, da izpišejo vse, torej dobro in brun naj bi brez toliko in toliko drugih reči ktere so živa slabo blago; 3) moja zbirka tedaj popoinoma potřebuje mi uu, u L buiiau iu luiiau uiu^m iwui j uboio ou IaI Vrt potreba tacemu poslopju, kakoršno bi moral nam na slavo, zanamcem na korist biti slovensko-nemski slovár. (Dalje prihodnjič.; kritične presodbe (durchforschung), in ne bi hotel jaz 9. biti kriv, da tudi v slovensko-nemški slovár, kteri pride na svitlo ob slavnej radodarnosti razsvečenega cerkvenega poglavarja, vleze tisto napačno ravnanje, ktero Jesenska. m.v f kazí več slovenskih slovarjev, zlasti slovár U. Jarnika da so za vsakdanje in znanstvene potrebe popoinoma nerabni, namreč tako ravnanje, po kterem se v slovár ne devajo samo v narodovih ustih res kje živeče ali v slovstvu novič skovane besede , ampak tudi take, ktere X K' zrem Ko jesen se mi v prsi sili, vas ljube cvetke vé in mraz nemili y v se narejajo po kacem pravem ali napačnem pravilu. Ta napaka se tem teže uméje, ker pač nij jezika koli- zbirke, visokočestiti gospod! kterem bi slovarji bili zarad nje toliko na škodi kor naši. Iz poroda moje Zuga, da poginete. Ljubi gozdič zarumenel, Velo listje v prek leti; Malo pred je ae zelenel, Kmalu zdajci gól stojí. Kar pomladi oživělo, Kar poleť razcvelo je, Vse lehko vidite, da niti ona nikakor nij prazna besed, na-rejenih po tácem kopitu (schablone); navadno imajo pred seboj +. Prosim torej, da se kaj zelo pazi ter za smrt je dozorelo; vse presodi. Pa tega paznega ravnanja vam bode, visokočestiti gospod! gotovo treba tudi pri drugih zbir-kah." — Gosp. dr. Miklošič, kterega prosimo, naj bi se mu ne zdelo napak, da se je brez njegove posebne privolitve natisnilo to jako važno, Slovencem zlasti o tej priliki podučno pismo, sam svojo zbirko odkrito sodi, priporočaje, da je treba promišljeno delati in teh-tati, a ne vihraje kopíčiti, zato da bi slovar ne bil znanstvu in narodu na kvaro. Ali take preiskave po- Zato je tožno mi srce! Da spomin to uzrokuje, Ki nam žuga tud1 pogin Res je! al veselje snuje Blažje pomladi spomin i t F. Meden Ozir přetekle case. vsod f in posebno pri nas, ki za trdno mislimo, da y besede kovati liko časa, da ne veruje nihče, kdor nij izkusil. se laže. nego „raka" sklanjati Je Sedemletna vojska s Prusi. (Dalje.) Proti poli osmim se dan zazori in Prusi si naglo Kaztrgane. trume se združijo, bežeče nazaj opomorejo jemljó to- . prihité in Miroslav je v stanu, boj krepko ponoviti. casa, ua ne veruje nince, Kaor nij izkush. Tako srčno je napad pričel, ua uoaaio^ uuan, Gosp. Cafova zbirka je gotovo jako jako bogata, kirhen zopet dobi in stresenega Davna zajema da cesarske udari F« zeló vestna ter posebne vrednosti zarad obilice štajer- vse te doliičke mu Lavdon zopet vzame, ker ga iz skih, ogerskoslovenskih in rezijanskih besed; toda kakor vasi zopet zapodí in v prejšnje zmotnjave pripravu Ta sem zvedel o slovenske Matice zadnjem občnem zboru Caf velitelj je bil edini cesarski vojščak, da se je s kraljem ? toi v/ vuoao luanuo âauujcui uuuucui ůuui u, v^uvoij jo uu vvaj.ua J --j - j-- ki za naše delo zdaj še enkrat preiskuje in v vsakem obziru skusiti smel. Z Davnom vred je o bira vse prejšnje slovenske slovarje v uu i* »uv ^/icjouju oivrvuoac Diy vaijo , UZe uu ůauutaa 1850. leta več nij mogel znašati besed iz slovstvenih od začetka znal zmagovati, pa vedel je tudi zmago v prid obra- knjig y ker en sam člověk ne more ob enem vsemu t kar je Davn slabo razumel. Prusom je on prve pobral, ko niso popred že sto let nobenega zgubili. kaj f slovensko slovstvo je pa v tem času najbolj na- Vzlasti njegova umnost je Prago, samo njegova srčnost rastlo, jezik za pisanje o raznovrstnih rečéh še le ustva- Holomuc rešila in pri vsaki priložnosti so se njegove čati tope rilo in olikalo, njegove meje razširilo, ter ga močno vednosti bolj razodele. Veljaki so mu bili hudo za-obogatilo z besedami — res da z dobrimi in slabimi — vidni* nihče pa bolj kot vojskovodja sam. Že je slavo da torej mimo te pomenljive dobe našega dužnega pre- vidui. nihče pa bolj kot vojskovodja sam. — a Davnovo razumnost Lavdonova temnila in nevošljivec je menil, da bo njegova ga IC Hi ure , ga ui a u v , jja, jlj č* V U u il juviva »u - aat j ^«mvuta guaui au iu ait» ui c j i H'U U O edino znamenje pravih, vélikih mož — odločbo prihod- postavijo. Zdaj pride Miroslav sam, ki se z Ènrikom nosti, osveto zgodovini prepusti. Zgodba sodi in ga združi in Nemce silovito odžene. Hotel je potem Davna stavi med najsrčniše in blagodušniše vojščake onega v Draždane zagnati in ga tukaj zajeti, pa naklep mu more ga draži čast nehala pri ptuji časti pa Lavdon molči in Kar Bili so potem pri Vilsdorfu in Majsnu pobiti in iz Gro- nhajna in Kamenca gnani in se še le na meji trdno toletj kanj goce Ob devetih zjutraj střelil — zgubil boj podlet Davn odločen. Pri pomanj- kralj ta pot delaven in pazen ter misel 140 topov ugane. Pruska vojska ga kralj nemo- pa razcep porabi da bi bil borišče obdržal in nove napade přestal s toi nJ KXC* KJX Uli U U i iOUO »XX ---j. tJ ^^ ' Tedaj se je vzdignil in z zgubo 9000 mrtvih pobegnil. krajih od Pirne do V Davn sedí brez delà; ko se pa vendar pozno v jeseni Maksnu, ga pobije in vzdigne in Draždane obleže, ne opravi nič in se vrne tudi unemu pri Maj 15.000 vojakov, pri Majsnu 6000 in tako na koli obstopa, pogubo. Pri Maksnu več Da mož i napade oddelek pri polovi. Taka se godi čez hribe na Cesko Zanikernost tega veljaka zavaruje kralj kratkem gub Miroslav 25.000 in na več drugih krajih ko in previdi, da na za- se namen ne dá dovršiti. Zatoraj armado zopet zedini, padno-južnih deželah, da se v začetku leta 1759. vec se z Brunšvigi združi in na gornjo Saksonsko v zimski èm ne obrne. Vrgei se je rajši nad Ruse in Svede, tabor podá s Ti so hotli zopet prijeti; ko se pa Prusi v nemar pusté in do Balta bežé. Kraj pokažejo, vse ia Meklanbor Na francozkem borišču je Brolio premagal Ferdi 7 nanda pri Bergnu in z veliko gub ki sovražno ravnala se o tej priložnosti obiskala posede gornjo Hesko in doljnji Hanover pregnal. Kontades Drug trume JtJ oU V1 c\ Ci Li \J lavuaia^ og jg \j t^j v wi^íxuími vuwvav ^wiujv i li a.jl auvj v \ji • jl^ i u^u ti uiu^ in s hudo davščino obložila. Druge trume na Poljsko pa nad Halberstat padejo. Povsod Francozi premagu m A • . • % • • m 1 • 1 • • • 1 • i/ • I 1 • I • • 1 1 planejo in Rusom žitnice pokvarijo. Tudi na Cesko Turingiško in Francozko Prusi i hraj in ne odjenjaj y ) JeJ in umniših odj jim manjka, združeno armado predno si obilnega plena ne pridobé uničiti in se pogub Klermona zopet polastiti. Tako pa Pa to so maji predki, ki nič ne daj dobi Ferdinand viti priložnost, se pomnožiti y Vezri usta marvec ravno to leto kralj jbolj nesrečno. Rus Zoltikov gré s 60.000 možmí čez meje in proti Oderi in novega napada na Ferdinanda se ï Kontadesa pri Mindnu nabiti. Ta slavna zmaga združencev premeni srečo popolnoma. Namesti zedimbe prestra stopa Dve armadi mu sicer proti stojite, pa no- v • • S1J bena še 8000 možakov ne šteje. Rusi pobijej eno Palcigu 1 aiUl^U ^ drUgv, 1 VltlU'tt V U IU OU liw v/u^l JL UVI UJJ ^ JL LJ, «vrj/vvivi UU O « UH UUUUAVU O V> UUUV Ol ^UlOUgCI OOiCIflCIVt celó Frankobrod vzamejo. Konec tem zmagam storiti, in Fuldo braniti; ko pa sovražnik pride, steče tudi pri Citih in se na Oderi utrdij pri in in raztresejo. Tedaj je združenci pri Gofeldu in na Tavnu premagajo, iz Heskega spokajo in v Gisen apodé. Le en sam oddelek se hoče srčnišega skazati se digne Miroslav s celo armado in sklene za trdno on uničiti Ruse. Pa tudi Lavdon se je skoz Slezij ko se je z Zoltikovom zedinil prepozno. Princ iz Brunšviga ga vjame in zal in je potem, Spilberg posedel Al kralj Ruse pri Kunersdorf- zmu-goro kljub moči sovražnikovi zagrabi gre potem, ko tudi Fuldo vdobi, na Saksonsko kralj > na pomoc (Dal. prib.) in ena jsrditejih bitev se vname. Zoltikov je svojo vojsko na višavah in gričih po- stavil trgali ; ) pa vmes so bili plazi in dolci, ki so ležaje raz- tako da je bilo več krajev slabo zavarovanih. Sotle Od Save 10. nov. ® Kakor Vam na zapadu od > tako se tudi nam přibližuje važen čas. Pri Vas Ta okoliščina je Prusom napad zlajšala in zmago če ne imate skoro skleniti prvo dobo šest zakonodavnih de gotovo, saj zelo mogočo storila. Tudi je bil močen od- želnih zborov, tako, da po tem morete v novih volitvah delek poslan, da Rusom za hrbet pride in pobeg stěží, skusiti, na koliko se je narod slovenski zavedel do sa- med tem ko jih je imela druga armada spredaj zajeti, mostojnosti v národnem smislu. Ravno tako bo na Hr- Miroslav meni v kratkem delo končati, in poln zau- vaškem menda sedaj poslednjikrat, da se poslane > panja tabor naskoči. Res zmede silni napad Ruse tako da se umikati začnó. Že je kralj 70 topov dobil, kar se tudi zad za rusovsko vojsko Prusi pokažejo. danji pozovejo, ker, dovršivši se- po vladinem napotku vo- Pa v iilni red, bo dvorna naša kancelarija, kakor pravijo, razpu-stila sabor ter nove izbore naredila . da se menda tudi tem važnem trenutku, ko se bitva že h koncu nagiba, poskusi, aii ne bi se dobil sabor, ki ne bi bil preveč tr- evino. Radovedni plane Lavdon s Spilberga in dere mahoma na levo in dovraten za samostojno trojedno kralj desno. Ruse prebrihta ta močen napad, da se obrnejo smo vendar, ali bo vlada kralj . ----~ r\-------—«« in Prusom vnovič po robi postavijo. Ti ne dostojé skup- potila v Pest > da se Hrvaška porazumi z Magj odbor zopet na- nega navala, ampak se po celi planjavi v beg zadrvé. zdeva se mi vendar, datega ne bo je kralj malo pred svoji ravno izrekel zastran novih izborov malo urah bom zmagal ženi pisal; v beži in reši se" sporoči. Lavdon je Ruse naganjal, naj Miroslava po- nam tudi pa dve uri potem nas južne Slovane z ozirom na sabor jako zanima naša k a d e m i j in sedaj do zloga, ki sem ga kteri i temu pri- Predmet 9 se dijo in pokončajo, pa kisle obrážeje dobil. Za malo stopa vseučilišce. Dvorna kancelarija ni mogla v 7 se zdi Zoltikovu in Pruse zmagali je toraj sam zasedel 7 da so ga Avstrijani nevarnosti resili in se tedaj petih letih do kraja dognati akademije; viši Še sedaj 7 ganiti neče. Lavdon ni živa ni mrtva ? tako lahko bil malum omen 7 in še 1800 vragov zajel. On ve- bi kdo kaj držal do prazne vere. Radovedni smo > da ako ali čidel je Prusom pobral tabor in 180 topov razun unih bo nova kancelarij bolj skrbela za te naše zadeve 70 ruskih. Vrh tega je zgubil Miroslav še 22.000 mrtvih kakor preslavni pesnik Oeng in ranjenih. Age? ? Pa kaj bode sè vseučiliščem, ako sodimo po poiževi poti akademij Ker Rusi ne primejo, ostane sicer Berolin sovraž- nega poroda? Vemo, da se neka gospoda pri nas zeló da pravniki ne estanejo v Zagrebu in da ne ho nikov prost in kraljici ni treba Špandava zapustiti. Pa v Saksonii trpé Prusi novo zgubo in zastonj si tamkaj trudi dij v Beč ali v Prago po diplome, ampak da se v lepi Miroslav sam prizadeva. Ze pomladi so to deželo na Pešti uče spoštovati magjarski jezik; tudi to vemo 7 da severji Nemci, na jugu Davnove vojske napadle. Smetav brani srčno utrjene Draždane prnik ne podp peha svojih protivnikov 5 ->xx\j uwjçuo i^ia^uauo, pa k podaji ga lakota zato nas hudo kolje radovednost, ali bomo skoro do Tako so tudi drugi kraji ob Zali, Elstri in speli do zavoda, ki nam ga je krepko začel zidati pre prisili. Labi zgubljeni; celó pri Torgavi se Prusi komaj držé. vzvišeni naš biškup Strossmaj Dvorna naša kance 3 ? ís iarija od leta 1861. do letos ni mogla izpeljati tega, da deljo, to je, 23. septembra naznanil/ da bode volitev srenj - bi se na juridiški naši akademii dodalo četrto leto, skih odbornikov v četrtek, to je, 27. septembra. Precej tako da slušalci v štirih letih redoma môgli vse do- drugi dan v pondeljek 24. tatvu, va et «i oiuoaivji » --------------—- —— -- —v ^uuuvi)^, sept. pa je huda nesreča Po- vršiti, kar sedaj le površno preletajo ali pa celo izpuščajo; novce zadela (najveće vasi v srenji) — pogorelo je 17 ali bomo v sedanjih okolnostih lože prišli do tega? Ko gospodarjev, in kar so môgli dobri ljudje oteti bi jaz bil hrvaški poslanec, predloži! bi v saboru * ' ...... ---J v^, , xxx ivctx ou Uiv^.i uu IJ UU J U U te LI , SO IZ uí j«** un xnv«^ ----, — . ------, —j Bvasi izlekli, da jim ni nemila osoda še tisto malo vzela. iz denarjev, kar jih je do sedaj podpisanih za vseuči- Se tisti dan, to je, v pondeljek zvecer ob 9. uri, ko sem brž napravi toliko potrebno četrto leto za prav- ravno v Ponovi vasi bil, se pripelje srenjski služabnik naj 1 • v V lísce nike knjige ) > in naj se še nekaj odloči za juridičkega obsežka. Toda drugi najpotrebnejše iz Ljubljane in mi pravi: „Prosim, povejte županu n bodo bolje ne bo v četrtek volitve. ka.knr s^m víWpí tlinal bolje bo ; kar je o^tem na korist narodu. znali kaj druzega. Čitali smo v )) Novicah," Matice slov." v Ljubljani 15. dne t. m. sejo Sedaj pa nedá ima odbor , Pred- _„r______7 da v četrtek volitve. kakor sem včeraj kli cal. ker nimajo gosp ce j j utri kreiskommissár ta dan ; to je ^^JJ**"*4; uu J^? 25. sept. ob v, un uuuu ze gospou iz Ljubljane prišli, in so me zdaj poslali, da naj to povem. casa, ampak pre- uri bodo že gospod lagam mu nasvet: naj izdaja Matica letnik ali kakor Mislim si brž, kaj bo pa to? Še tisto noč sem bi se kol zvala knjiga koli ktera bi se natisnila, kadar sam , recimo za 5 ali branega; pisalcem naj p ô 1 bilo materij ala na- Ponovcem povedal to premembo in jim priporočal, naj se plaćalo za trud razmerno gredó niso za volitvi volitev změnili, ampak al reveži potrtega srca se drugi dan vsak je le skrbel na pr. 12 gold, za pólo prevoda, 20 gld. pa za izvirne svojo živinico in druge po požaru ostale sestavke. — IO je muja acijo, aaouau x»_lc»hvv, ft^i« Jarugu jutru zupauu priseus o vsem ostalem deluje in ravná, da je radost gledati mije srenjski služabnik naročil To je moja želja zastran Matice reči še da je ktera Drugo jutro k županu přišedši mu brž povem plodove njene Iz Trsta 8. nov. x Že več dni je nekako vrelo med tukajšnjimi delavci, fakini, zidarji itd., kajti do- mogoče. Tedaj gre k volitvi (Kon. prih.) ; on pa mi reče dobil. , kaj Ko 55 vasi bi bil tie, bi do.9. ure ne mogel obletati vseh 12 in ljudem naznaniti tega." In zares mu je bilo to ne- rnislé LUEVOJOUJILUX VI VIC* V VI, , ~ ~ J J ---J ----X VVtWj 0AV>" AV TVAXI/VX, JLUIOIC!, U.ČI JU mači brez zaslužka so pisano gledali furlanske in druge stavili. Prišli so bili tudi gosp. fajmošter laške zidarje, fakine in druge delavce, ki delo in za- da jo bodo pre- in še ker služek imajo. Danes pa je celó hud vihar nastal se je domačim fakinom pridružilo več sto kmetov iz ljudi dobro poznajo okolice tržaške, da združeni pokažejo nevoljo zoper namestnikov, (pa tri j e da teh pet lahko nadomestuje celo srenjo, ker za odbornike sposobne drugi, in ker je gosp. komisar rekel ? ne si izvolijo 12 odbornikov in odbornikov in uuunuo n^aoivc, u« «mw^vm ťv«>i*«vj~ . v uameokumvv, xxc ^ uuuuiuijiuv iu namestnika); tujce Lahe; po vsem mestu so se razdelili in zabavljali tedaj leti izvoljeni odborniki vendar ne morejo reči, da furlanskim fakinom, nektere so iz magacinov od delà so enoglasno izvoljeni bili, kajti izmed petih volilcev zapodili, na ulice pritirali, jih otepli, nektere celó v lahko eden ali dva nasprotuj eta; tedaj so lepo večini glasov morje vrgli. Policija je stopila krepko na noge, da bi izvoljeni bili, kakor pri vsakej volitvi, ne pa eno- zabranila razpor in pretep, zato je zaprla nektere, pa še glasno. 14 dni potem je izvoljenih 12 odbornikov dobilo le ko so vojaki na pomoc prišli policijem, se je pomirila vabila, naj pridejo v Ljubljano, in tukaj so še le volili silovitost. Mnogi trgovci, da odvrnejo še huje razprtje, med seboj župana in dva svetovalca. Tedaj vprašam: kdo so že danes slovo dali furlanskim fakinom in domače v je te zmešane volitve kriv? ali mlačnost soseščanov? ali kdaj t delo vzeli; drugi so danes svoje magacine celó zaprli, nemarljivost za soseskini blagor? Nikakor ne ker so se bali velicih homatij. — Naj nihče ne misli, bila vradnija ob priložnem času naznanje dala, da je morebiti narodnost kriva te silovitosti; v fakinih bode volitev, ne pa zmedla dneva o tako važnih srenj- naših ni národně zavesti; le zaslužka manjka in kruha skih zadevah, gotovo bi bilo dovelj volilcev prišlo. Ako kakor drugod, utegne po bi se bila tudi drugod tako zgodila, gotovo bi ta volitev 5 delavcem, in to pomanjkanje zimi še huje biti. Zato smo enacih razprtij že v prejšnjih časih doživeli marsikrat. — Ali iz zgoij radovednosti ne bila, kakor dopisnik pravi, „edina na svetu !" talnice Iz Metlike. A. — Obletnica ustanovljenja naše či- bila ali srčne nagnjenosti je nad 4000 Tržacanov vrelo slovesnosti v Benedke, da vidijo, kako je italijanski govoru je g. Ë. K. opomnif imenitnosti dneva, kazal na kolikor mogoče, slovesno obhajana. kralj v posest vzel nekdanjo „kraljico morjá." — Laški časnik „Diavoletto" (Hudiček) bode vprihodnje dnev- ovire, ktere je tezave in zato klical k edinosti čitalnica prestati imela, ter je ktera tudi male reči ojači. V nik vladin. Ali bo laški „Hudicek" branjl praviceslo- petje sta bila naprošena prva dva gospoda učitelja iz Cr- nomlja, sta tudi za trdno priti obljubila; poslali smo 41 JL Uk ¥ X U» \JL 1 Ui ^L. ili, KJ V A Ufc ^ JLXt|VAlUViA V 4 wm»« i venskega naroda, tega ne verjame nikdo. Vederemo! Naš » Ljudomil" prestane 10. dne t. m. » Ilirskim Primorjanom" sta se že na zadnje hudo skregala. jima voz ? da se dopeljeta ? pa kdo bi bil mislil! zvečer pride hlapec s praznim vozom nazaj , in pravi, Iz St. Jurja pri Smarji 8. novembra. (Kaj neki da od učiteljev eden danes ni pripravljen za petje > dru- iz Št. Jurja, ker še nikoli nisem od tukaj nobenega do- zega pa nikjer ni. Vsak lahko previdi zadrego čitalnice pisa bral?*) zadnjem listu „Novic" iz okolice v zadnjem hipu, vendar vkljub vsemu temu se je petje dobro dovršilo, zapomnili pa smo si, da tacih „mož beseda1* lj ubij anske^ neki dopisnik svetu na znanje dal srenjsko volitev iz St. Jurja in jo tako „namalal", da se vsacemu v prihodnje ne bomo več prosili ; kmalu bomo imeli člověku zares čudna zdi Torej naj povem j kaj y kdor ne ve > kako in kaj. svoje pevce Igri 55 Servus . petelinček m r> Slovenija vzrok tej neredni volitvi. Ne mlačnost ali nemarljivost soseščanov, ampak nekaj dru- zega. drugi ? Volilcev je res, kakor dopisovalec pravi in 53 v prvi razred spadaj očih y 157 v oživljena" ste bile gladko Jn dobro igrani; vso hvalo zaslužijo dijaki L. &., A. Š. in R. K., ki so se posebno o poslednji igri izvrstno obnašali. Bog jih ohrani; saj , in res je iz bodo čvrsti stebri svoji domovini! « V/XXJ.CHU.Í , Qd»J tej priložnosti druzega razreda samo eden přišel volit, iz prvega pa štirje; al zakaj tako malo?! Čujte! Kakor je drugod ri kmetih navada, da, ob nedeljah, kadar ljudjé k službi ožji pridejo, srenjski služabnik očitno kako gosposkino o dp i sali : je tudi odbor enoglasno sklenil prevzvišenega vladika J. Strossmayer-a iz voliti častnega uda naše čital- nice. Milostno so slavni škof sprejeli naš dopis ; m nam povelje naznani ) tako je tudi pri nas v Št. Jurji v ne- Radi vzamemo to razjašnjenje v „Novice", da se vé vzrok tako nenavadno malega udeležtva ponovske volitve, ki ga dopisnik ni vedel; zato je vprašal: kaj neki jej je krivo bilo. Vred. Naj iskrenije se zahvaljujem, što me je narodna čitaonica v Metliki svojim počastnim članom imenovati izvolila. jenska stvar napreduje, i Njega moliti imamo slov-nam žrtve, po viernimi sinovi na oltář domovine postavljeni, Bog dao, da slavenska u obce i napose da 3Î4 naj obiljnije blagoslovi. Ovim takojer dostavljam 100 for. Časniki pisejo avst. vred. na svrhe i nužde gore hvaljene čitaonice." Deželni o d b } da boj poslednji ti zbori celó kratki vrea. na svrne i nuzue gore nveujcuc iv±i»<*uiii ) kajt ijihova peticij je menda tudi pridjala Iz Kranjskega. (Volitee novih županov na dalje.) uradnikom temu prevažnemu konzistoř, predlog Hranilnica ljubljanska snuje nova pravila in nov poslovnik; tudi misli zeló povikšati plačo svojim meškem ok Za župane so izvoljeni: v novo Novem mestu Tousaint vitez Fihtenau v Mi v dosedanjih občnih zborih se > kakor ir ni x France Rus, posestnik; v P P ... - posestnik in mlinar v Bršlj Rifel, posestnik in mlinar v Lošnici, , y xta x x Jožef Nagel 5 > i S , » «V » * VUUV/ » 1 J. C T X A OVU1 VV1 l/J U ttttj 1 UUiVl vendar nismo slišali, da bi se bila toliko preme da spomenica (Denkschrift), ki jo je zastran pri sv. Petru France lajšanja posojil na kmetije lani kmetijska družba pri Bel k France Košak, posestnik in mlinar v Družinski vasi; v popolnem seglasji z gosp. A. Maličem odseku za omenjeno spomenico, izročila ) ki Je bii v hranilnici a ÍM.UVV j/vwvuiíum XÍJ. xxaxxu^J. * a^í ' J UUOC&U MCk UlUCUJCiiU OJ^UUICUJ^U , l/JL Utila 91. UlUUilUIU, v Br usnicah France Hafner, posestnik in oskrbnik bi po sedanji osnovi upanja imela ugodne rešitve. Ako kdo gracarskega turna; v Sent Mihelu in Stopičah trdi da spomenica zahteva posojila čisto le „na obraz" Franc Langer pl. Podgoro, grajščak in deželni poslanec (Personalkredit), ta ni bral spomenice, ktera dobro vé, v Pogančah; v Toplicah Anton Strniša, posestnik in da 8e hranilnica ne more in tudi ne sme podajati v v«. % * i • •» ^ At strojar; v Polanici Janez Pečavar, posestnik: v C mošnicah Janez Stangel, posestnik v Srednji vasi. nevarnost očitne lika dobrotaica gube, ker bila deželi hranuj ptuj denar. Al ve- Zatiškem okraj Buk Anton Roj ) ako bi, ce tudi s kakim Zaboršta; vDednem do lu Mihael Nadrah izStarega kmetom ali večim trudom, po laj šala zadrege poštenim in dobrim trga v obrtnikom, ki pomoči dandanes še bolj po Dobu Jožef Goljuf iz Rudečega kala; v Dragi trebujejo, kakor pretekla leta. Tudi tega ne trdimo, da Jožef Jakos; v Gor en j v Polj lok Jožef Nadrah iz Mrzlega se nameni omenjene „spomenice daj na vrat na nos v Vélikem gabru Nace Hribar; v Véliki (ûber Hals und Kopf) izpeljati, ker na dežel Jakob Babnik v Lesk ? v K v Anton Jaklič Jožef Volk : v Lučah Jožef Mehle Muljavi Jožef Zaj v Podborštu Janez Breg 5 ? V morali še drugi faktorj kbuiji najti, ai MX ud'ov, dgovornost hranilničnih bi se ki bi na-se vzeli K r k i Jožef Godec iz Oselce pravilst m pod iz Sela v Pol 5 Jakob družnic. Ali se bojo taki domoljub našli ) ktere Je v AvvAwvAotu. Ají^gai xu , v j. u i a v x varavu voija prevzeti to opravilo in odgovornost, m &tcnui u S trub el j iz Pec; v Hudem g. Benjamin vitez Fodran- hranilnica proti menjicam, kakor nekterim Ljubljančanom in kterim bi sperg; vPrapročah Jožef Rajer; vStojanskem vrhu Marko Strmec iz Gumnišča; v Zagorici Matija Kastelec iz Pristavice; v Slivnici Anton Kastelec iz i môgl pij posoditi denarj > v Radohi vasi JožefBrega Zag Janez Janežič iz Cagoš Visokeg v m 5 V V kala v Vélik nj France Stepec neřešeno vprašanje. jočemu kmetij st aj t Al to je n a se vé, da blag se in resno pre vd ? lOUXW^tv IVMÍIOi 2 Y T U 1 X A 1 i7 Vidu Andrej Turek; v Višnj peci Anton Petan; v Sent predno se simpliciter „ad acta" polo Novic" lyi/t«/^ Aa 41-* A * tt v\i Itq Ir nr d brtnijst i in iz dežel To > se France Movrink » > ktere > tudi v nikakoršni P Je misel sestav- iz Ljubljane. kom v 255. listu „Laib. Zeitg > si pa vendar tudi za pondeljek je začetek dežel- svojo dolžnost spoznajo, da ravno zdaj, ko gré za pre nega zbora in to poslednjega prve ôletne dôbe. membo pravil, obrnejo pozornost hranilnice na „spo 375 menico • ____^«á. he n - kmetijske družbe, da ne bojo pravila taka, bode gotovo mnogim željamvstregla. Prihodnjič kaj veë po kterih bi šepotem reklo „non possumus"! „Novice" o tej vse hvale vredni osnovi. dobro vedó, da hranilnica je samostojno društvo, ki ima pravico ravnati po svojih mislih, vendar kakor nobena vlada in nobena družba ali korporacij • V Zadnji Y> Sokolski shod" pri Virantu je bil kakor se more postaviti na pravilo „noli me tangere", menimo, da go »podj prejšni prav mikaven. Gosp. Valenta, kot ravnatelj večera, je veliko gradiva vsake baže sestavil; vsaka točka boj ki imajo krmilo hranilnice v svojih rokah se mislili „infallibel" in da tudi oni priznavaj ne ve- stare prislovice naše veô oči več vidi Tedaj bila je namenj ena oživiti národni duh in je svoj namen tudi dosegla, kajti tako navdušeno se je nazoča množica gibala, da je vsacemu srce veselja igralo. Dika večera videant consules, ne quid" (Iz seje društva zdravnièkega 8.dnet.m.) hodnji shod vodi on. pa je bil gosp. Drašler, ki je s predstavo „Snubača" svojo glediščino umetnost zopet; prezvrstno skazal. Pri ? učitelj zdravništva za zobé v Gradcu, ki Dr. Tan pa je ravno zdaj v obilnih opravkih v Ljublj mnogo zanimivega razložil ) 9 je nosti, kako naj se kako naj se obj zega orodja tudi orodje, « tegne iz zoba, namestu da se zamori obj kápaj Naši mladi Slovenci napravili so preteklo nedeljo v gostilnici tukajšne kazine večerao razveseljevanje z vojaško godbo. Prav dobro se je vse vršilo, če ravno eljust jemljeto (nepaderó), na ptuji zemlji, in toliko je bilo gostov, da veliki pro- zdravništva zób in o umet itd > pok s kterim se zobna čutnica je poleg dru- stori niso mogli sprejeti vseh prihajajočih. Pri itd Prof. Va- bilo, da bati se jim še kakega Slovenca ne postavi pred prag v »V/u ^ixxiajajvuiu. o. u „Slonu" oče krčmar v svoji „sveti jezi" Tako lenta je govoril o operacii, po kteri je z orodjem ošabnost kmalu splačala. se je eskraser" imenovanim, iz maternice srečno ^com aoox jLxxici-iw v uiiiui, i« w.vw^v j^v polipa. Temu govoru je dr. Fux, ki je bil pri tej racij pričujoč, dodal nekoliko praktičnih opomb Schiffer je povedal iz potegnil (Na zdravje!) Danes se je zopet začela telo-vadska šola Sokolova. Vabimo vso liubliansko mladež ______1 . T« _ • _ _ • i .1 -iiJ.V ^ , . sosebno dijake, naj se je obilo udeležujejo. jajčnjakov mehur sam po sebi ozdravil ih skušinj, kako se je neki kdor želi vstopiti, lahko Oglasi se vsak dan popoldne ob 9 9 bode 99 Kreuzerblatt" nemškim ali slovenskim ne v Ljublj nič Ker )) Laib. Zeitg u vladi zadeva stroškov, tedaj ostane uri v telovadskih prostorih Sokolovih (v Frelihovi hiši H |na dunajski cesti) ne pri- bi se dala znižati, nekterim tudi celó opustiti, ako se ©glasi primerno število učencev. — Brezplačna ne Vhodnina znaša 50 kr. na mesec, pa našo viso realko se je letos vpisalo 240 del jska šola za rokodelce pa se prične dné 18. t. m. učencev ; lani jih je bilo 258 vpisanih Vrli domoljub in posebno marljivi sadjerejec gosp Andrej Mulej, fajmošter želimljiški inse oglašajo rokodelski pomoćnik i ob 11. uri zju 9 J6 traj 9 m kamor je rad zahajal, po mrtudu přišedši v Ljublj nagle smrti tukaj umrl. Bodi mu zemljica lahka . tako učenci pa ob 4 popoldne. Ljubljani dné 12. novembra 1866. Roparji so začeli pridrzni prihajati odprtih ulic ponoči lomijo vrata v štacune da iz Odbor „Južnega Sokola." (Odgovor.') Znano je, da je kemija djanska vednost, pri kteri so besede le lupina, in toraj ku, ua iza -------7 i---— ----------r---9 « unidan v zdajo; jedro pa so mnoge poskušnje (eksperimenti) malo ki ouprtin U11C ponoći lomijo vrata v aiauuue , uiiiuau v > jvuiv ť" fvoauoujo ^ao^umcuuj, n Dominikovo denarno, te dni v Rudholzerjevo urarsko vse očividno razjasnijo. Te pa potrebujejo mnogo časa, štacuno, pa k sreči brez velike škode. Mestna policija Sas ene same ure^ na teden, kakor je odmerjen v ne- bode tedaj oštro na to gledala, da potisne vso drhal iz deljski obrtniški šoli, je pa celó prekratek za pričetek in izpeljavo izdatnih poskušinj, kakor so pri tem pod uku potrebne. Le učitelj, ki kemijo celi teden uči, _____ more mnogo tistega, kar je med tednom napravil in ska oblast imela policijo v rokah, nf zgodilo kaj tacega, rabil, še za nedeljski poduk prihraniti, in tudi o prilož-naj si dá stare policijske akte odpreti, pa bo videl, kaj nosti še marsikaj posebno za obrtniški poduk pripraviti, je tudi v prejsnjih časih bilo. Sedanji čas pa so oko- In tako previđen more on v nedeljo brez zamude poduk mesta, kteri v mestu ne gré stanovanje, se kakor koli napravi štacunarsko čuvajstvo morebiti kdo abotno misli, da se poprej, ko in treba je, da će pa je cesar iščine že bolj za to napravljene, da se klati potepuhov in nevarnih ljudi po svetu, in še več jih bode čez ure precej razložiti in s primernimi poskušnjami začeti, v kratkem času ene pojasniti, in tako napredovati, da zimo praznovanje godů presvitle v enem letu obrtnikom saj najvažneje članke kemije Elizabete djansko pojasni, kar pa drug učitelj, ki nima med ted- napravi opravilni odbor tukajšnje otročje bolnišnice, »om priložnosti, potrebnih reči predpripraviti, nikakor kteri je cesarica najviša zavetnica 19. dne t. m do dognati ne more. — Toraj sem jaz sam prosil gospoda ob 10. uri sv. maso v križanski cerkvi; zvečer ™djo nase realke in gospoda Hainza, naj tudi v ne- pold je v slovesno razsvitljenem gledišču igra s polovico či stega dohodka na korist bolnišnici. Gospod, ki je bil 6. dne t. m. v V deljski šoli kemijo uči. kjer je avstrijska vlada sprejemala ponudbe (oferte) za kup pšenične moke, ki je bila za našo armado v vojski na Laškem pripravljena, nam je pravil, da pšeničine moke (rženo obrani vlada za svoje potrebe) ie ondi bilo 70.000 cent. v 50.000 žakl j ih na prodaj postavljene: hra- to moj o prošnjo sta pa nerada, in le zavolj zgoraj nastetih nagibov, dovolila. Prosim, naj bode to pojašnjenje odgovor na vprašanje v 31. listu letosnjih „Novic." M. Peternel. njena je v 7 velicih cerkvah in vpokritih prostorih veli kega pokopališca. Sliši se, da je ponudba dunajské kre ditnice (Creditanstalt) najugodnej đa dobi moko skem nazaj na Novičar iz domačih in ptnjib dezel. Presvitli cesar je po potovanji svojem na e 9 Marskem in doljnji Avstrii prišei 9. dne t. m. Dunaj. Sodniške preiskave o napadu na 9 se ve da vendar po taki ceni. ktera državi kaže veliko življenje cesarjevo v Pragi, zavoljo kterega je krojač C VCj VAC* V C11UČVL J^V Kttt.1 Will, IWtClC* UlittVi Vt/llJOA gubo, kakoršnjo tudi ima pri prodaji konj in drugih reči Pust na sumu tudi na unaji je I segajo čedalje dalje; bilo nekoliko oseb zaslisanih; zato túdi Anglež Palmer 9 Osnoval se je tukaj zacasni odbor za ustanov- o kterem se pravi, da je odvrnil střel, mora ostati v društva, ktero naj bi obse- Pragi; pravijo, da ga v kavarne in povsod od deleč Kmalu po zadnjič omenje ljenje dram a ti galo vse slovenske pokrajine. Odbor delà marljivo, tako, sledí policijsk uradnik. da se pravila tega društva kmalu predložij c. na- nem ministerském programu, ki ga je razglasila „Wien. mestništvu. Za razvitek narodni kaj imenitna osnova Abendp.", sta stopila še dva ministerská programa na I V I beli dao; eden izvira od ministra državnega denar* stva, v kterem se razodevajo misli, kako bi se država Če tudi ne hip O ma, saj sčasoma resila iz denarnih stisek ; Skupnina prej Snj ega računa: 2169 gold. 91 kr. dva cesarska zlata misli so dobre in vsak Avstrijan mora želeti, da se iz- Račun dohodkov in stroškov za Slomsekov spominekH 3% križ. toi., in 8 đvajs polnejo^ al pri vsacem ministru denarstva veljá prišlo vica: minister denarstva obrača, drugi ministri pa obr* nejo. Drugi važni program novega ministra za voja-st v o je ta, ki obeta važne premembo o vojaštvu (solda-sčini). Glavne stvari te premembe so, da vprihodnje vsak mora vojak biti, služba v linii pa ima biti krajsa, in osnuje se deželna bramba povsod; nihče se ne bo mogel odkupiti od vojaščine in namestnika postaviti; ob času mirú se bo veliko vojakom odpust (urlaub) dajal; napravile se bojo sole za oficirje, da se kaj zdatnega naučijo; kdor bo hotel viso službo do seči, se bo moral podvreči oštri preskušnji; dekan 2 gld., Jereb M., Gasparin Vil vođja Dalje so darovali gg.: Kožuh M kaplana » Ážman Ivan , vsi v Kočevji, Judnié I., župnik v Polomu, po 1 gold, Razpotnik A., stolni korar, 10 gold. Řečičky Al. konsist, svet. oba v Celovcu, 5 gld. Člani Mariborske Čitalnice 10 gold Skupnina vseh dohodkov 2200 gld. 91 kr. Za postnino je stro-skov 33 kr., tedaj se ostane Čistih dohodkov mesca sept. 2200 gl 58 kr., dva cesarska zlata, 3'/„ križ. tolar, in 8 dvajsetic. O p a z k Imena dariteljev prej »njega računa : V Idrijski dekanii so darovali; Kovačič J., dekan v Idrij 5 v Žireh Maj nik J žup Svetlióic Fr., žup. v Godoviču, Močnik Franc, zup Gregorič Ig., Jakič A., oba duh. pom v 2 kdor po vednosti svoji, ne pa samo po stanu, zasluži višo službo, naj jo dobi, in v pokoj naj se spuščajo le taki, ki so spod. Idrij i, po _ 0_ w, , v Idriji, Gorisek Fr., kapl. v Zireh, Germ J., kapl., Soklič J kápl L Fr Pivk Jan., proviz. v Zavratcu, po 1 gld. V Videmski dekanij > oba v spodnji Idriji, Rome Ig., župnik v Ledinah, Ale» vikar v Cernem verhu, Osana, kapl. ravno tamo, Bergant lokalist na Vojskem, Aicholcer Vojteh, gorski duhoven > res vredni mirovine; gospodarstvo pri nakupovanji orožja, obleke, hrane itd. bode drugačno ; vse od konca do kraja ima prešiniti pomlajeni duh, da armada dobi sposobne častnike in voditelje, pa se vrh tega tudi državi prihrani stroškov. Na vrat na nos pa se ne more vse izpeljati, ker blizo 4000 oficirjev, ki jih je zdaj čez Reje Ant. v Videmu, dr. Razlag v Brežcah po 5 O tor ep ec Brežcah, Sternad M. v Videmu, Sever Jož. v Pise ah po 3 Mihelin v Sromli, Romar Ferd. v PiŠcah; Span Ant. v Articu Vihar Filip v Sromli Poli. t , Gersak Vine. ravno tam, Unuk Štef. v Lah Jož. v Art i Ču, Kromperger Mart. v Dobovi, Novak J. v Brežcah, Smolíc Fr. v Dobovi, Veble Mart v Kapelu, Za bukovšek Jože v Bizelji, Rako se Mih tam 9 Kalint Fr potrebo, se more le polagoma razvrstiti. Vsi časniki so sprejeli ta pravila z velikim zadovoljstvom. — Sicer je sedaj vsa pozornost obrniena na deželne zbore, ki se prihodnji pondeljek začnó povsod; najbolj radovéden pa je vès svet na to, kaj bode počel deželni zbor v Peštu in kaj zbor v Zagrebu« Kar je Deakova stranka čula program ministerski v dunajském vladnem časniku, zopet glavo po konci nosi, ker ima ministerstvo za sebe ; J e vica peštanskega zbora pa se je razkrstila z Deak- Rajhenbergu, Zupanôic Franc v Koprivnici, Bizjak ravno tam, Jeraj Mih. v Rajhenbergu, Burja Fr. v Severvi, Valter Fr. ravno tamo, po 2 Pirkmajer J. pri Lenardu. Francoz v Vidmu P dr. J. Mencinger, Tomšek Ivan, Vidrič L., Krašovic Emil Celsus Novak, P. Gilbertus Gravelj, P. Filip Flies, vsi v Brez 9 cah, po 1 gold. Kužnik Jak. 15 kr., Neimenovan 35 kr y 3r62Câh# V Mariboru 1. oktobra 1866. 9 oba Dr. Matija Prelo g, denarničar OVCI ) češ 9 da oni delajo zoper samostalnost ^domovine, Listnica vredništva. G. F. Z: Butelj-Midas predebel ! Gosp. V. L. Odgovor je vredništvo „Tovarsa" rado sprejelo. ktero levica hoče braniti do zadnje sape. Ce že De- akovci nočejo nič vedeti od 42. oddelka hrvaškega sklepa od leta 1861., kteri varuje samostalnost tro-jedne kraljevine, Hrvatom levica še te trohice nepri-vošči; na vsaki način bi tedaj morali Hrvati podložni biti ogerskemu ministerstvu! Zato bojo vsi Slovani (razun Poljakov) in vsi resnični prijatli Avstrije tesnega srca gledali tudi v Zagreb, kako bojo ondašnji zastopniki naroda branili samostojnost; njim pa Milodari. Lenčika Petkovsekova iz Pazna za Hotedrščane 3 gold. Nježa Žitnikova za pogorelce v HotedersiČah 40 kr. in za pogorelce na Volčah 40 kr. 13. novembra 1866 Kur si na Dunaji v novem denarji Državni zajemi ali posojila.lDrnge obligacije z lotrijami. 6% obligacija od leta 1859 novem dnar. po 100 g. g, Kreditni lozi po g. 100 . g 72.50 4 % % Tržaški lozi po 100 „ 108.00 bojo po svoje prikladali tudi Srbi na Ogerskem in 5% nar posojilo odi. 1854,, 6150|5°/0 Donavsko-parabrod- E r deij ci, da se magjarskemu narodu, ki šteje ^HHMHH^M 5% metalike 4 '4 % milijone glav, pa hoče gospodovati polovico Avstrije, razruái njih autopija, ki tudi nas drage, ki smo nekdaj bili pritiklina nemškega bunda, žrtvuje na novo oživljenomu Schmerlingovemu ožjemu reichsrathu. In tega 1% „ . . . .„ —.—IKnez St. Genoisovi po g. 40 „ se je zdaj toliko bolj bati, ako je res, kar časniki Obligacije zemlisn. odkopá. iKnezWindisohgras-po g.20 „ 4% 3% 2 % 7. n 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99 80.50 59.451 ski po g. 100 55.65|Knez Esterhazy.po g. 40 49.50|Knez Salmovi po g. 40 „ 27.50 41.00|Knez Palfyovi po g. 40 54.50IKnez Claryovi po g. 40 99 99 99 )) zem le toliko razvezuje Czas" in drugi pravijo, da novi minister Beust dvali da bi Poljaci bili samostalni. Iz vsega tega se lahko sprevidi, kako važni bodo za nas vse in tedaj za Avstrijo prihodnji deželni zbori. 24 — - - - - (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. 5 % ogerske...... 5 % hrvaške in slovanské „ Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 82.351GrofKeglevicevi po g. 10 70.50|Budimski 70.00 . pog. Denarji. 40 99 99 21.00 24. 23. 18.50 19. 12. 23. 25 in 26 dne t. m. je v Zagrebu narodna svetko 5%krajnske, s taj arske, koroske, istrijanske Cesarske krone 82.00|rjesars^i cekini g 14.07 6.09 vina v slavo neumrlega bana hrvaškega Nikola Zrin- Državni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov),, 10.20 sko ga. Velika^ služba božja, glediščina igra, veliki Zajem od leta i860 obed v gostilnici (na novem trgu se bo pekel cei vol in delil se med ljudstvo tudi kruh z vinom), veliki kon- cert oběh pevskih društev in naposled ples, kterega bo ob polnoči sklenila popotnica ktera pisu obdarovana s 10 cekini v zlatu. je bila 5% 79.601 Souvraindori ■■ „ „ „ 1860 petink. „ 87.25[Ruski imperiali . . „ „ „ 1839 . . .„ 151.—[Pruski Fridrikdori „ „ „ 1839 petink. „ 134.25|Angležki souvraindori narodni od leta 1854 „ 66.40|Louisdori (nemški) po raz- Dohodkine oblg. iz Komo " 15.50|Srebro (azijo) 99 99 99 99 99 99 10.09 10.49 9.06 10.09 127. V Iz Gorice. 19. novembra je začetek šolskega leta v Gorici. Žitna cena v Ljubljani 10. novembra 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40 n n Ai i V* a n pr o /íaw^a^ à XI /»ř V imenu direkcije gimnazijske: banaske 6 fl. 84 tursice 3 fl. .78 sorsice 4 fl. 65 reži 4 fl Mar uši c. ječmena 2 fl. 60 prosa 2 fl. 50 ajde 3 fl, 20 oves 1 fl. 80 Odg vrednik: Dr. Janes Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj