Izliaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
V e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj p r e m o ž n e rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ r CelOTCu.
Leto XIII.
V Celovcu, 20. grudna 1894.
Štev. 35.
Dragi koroški Slovenci!
Iz oklica družbe sv. Cirila in Metoda v predzadnjem ,, Miru“ (št. 33) ste zvedeli, da bo ta slavna in prekoristna družba prihodnje leto v Velikovcu zidala hišo za štiriraz-redno slovensko ljudsko šolo, ktero bodo vodile nune šolske sestre.
To je gotovo vesela vest za vse slovenske rodoljube na Koroškem, posebno še za slovenske stariše v Velikovcu in okolici. Pa pomisliti je tudi treba, da naloži ta šola šolski družbi silno težko breme. Za prostor je že dala 1250 gld.; stroški za zidanje so pre-računjeni na 15.000 gld; in ko bo vse go-- — tovo, ostane še stalno breme uzdrževanja učnih močij (nun učiteljic). Družba pa svoje dohodke po krajcarjih nabira od premožnih in revnih Slovencev; ona v celem letu in s trudom komaj nabere 16.000 gld., če prihodnje leto tudi ne bo več nabrala, potem bo vse njene dohodke leta 1895. pojedla naša Velikovška šola. Ker pa družba drugih svojih zavodov zapustiti ne sme, jasno je, da se morajo družbini dohodki zvišati. V prvi vrsti moramo k temu pripomoči mi koroški Slovenci, ker bo družba za nas zdaj največ potrebovala in potrosila.
Obračamo se torej do vseh koroških rodoljubov, opominjajoč jih, da je za nas častna dolžnost, da priskočimo družbi na pomoč, seveda vsak po svojih moč èli ; kajti zares nelepo bi bilo za nas, ko bi mi zaostali za darovalci drugih pokrajin, ki družbine pomoči ne uživajo v toliki meri. Poživljamo rodoljube, naj pokažejo, da koroški Slovenci nismo poslednji gledé rodoljubja in požrtovalnosti.
Povsod, kjer se zbirajo Slovenci, bodisi na shodih ali veselicah, naj se misli na to
Potovanje v sveto deželo
in po drugih jutrovih krajih sušca 1. 1SM.
(Govor mil, g. prošta J. Ev. Mariniča na zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico' v Globasnici dne 18. listopada 1894.)
(Dalje.)
Cesta po železnici je bila slaba, kajti železnica nima lesenih blazin (švelerjev), temveč železne, torej se silno trese, pa bolj varna je, kakor prej na konju, ker stanovanje in prenočevanje v šotorih je nevarno. Človek se lahko prehladi in dobi mrzlico, ki ga prej ne zapusti, dokler domov ne pride. Seveda je potovanje skaženo, ako imaš mrzlico. Tudi beduinski roparji ne morejo romarjev na železnici napasti, kakor se je prej rado zgodilo.
V Jeruzalem smo prišli ob 6. uri zvečer (torej za 4 ure). Prej ko smo šli v svoje stanovanje, smo obiskali koj Božji grob. Ker je bilo že pozno, morali smo hitro svojo pobožnost opraviti in iti v hišo za avstrijske romarje („Avstrijski hospic“), ki so jo naš svitli cesar za romarje dali zidati. Y soboto potem smo vsi romarji skupaj obiskali sv. križev pot na teh krajih, kjer je Jezus v resnici hodil. Ves ta kraj, kjer je Jezus trpel na gori Kalvariji, objema velikanska cerkev Božjega groba. V sredi je pa Božji grob. _
Kaj človeka v Jeruzalemu največ boli, je to, da teh 60.000 Judov, ki v tem sv. mestu stanujejo, zelo zaničujejo vse te sv. kraje ; pljuvajo po njih in drugače onesnažujejo vse, kar je nam svetega. Mnogi kraj poljubiti bi se moralo človeku studiti,
prepotrebno našo družbo in naj se nabirajo prostovoljni doneski v korist Velikovške šole. Naj torej ne bo prilike, in tudi ne hiše ne koče na slovenskem Koroškem, kjer bi se po svojih bolj ali manj skromnih močeh naši rojaki in rojakinje ne spominjali svoje dolžnosti v tej zadevi. Vsak najmanjši dar se bo hvaležno sprejel ter odkazal svojemu namenu. — „Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača. “
Upamo, da bodo ta klic slišale tudi naše koroško-slovenske posojilnice !
Prostovoljni doneski „za Velikovško šolo " naj se pošiljajo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ali pa upravništvu „Mira“, ki bo potem prejete darove v listu izkazalo in glavni družbi dopošiljalo.
Slovenci in Slovenke! Potrudimo se, rešiti čast sebi in narodu svojemu!
Sadove naših žrtev bodo uživali naši srečnejši potomci! Bog in narod!
Ucenitev zemljiških dohodkov in davkov.
Pred kakimi 20 leti so zemljišča pregledovali in cenili njih dohodke, in po teh dohodkih se je umeril zemljiški davek. To delo je prizadjalo nad 30 milijonov goldinarjev stroškov in vendar je bilo nepopolno. V mnogih krajih so dohodke previsoko cenili in vsled tega se je tudi zemljiškega davka preveč odmerilo. Med tistimi deželami, ki so imele prebahate cenilce, je tudi naša Koroška, kakor se razvidi iz sledečih številk: Od enega orala njiv se je cenil čisti dohodek na Koroškem gld. 6‘24, na Kranjskem 5T1, na Tirolskem 4-20, v Galiciji 2'32 ; od enega orala travnikov na Koroškem gld. 4'36, na Kranjskem 2-59, na Tirolskem 3 65, v Galiciji 1'90 ; od enega orala pašnikov na Koroškem gld. ITI na Kranjskem 0'53, na Tirolskem 0’38, v Galiciji OSO.
Prihodnje leto 1895. se bo zemljiški kataster na novo pregledal. Upali smo, da se bodo pri tej
ako bi ne imel žive vere. Vsi kraji slišijo Turkom. Turški vojaki stojijo na straži. Tam v Božji hiši jedó, pijejo in kadijo. Žalostno je, da je te straže treba, ker bi se sicer kristjani prepirali. Razkolniki, Grki, Sirci, Armenci, Lutrovci so v stalnem prepiru in čeravno se štejejo tudi za kristjane, zadržijo se slabeje kakor turški vojaki sami. Turki so resnobni; nikogar nisem videl se smejati, ko smo šli z oljkami v procesiji na cvetno nedeljo.
Najimenitnejše za nas romarje je bilo to, da smo ravno na veliki četrtek, petek, soboto in Ve-likonoč bili tam, kjer se je godilo n. pr. umivanje nog, postavljenje sv. Rešnjega Telesa, Kristusovo trpljenje, vstajenje itd.
Imel sem tudi čast, da so me patriarh izvolili za „učenca“, kteremu so noge umivali in poljubili, in potem sem smel tudi sv. olje pozdraviti, ki so ga patriarh blagoslovili na vel. četrtek. Na Velikonočno nedeljo sem zgodaj maševal na altarju sv. Magdalene in popoludne ob 3. uri sem bil za viteza Božjega groba postavljen. Ti vitezi so imeli v starih časih nalogo, z mečem braniti sv. kraje in romarje. Ker pa z mečem ne morem braniti sv. vero, bom to storil z naukom, z besedo. Na tak način more biti vsak kristjan vitez Božjega groba.
Pri slovesnosti sem dobil v roko tisti meč, s kterim je Gottfried Bouillonski (beri Bujlonski) Jeruzalem premagal, pas njegov in zlato verigo (ke-tino) okoli vratu.
Na velikonočni torek smo se podali v Nazaret, in sicer po suhem. Akoravno nas je iz Trsta 28 šlo, ostalo nas je sedaj le 9 za to težavno in nevarno pot. Vsi drugi so se peljali ali po železnici
priložnosti omenjene krivice popravile ter da se bo dohodek na novo cenil povsodi tam, kjer se posestniki pritožijo, da so njih zemljiški dohodki previsoko ucenjeni in obdačeni. Žal, da smo se motili ! Vladna predloga o pregledovanju katastra pravi, da se bo popravilo le to, če je kdo med časom od zadnje cenitve svoje zemljišče predrugačil s tem, da je na primer travnik spremenil v njivo, ali njivo v travnik, ali pašnik v gozd, ali njive in travnike v gozd itd. In tudi to se bo popravilo, če se je kje pri ucenitvi zgodila očividna pomota. Zemljiški davek pa ostane v tisti visokosti, kakor je zdaj, in kaj sledi iz tega? Tistim bogatašem, ki so njive in travnike pogozdili, se bo sicer davek znižal, ker je od gozda menj davka; kmetje pa kaj tacega ne storijo, zato bo pa tudi pri sedanjem davku ostalo. Le na to kmete opozarjamo, če ima kteri slabo zaraščen gozd, po kte-rem tudi pase in misli tudi zauaprej pasti, in če je ta kos zemlje zapisan za gozd, naj ga rajši naznani in prepiše za pašnik (Hutweiden), potem bo prvič menj davka plačal od tega zemljišča, v drugič pa je zavolj tega na boljem, ker mu potem ni treba več dovoljenja prositi, ako hoče po tem zemljišču živino pasti. Nadalje še to: če se je komu pri ucenitvi zgodila očitna krivica vsled pomote, da se je na primer kak pašnik zapisal za travnik ali kaj tacega, in mora zavolj tega preveč davka plačati, naj se zdaj oglasi. Da kmetovalci razvidijh, kak razloček v davkih je od porabljenega sveta, jim povemo, da se plača na Koroškem od njiv za vsako oralo 1 gld. 25 kr. davka, od travnikov 1.03, od vrtov 2'60, od vinogradov 76 kr., od gozda 15 kr., od pašnika 10 kr.
Ne vemo, ali so naši župani že dobili kak ukaz zastran pregledovanja katastra, ali še nič; in če so ga dobili, ne vemo, ali so kmetom že kaj povedali o tem, ali nič. Dné 28. vinotoka je finančni minister v državnem zboru rekel, da je že v tem poletju razposlal ukaz na podložne oblast-nije zastran pregledovanja katastra v letu 1895., v kterem ukazu stoji, da naj se opozorijo županstva in posestniki, da naznanijo vse pomote in pre-membe v obdelovanju zemljišč. Ta ukaz se pa še ni povsodi razglasil. Dné 1. grudna 1894 so namreč poslanci Doblhamer, Herk, dr. Ebenhoch, Peitler, Klun, Povše in še nekteri vlado in-terpelirali, zakaj se ta ukaz ni povsodi razglasil,
v Jafo in potem domov ali pa po morju do gore Karmel. Mi smo pa jahali na konjih in to je bilo veliko bolj težavno, ker je povsod v Judeji grozno veliko kamenja. Po vozu ni mogoče se peljati. Svarili so nas, pa šel sem vendar, ker sem hotel iti po tem potu, po kterem je sv. družina hodila v Jeruzalem. Hvala Bogu, da se mi ni nič hudega zgodilo. Dobili smo konje o dveh popoludne, pa komaj smo prišli do one gore, na kteri je grob preroka Samuela, sta dva romarja prav nevarno padla s konja. En živinozdravnik, brat ruskega škofa, in mlada gospodična, hči trgovca, ki je prav nevarno na glavo padla. Še sedemkrat se je takšna nesreča zgodila. Le ruski škof in jaz nisva nikdar padla, ker sva imela prav dobre in pohlevne konje. Prenočevali smo med tem potom na tem kraju, kjer je Jezus gobove ozdravil, v Samariji pa pri Jakobovem studencu, kjer je Jezus od Samarijanske žene vode piti hotel. Voda iz tega studenca pa ni dobra, kakor obče v sveti deželi ni. Zato pa je dobro vino.
Tako se mora romar navaditi na drugo hrano. V sv. deželi namreč žgankov ni, kislega mleka ni, govejega mesa ni veliko; — je večidel le ovčje meso, pa človek se vsega navadi.
V Nazaretu, kamor smo tretji dan prišli, je zopet pohištvo za popotnike. Tam je bolj hladno, kraj je bolj prijeten in zelen. V Judeji je zelo ka-menit kraj, v Samariji je že bolj zelen in traven svet, v Galileji pa še bolje. Tri dni smo se mudili v Nazaretu, seveda sem bil tudi na tem kraju, kjer je hišica Device Marije stala. Ta hišica pa tam ni, je bila na čudodelni način prenešena 10. vel. travna 1291 v Trsat (pri Reki) in odtod zopet 10. grudna 1294 v Loretto na Laškem, kjer bo letos zategadelj ve-
in prosili, naj se celi ukaz naznani tudi državnim poslancem. Ali in kaj se je v tem oziru storilo od vladne strani, nam do danes še ni znano. Bati pa se je, da bo marsikteri župan celi ukaz na stran položil, ali pa le enkrat oklicati dal, tako da mnogi posestniki o celej zadevi ne bodo nič zvedeli. Zato jih danes v „Miru“ na to opozarjamo in jim svetujemo, naj vsak, ki ima v tem oziru kako pritožbo, sam gre k svojemu županu, tisti mu bo že povedal, kaj ima storiti, da se njegova želja dopolni.
Rekli smo že, da veliko dobička celo pregledovanje katastra ne bo prineslo našim kmetovalcem, ker vlada hoče, naj zemljiški davek ostane v dosedanji visokosti, to je 37'/a milijonov na leto. To je pa krivica, ker je davek odmerjen po dohodkih, kterih kmet nema. Pred 20 leti, takrat ko se je cenilo, je kmetovanje še nekaj neslo, ker je bilo žito dražji, kmetski posli pa cenejši. Zdaj so pa cene zelo nizko padle, posli so se pa podražili; zdaj vsak pravi, da kmetovanje nič ne nese. Zato se mora zemljiški davek znižati, in če državni zbor tega ne sklene, mora se ta zadeva sprožiti v deželnih zborih. Od katoliških, kmetom prijaznih poslancev za gotovo pričakujemo, da se bodo oglasili v tej zadevi.
Dopisi prijateljev.
(Kronin dar!) Y „Miru“ št. 21., 22., 26. do 29., 31. in 33. izkazani zneski v skupni svóli 229 kron 60 beličev odposlali so se dné 13 1. m. v društvene namene preč. gosp. predsedniku družbe sv. Cirila in Metoda, Tomo Zupanu, v Ljubljano po poštni nakaznici. „Mir“ je do sedaj nabral in družbi odposlal vsega vkup 1533 kron 60 beličev.
(Kronski darovi za Veiikovško šolo.) V ta namen so darovali v Celovcu družbi sv. Cirila in Metoda: P. n. preč. gosp. stolni kanonik Lambert Einspieler 100 kron, župnik in deželni poslanec Gregor Einspieler 10 kron, dr. Valentin Janežič 10 kron, Simon Janežič 10 kron, prof. Ivan Hutter 100 kron, stolni kaplan Matevž Bažun 10 kron, Neimenovan 2 kroni, K. B. Bossbacher 2 kroni. Neimenovan 10 kron, vpok. župnik Mat. Polak 2 kroni, Neimenovan 1 krono, gospa Legatova 2 kroni, gospodičina Legatova 2 kroni, Vek. Legat 6 kron, Neimenovan 2 kroni, Eilip Haderlap 2 kroni, Neimenovan 1 krono, Pavel Čare 1 krono, Jakob Križaj 2 kroni, J. Hocbmuller 1 krono, Panika Vinkovič 1 krono, katehet Janez Schaubach 4 krone, SOletni župnik v Celovcu 100 kron, P. K. 1 krono, župnik Ivan Držanič 4 krone, farni oskrbnik Pr. Stingi 4 krone, France Tratnik 1 krono, France Haderlap 1 krono, Karol Modrič 1 krono, Janez Ojcelj v Bačah
I	krono, iz nabiralne pušice Celovškega slovenskega kluba 50 kron. Skupaj 444 kron. Vsem presrčna hvala. Živeli nesledniki !
Iz Kotmare vesi. (Družbi sv. Cirila in Metoda za Veiikovško šolo) so darovali udje Mohorjeve družbe v fari Bilčoves za leto 1894.
II	gld., za kar se izreka prisrčna zahvala!
Odbor podružnice.
Iz Malošč. (Nepotrebno zborovanje.) Tukaj v slovenskih Maloščah se je predrznilo napraviti zborovanje nemško - nacijonalno društvo „Deutscher Volksverein“ iz Beljaka. Prišli so 4 doktorji iz Beljaka, kterim se je pridružil eden tukajšnji liberalec. Obžalovali so, da je prišlo tako malo ljudij, namreč 5 kmetov, ki so pa le iz radovednosti prišli, in pa 5 gostilničarjev, kteri še večidel tem krivim prerokom verujejo. Kvasili so stare čenče, kakor povsod. Rekli so, da se je pri slovenskem zboru v Štebnu le „hujskalo“, in več takih bedarij. Hoteli so nas poučevati tudi v gospodarskih zadevah, čeravno se na kmetovanje to-
lika slovesnost (šeststoletnica). Premeril sem natanko prostor, kjer je ta hišica stala, in ko sem na Laško v Loretto prišel, prepričal sem se, da se mera s to hišico natanko strinja. Na tem sv. kraju, kjer je Marijo Devico angelj pozdravil, smo an-geljsko češčenje molili, in vi si morete misliti, kakšni občutki so moje srce takrat prešinjali in vseh drugih romarjev.
Težko smo se poslovili od Nazareta in peljali v dveh kočijah na zahodno stran, na goro Karmel. Tam smo prenočevali, mi duhovniki pa zjutraj maševali. Videli smo jamo preroka Elija. Karmel je čudno lep kraj, gora je vsa s cvetjem in rožicami obraščena. Iz Karmela smo šli na ladijo, da bi odpluli v Egipt in domu nazaj.
Zdaj še le sem jaz z drugimi vred poskusil, kaj je morska bolezen. Želodec se zvija, in vse gre ž njega ven, in ko je že ves prazen, zvija se še huje in še dalje. Zdi se ti, da se ti želodec odtrga in ven pade. Vendar ta bolezen je dobra za zdravje. Amerikanski zdravniki nalašč pošiljajo bolnike celo na morje, ako hočejo, bolni želodec jim prav izprazniti in ozdraviti. Najbolje je v tej bolezni piti konjak, to je močno vinsko žganje.
(Konec prihodnjič.)
Smešničar.
Hlapec: „V mestu so vendar sleparski ljudje. Bral sem v neki izlogi, da imajo prah zoper bolhe. Kupil sem ga tri škatlje in vse tri pojedel, pa bolhe me še vedno grizejo!"
liko zastopijo, kakor kozel na vrtnarstvo. Nek mladi doktor je razlagal, kako je Slovencem nemščina potrebna, in da bi slovenski kmet še krompirja ne mogel prodati, če bi nemško ne znal. To je pričujoče kmete tako razdražilo, da bi bili doktorju kmalu duri pokazali. Odpeljali so se gospodje s pobešenimi glavami, in upamo, da nas ne bodo več nadlegovali s svojo puhlo modrostjo. Naj tisto le svojim nemškim rojakom prodajajo, nas Slovence pa naj pri miru pustijo, saj dobro vemo, da nam niso prijatelji.
Iz Žabnic. „Bog, obvaruj me prijateljev, sovražnikom se hočem braniti sam.“ — Tako nekako se glasi vsaj po mislih zlati nàrodni pregovor, kterega resnico niso izkusili samo le posamezniki, ampak celi narodi — saj dostikrat je navidezni prijatelj naš največji sovražnik. I v naši občini ni bilo dolgo let nasprotja, razprtij — zdelo se je, da žive vsi v najlepšem prijateljskem soglasji in vsaj v vseh rečeh postopali so soglasno, da bi lahko služila dandanašnji drugim občinam v zgled, kako se lahko mirno živi, če so vsi ene misli, enega srca. A prišlo je drugače. Zadnje dve leti kazalo se je tii pa tam neko nasprotje in to posebno pri prošnji za slovensko šolo. Posamezniki so začeli ugovarjati — odtujili so se namreč po tujem vplivu svoji občini, ki je kazala o vsaki priliki svoj verni, slovenski značaj — ali vendar so se udali jasnim razlogom, ktere so navajali verni naši možje, da so prostovoljno i oni pritrdili in podpisali svoja imena : bili so prepričani, da je pametno, ako se njih otroci iz začetka samo slovenski učč, in v zadnjih letih zraven tudi nemški. — Ali kaj se je zgodilo? Neprijetna sapica je pripihala iz Celovca, na Trbižu je nastal že veter, in ta je v Žabnicah zmešal ljudem glave — napravila se je protiprošnja, in sicer, kar si naj vsi dobro zapomnijo, od tistih mož, ki so se možko ali žensko (!) podpisali za slovensko šolo ! — Taki so možje, ali bolje babe, ktere upogne vetrček iz Trbiža na vse strani ! — Zavladal je navidezno zopet grobni mir! In da je ta mir bil kočljiv, pokazale so nam zadnje volitve volilnih mož. Takrat ni se šlo za slovensko šolo, ampak za katoliškega ali liberalnega poslanca, in sicer ne za slovenskega, ampak za nemškega — tako da nimajo ugovora naši „posili-Nemciu —- bilo je vprašanje, kdo voli katoliškega poslanca, kdo liberalnega — bilo je treba pokazati, kdo hrani še živo vero in kdo se za njo ne briga. In česar smo se bali, se je zgodilo. — Slutili smo že dolgo, da tisti možje, ki se sramujejo svojega slovenskega jezika pred svetom, i ne bodo veliko cenili svoje vere : — kazale so nam to volitve. —• Prišli so vsi dosedanji tajni nasprotniki kakor en mož na volišče — bilo jih je 7 ali 8, volili so svoje kandidate (zgornje podpisače) in da je zmagala verna, slovenska stranka nad boro peščico, je zasluga naših mož, ki so, kakor bi slutili pretečo nevihto, še dosti zgodaj se pripravili na volitev. —- Volitev torej je nam pokazala duhove; volitev je razdelila občino v dva tabora, katoliški in liberalni, in tako je moralo priti prej ali slej. Marsikteri vaščan je jezen ali nevoljen nad razporom in vendar ni mogoče zveze med temo in lučjo. Mi ne sovražimo posameznih sovaščanov, temveč želimo, da bi se vrnili vsi nazaj v verni tabor: ne torej osebe, ampak njih nazore z vso pravico črtimo. In kaj lahko se raztolmači njih verska in ndrodna nebrižnost : v nemških krogih na Trbižu niso mogli kaj dobrega slišati, doma pa jim njih evangelje „Bauernzeitung“, „Beljaška teta“ itd. ni moglo ucepiti ljubezni do vere in do Slovencev; in tako je mogoče, da je liberalizem, ki povsod drugod pojema, ki je tlel med nami kakor žareče oglje v pepelu, še le vzrastel in preti se še bolje ukoreniniti: — zaradi tega smo lahko veseli ločitve, da zdaj vemo, kdo stoji na verni, slovenski strani, in kdo je naš nasprotnik. Oklenimo se torej mi toliko trdneje vere, in stojmo zmiraj pri volitvah na strani duhovnikov, ki jo nam oznanujejo, in ljubili bodemo Boga, ljubili pa tudi svoj nàrod, in upati smemo, na srečno zadnjo ločitev, da nas bode Gospod poklical med svoje verne ovčice na desno stran, svoje sovražnike pa bode zmiraj ločil od sebe.
Iz gornjega Roža. (Volitve in učitelji.) Tudi v Rožeški občini se bodo v kratkem vršile občinske volitve, za ktere se bodo z vso strastjo gotovo zopet zavzeli naši učitelji, ki se navadno le preradi udeležujejo agitacij posebno tam; kjer gre rogoviliti proti slovenski stranki. To je čudno ; nek visoki gospod v Celovcu svari zmirom slovenske duhovnike, naj se ne mešajo v politične boje; učiteljev pa ne vidi, ki še hujši agitirajo ! In pri tem je še ta razloček, da duhovnikom ni prepovedana politična agitacija, in sploh duhovniki niso pod oblastjo tistega gospoda; učitelji pa so pod njegovo oblastjo in učiteljem je politična agitacija prepovedana od ministerstva. Če torej učitelji ne bodo dali miru, jih bomo zatožili na Dunaju, ker vidimo, da v Celovcu vse z njimi drži. Bog nam daj kmalu versko šolo, da se učiteljem perutnice pristrižejo !
Iz Šmarjete v Rožu. (Občinska volitev.) Dné 3. grudna smo imeli občinsko volitev. Dovršila se je dosti žalostno, kajti voljenih je le pol Slovencev in pol nemškutarsko-liberalnih odborpi-kov, tako da še ne vemo, iz ktere stranke bo župan vzet. Naša občina je čisto slovenska, pa kmetje so v političnih rečeh še premalo zvedeni, zato se za volitve ne zmenijo dosti. Nekteri so tudi odvisni, ker imajo pri liberalcih nekaj zaslužka. Če ljudje sami silijo pod tujčevo peto, potem jim ni mogoče pomagati.
Iz Podjunske doline. (Ljubezen nemških liberalcev do kmetov.) Liberalizem se zopet trudi, da bi si pridobil ljubezen in zaupanje kmetov, ker, kakor znano, v kratkem pridejo nove volitve. Zavolj tega nemško-liberalni listi mažejo kmetom okrog ust strd, obljubljajo veliko, da, govoré celò o znižanju davkov in zmanjšanju vojakov. Ali vse to je le sleparija. V državnem zboru nemški liberalizem ne nastopa nikoli kot prijatelj kmetov, ampak pri vsaki priložnosti kot neprijatelj in sovražnik. To se je zopet pokazalo pred nekoliko dnevi. — Prijatelj ljudstva poslanec g. Scheicher je stavil v državnem zboru predlog, da bi se kmetom, kteri največ vojakov državi dajejo, vojaško breme nekoliko olajšalo. Ta predlog je bil jako dober in na pravem mestu, ker bi se ž njim nikakor ne oškodovala vojaška moč države. Pomislimo le, kako težko se kmečki stan bori za svoj obstanek! Pomislimo, kako je važno za vsako državo, da bi bil ta stan pri moči! Pomislimo konečno, da ta stan nosi največji del državnih bremen in da le v potu svojega obraza si mora služiti svoj kruh. In tudi „krvni davek“ največ teži kmečki stan ; jedro naših vojakov so kmečki sinovi. Torej vsak bi mislil, da se mora za kmete vsaj ravno toliko skrbeti, kolikor se skrbi na primer za judovske krošnjarje. Te je namreč nemško - liberalna stranka vzela v svoje varstvo ; ali za kmete tako ne skrbi. Tako je na primer bilo nemško-liberalni stranki mogoče, sprejeti predlog gosp. Scheichera in tako breme kmečkega stanu malo olajšati. Toda nem-ško-liberalna stranka tega ni storila ; ostala je, kakor dozdaj, prijateljica denarnega judovskega Žaklja in neprijateljica kmetov. Zato je glasovala zoper predlog. Za predlog so glasovali le konservativci, Čehi, antisemitje in nemški nacijonalci.
Iz Velikovca. (Občinska volitev.) Letos je bila pri nas občinska volitev zelo viharna, ker so se staro-liberalci z nemškimi narodnjaki trgali za mestno gospodstvo. Bistvene razlike med obema strankama prav za prav ni, razun da so mladi nacijonalci bolj strastni in Slovencem še bolj sovražni. Zato so previdni slovenski rodoljubi izbrali manjše zlo in potegnili s starimi liberalci. Slovenski kmetje iz okolice pa, kar jih pod mesto spada, so potegnili večinoma s Pinteričem in njegovo gardo, to pa zavolj tega, ker se je na ukaz deželnega odbora premoženje meščanske zadruge odločilo od občinskega premoženja, in se je kmetom reklo, da se bodo vsled tega občinske doklade povišale ; nacijonalci, ki so to govorili, so pa kmetom obetali, da bodo obojno premoženje zopet združili. Vsakdo pa se lahko prepriča iz mestnega proračuna, da občinske doklade v letu 1895. ne bodo nič viši od letošnjih. Vseh volilcev je 288, in prišlo jih je k volitvi 207. V tretjem razredu so bili voljeni 3 staro-liberalci z 69 in 1 nacijo-nalec s 65 glasovi. Tudi v drugem razredu so liberalci le za silo zmagali. Voljeni so bili 3 liberalci, pa tudi 1 nacijonalec, in sicer njih „ge-neral“ Pinterič. Do zmage mu je pa pomagal neki slovenski trgovec, ki smo ga do zdaj med rodoljube šteli, kar je pravi škandal. Kaj ga je k temu napeljalo, nam še ni jasno. O primerni priliki hočemo pa o tem še kaj več spregovoriti. V prvem razredu imajo uradniki večino. Izvolili so dva nemško-ndrodna uradnika (sodnika in davkarja) in še enega nacijonalca (Sternwirta), pa enega liberalca. V mestnem zboru je zdaj 7 liberalcev in 5 nacijonalcev. Kamenja sicer niso lučali, kakor se je zgodilo v Dravogradu, pa pričakovati je, da bo Pinterič v mestnem zboru hudo ropotal zoper Slovence, čeravno sicer svoje izdelke tudi Slovencem in Jugoslovanom sploh rad prodaja. (Nam se zdi, da Velikovškim rodoljubom ne kaže, podpirati trohljivo drevo nemškega liberalizma, ne iz verskega, ne iz narodnega ozira; saj so se tudi staro-liberalci udeležili znanega šulferajnskega dirndaja v Velikovcu. Pač pa bi bilo potrebno, da se v podjunskih mestih in trgih (Velikovec, Pliberk, Kapla, Grebinj, Guštanj, Prevalje) obudi in organizira krščansko - socijalna stranka in sicer z ozirom na obe narodnosti! Tako stranko bi tudi slovenski rodoljubi z dobro vestjo lahko podpirali. — Op. ured.)
Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Nakana zoper slovensko šolo v Velikovcu.) Mestni šolski sovet v Velikovcu je izumil nov pripomoček za preprečenje nameravane slovenske šole. Sklenil je namreč, naj se na Velikovški mestni ljudski šoli v prvih dveh letih upelje slovenščina kot
učni predmet, S tem hočejo slovenske otroke iz okolice zvabiti v svojo šolo. Naši kmetje pa se menda ne bodo vsedli na te limanice, saj morajo že naprej vedeti, da je teh par ur slovenščine le pesek v oči. Kaj pomaga, če se otrok v prvih dveh letih slovensko brati nauči ; če je v poznejših šestih letih vse nemško, potem bodo otroci v teh letih spet pozabili to malo slovenščine, kar so se je v prvih dveh letih naučili, iu po osmih letih šolanja še slovensko brati ne bodo znali. Naša slovenska šola bo pa vse drugače in bolje uravnana: samo v prvih dveh letih bo čisto slovenska, potem se bo pa skozi šest let v obeh jezikih poučevalo, in kedar bodo otroci šolo dokončali, bodo znali po nemško in po slovensko dobro brati in pisati. Kedar bodo kmetje enkrat videli, da Se otroci v naši šoli več naučijo, potem bodo Veli-kovški šoli radi hrbet obračali. — Zato pa smo odločno za to, da se nameravana šola prej ko mogoče naredi in otvori. To upamo kmalu doživeti, ako nam šolska oblast ne bo delala ovir in zaprek.
Iz Velikovške okolice. (Volitev občinskega predstojništva. — O vržena volitev.) Zadnjo soboto je bila v Št. Petru volitev župana in dveh svetovalcev. Ker našinec Plešivč-nik žal! ni hotel župan postati, izvolili so za župana znanega našega nasprotnika Papiča (ki je bil tudi kandidat za državni zbor). Za prvega svetovalca je bil izvoljen Slovenec Plešivčnik (Diirn-vvirt), za druzega pa liberalec Vajsnar. Tako se godi, kjer kmetje nemajo pravega vodnika! Treba bo še trdega dela, ako hočemo zmagati pri deželnih in državnih volitvah. — Občinska volitev za Ovbre je ovržena. Ne vemo še, kdaj bo nova volitev. Slovenci, pripravimo se !
Iz Prevalj. (Podružnični shod.) Na dan sv. Barbare imela je podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti vrh in okolico svoj drugi letošnji shod v prostorih Ehleitnerjeve gostilne pri Fari. Bil je to ob enem letos petindvajseti shod koroških Ciril-Metodovih podružnic. Zbog silno neugodnega vremena bila je udeležba precej pičla, prišlo je okrog 50 ljudij, pa zbrani bili so vkljubu temu prav navdušeni za slovensko stvar. Prvi govornik je kazal, zakaj se potegujemo in se moramo potegovati za versko in slovensko šolo in kako naj pri tem prizadevanju vsak po svojih moččh pripomore. Nató je g. S kubi z lepimi besedami v imenu podružnice pozdravil našega novega župnika preč. g. A. Kesnarja, ki se je s prisrčnimi besedami zahvalil in obljubil, da hoče naše prizadevanje rad podpirati. Sledilo je še več nagovorov, posebno pa je vse navzoče zanimalo, ko je vč. g. župnik Fr. Pr e mr u pripovedoval, kako se je naš g. deželni predsednik mogel enkrat sam prepričati, da se naši otroci v sedanjih šolah ne morejo priučiti nemškemu jeziku, zato ker šole niso pametno uravnane, ker se otroci ne poučujejo najprej v maternem slovenskem, in potem še-le v tujem, nemškem jeziku. Prišlo je na shod tudi precej gospodov iz Prevalj in Guštanja, ki ne stojé na naši strani, ki so se pa hoteli prepričati sami, kako in kaj se godi na naših shodih. Mogli so se tako sami prepričati, kako debelo lažejo nemški listi, ko pišejo, da mi na svojih shodih „hujskamo“ zoper Nemce, zakaj tu so slišali, da mi ne govorimo niti ene žal besede proti Nemcem, marveč branimo le svoje! Želeli bi le, da bi se nasprotniki večkrat udeležili (seve mirno in dostojno, kakor td) naših shodov in se tako prepričali o naših težnjah in se ne dali toliko nalagati od liberalnih nemških časnikov. — Pohvaliti moram tudi vrle domače pevke in pevce, ki so z ubranim slovenskim petjem jako skrbeli za živahno zabavo, pri kteri se je nabrala za podružnico prav znatna svota.
Iz Spod. Dravograda. (Volitev župana. — Nagla smrt.) Dné 11. grudna bila je ob navzočnosti g. okr. glavarja iz Wolfsberga volitev novega župana. Za župana kakor tudi za obč. svetovalce so izvoljeni sami nasprotniki Slovencev, in sicer za župana poštar in gostilničar g. Leop. Do-maingo (z 8 glasovi od 12), za svetovalce pa gg. L. Voglar, nadučitelj, G. Stogart, kmetovalec in Jan. Gonitzer, trgovec in gostilničar. Po volitvi se je okr. glavar v imenu vlade z lepimi besedami zahvalil dosedanjemu županu g. B. Bernardiju, ker je dolga leta tako vzorno vodil občino. — Dné 6. t. m. je nanagloma umrl tukajšnji posestnik G. Traube, star 88 let. Zvečer je bil navidezno še čisto zdrav in vesel, po noči pa ga je zadela kap in je takoj umrl. Pogreba udeležilo se je zelo veliko ljudij.
Iz Ljubljane. (Družbe sv. Cirila in Metoda) pokrovitelj je postalo »Učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja" posebno po zaslugi g. učitelja J. Eežeka. — Sežanska ženska podružnica, od ktere smo prejeli za 1. 1894. že 106 gld. 70 kr. u dnine, poslala nam je 50 gld. kot prvo polovico II. pokrovitelj ine vzbujena v to zlasti po tamošnji moški podružnici, ki tudi nabira že drugo pokroviteljino. — Starotržka moška in ženska podružnica ste nam poslali 90 gld. 44 kr. Med to svoto je 23 gld. 25 kr. dohodkov vrtne veselice, prirejene v korist naši družbi, 6 gld. 83 kr\ daril, nabranih po g. Pr. Peče, 5 gld. dar g. notarja Strašeka, 2 gld. 20 kr. daril nabranih po g. Olgi Peče, in 1 gld. dar g. Fr.
Peče. Dalje so družbi od 20. vinotoka do 25. listopada t. 1. darovali: Vč. g. Ivan Trinko, semeniški profesor v Vidmu, 24 gld. in 5 lir po kobaridski podružnici; vč. g. Matej Ser-vicelj, komendator na Reberci, 20 kron, nabranih ob godo-vanju vč. g. župnika Simona Muden v Železni Kaplji med prijatelji, poslanih z geslom: Slovenski bil je, bode Korotan! — domoljub iz Sodražice 20 kron, nabranih na svatbi gosp. K. Š. in ob drugih prilikah; štirje narodnjaki v Sodražici 11 kron povodom ločitve od vč. g. župnika F. Kadunca iz Drage; g. R. D. v Kandiji za stavo zgubljeno v gostilnici pri Štamburji proti g. Starcu 8 kron; g. M. Iglar 7 kron v imenu vesele družbe v Loki pri Zidanem mostu; g. A. Skala, nadučitelj v Vipavi, 5 kron, ktere je nabral na Planini pri postavljanju nagrobnega spomenika učitelju R. Dolencu; blag. gospa Zofija Haringova, načelnica »Prve belokranjske ženske podružnice v Črnomlju', 2 gld. 33 kr. kot dar neimenovanega domoljuba in g. A. Božič iz Jurjevega pri Metliki 4 krone. — Iskreno se zahvaljujoč požrtvovalnim darovalcem upamo, da se je Miklavž spominjal zlasti tudi dece, ki se vzgaja v naših zavodih, in da se bo rodoljubno slovensko občinstvo ob bližajočem se novem letu odkupovalo od novoletnih voščil po skoro splošno slovenski šegi v korist naši družbi. Saj domoljubno občinstvo, držeč se te šege, pomaga ohranjevati zapuščeni deci najdražje kar ima: katoliška vero in materno besedo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Za šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali družbi sv. Cirila in Metoda: 2. nabira. Malo omizje slovenskih udeležencev I. nižje-avstrijskega katoliškega shoda po g. med. Fr. Jankoviču 10 kron in neimenovan domoljub 2 kroni za mesec listopad in gruden kot mesečnino, ki jo bode plačeval, dokler ne prično čč. šolske sestre poučevati v Velikovcu. —■ Domoljubi! Skrajni čas je, da poskrbimo za koroške brate. Pomnimo: Dvakrat dà, kdor hitro dà.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Politični pregled,
Najvažnejša novica je, da so svitli cesar vsled pritiska liberalcev in Judov potrdili tri proti-cerkvene postave, ktere je sklenil ogerski državni zbor. S prvo se upelje civilni zakon, druga izroči matrike (farne bukve) državni oblasti, tretja govori o veri otrók. Ogerski katoličani so dolgo molili, da bi cesar teh postav ne potrdili ; pa morda je Bog to zavolj tega dopustil, da grejo ogerski 'liberalci do skrajnosti, da jih ljudstvo tem prej spozna. Katoliško gibanje na Ogerskem se bo zdaj še le prav začelo, in morda bo Slovanom to v korist, kajti če hoče katoliška stranka na Ogerskem kaj opraviti, mora pomoči iskati pri nemadjarskih nàrodih, pri Hrvatih, Srbih, Slovakih, Bumuncih, Nemcih itd. Za to pomoč pa jim mora obljubiti več ravnopravnosti, in to katoliški magnati že zdaj obetajo; ako potem katoliška stranka do veljave in moči pride, morala se bo ozirati tudi na svoje zaveznike. — V odseku za volilno preosnovo je slovenski poslanec Klun rekel, da on in njegovi tovarši niso nasprotniki občne volilne pravice ; ker se pa tista za sedaj ne dà doseči, hočejo glasovati za predlog barona Dipaulija. Tisti predlaga: 1. naj se število kmetskih poslancev pomnoži; 2. naj se poleg kupčijskih zbornic še napravijo posebne obrtne iu delavske zbornice, ki naj imajo tudi volilno pravico za državni zbor. Tako bi mali obrtniki in delavci dobili svoje posebne poslance. Tudi Mladočehi bodo menda glasovali za ta predlog. Ako bodo pa liberalci in Poljaki nasprotovali, moralo bo ministerstvo najbrž odstopiti. — Poslanci Peitler, Klun, Povše in drugi so stavili predlog, naj se not arij at podržavi, to je, da notarji postanejo popolnoma državni uradniki, ali pa naj se izroči sodnijam. Pisma, ki jih notarji delajo, postala bi potem cenejša, in s tem bi bilo pomagano kmetom. — V zadevi odpovedanega sv. misijona v Trstu ste se stavili dve interpelaciji na vlado; eno je sprožil poslanec Klun, drugo pa poslanec dr. Gregorčič. Ministerski predsednik je rekel proti slovenskim poslancem, da škof napovejo misijon, kedar hočejo, in da ne potrebujejo privoljenja od namestništva. Tudi je rekel, da cesarski namestnik Rinaldini ni rekel, da si ne upa reda in varnosti uzdrževati v slučaju slovenskega misijona; rekel je le proti škofu, da se je bati izgredov, in vsled tega so škof sv. misijon „prostovoljno“ odpovedali. Nam se ta izgovor nič ne dopade: Čemu pa ima država vojake, ktere moramo tudi mi Slovenci s svojimi davki vzdrževati? Naj vlada Tržaško sodrgo toliko v strahu drži, da se je škof ne bodo bali, potem jim ne bo treba, že napovedani misijon spet odpovedati. — Poljsko gimnazijo hočejo v Tešinu odpreti že prihodnjo jesen.
V Nemčiji hočejo poojstriti postavo zoper prekucuhe. Socijalni demokrati so vsled tega zelo nevoljni. Ko se je v državnem zboru klical „hoch“ cesarju, so socijalistični poslanci obsedeli. Vsled tega jih državni pravdnik toži zarad razžaljenja cesarja. — V belgijskem zboru so socijalisti glasovali zoper kraljevo plačo. — Razmere med Rusijo in Srbijo so se močno ohladile. — V Maroki je punt in popolen nered. Vlada je nasproti puntarjem preslaba. — V Portugalu se je ustanovila strogo katoliška stranka z imenom „centrum“. — Na katoliški shod v Strassburg je prišlo 3000 možakov.
Gospodarske stvari.
Pes na verigi po zimi. Ni večjega nesrečneža na svetu, kakor je pes, kteri mora biti tudi po zimi privezan. Zató v njegovi hišici zamaši vse luknje, čim bolje moreš, da psa veter in dež ne mučita. Daj mu dosti stelje, da se more v nji prav dobro skriti. Steljo vsaj vsakih šest dnij menjaj, ker se v nji hitro smrad in mrčes zaredi. Pred luknjo pribij staro coto, da se luknja zakrije in pes je zavarovan pred vetrom. Okoli hišice naj je zmirom vse snažno. Istotako posode, v kterih daješ psu jesti in piti, naj so snažne. Pusti psa, da se vsaki dan nekoliko izleta, da mu noge ne otrpnejo. Kedar je zelò hud mraz (v prosincu in svečanu) daj psa v topli hlev ali pa mu vsaj hišico dobro pokrij s slamo. Po zimi potrebuje pes več hrane in vsaj enkrat na dan tople.
N o v i č a r.
Na Koroškem. V Globasnici je pogorel rodoljubni posestnik Peter Huter, brat profesorja in tajnika Mohorjeve družbe čast. g. Janeza Huterja. Škode ima 3000 gld., zavarovan je bil le za 900 gld. Zažgali so otroci. — Na Zilski Bistrici je pogorel Valentin Cesar p. d. Čajež. — Gostilno „zum grii-nen Baum“ na^ starem trgu v Celovcu je kupil pek Jurij Oraš iz Šmartna pri Celovcu za 16.000 gld.
—	Še enkrat opominjamo, da dvajsetice in četrtaki po novem letu ne veljajo več. — Pošto v Kotmari vasi je dobil, kakor liberalni listi z veseljem poročajo , Pavel Zablatnik, pristaš nemško-liberalne stranke ; dva druga, od občine priporočena prosilca, eden Slovenec, drugi politično nevtralen, sta bila prezrta. Sploh se opazuje, da je pri oddaji poštarskih služb v prvi vrsti merodajno politično mišljenje prosilcev. Dobro bi bilo, ko bi slovenski posianci enkrat tudi v ta kot nekoliko posvetili.
—	Gospod Ludvik Pavčič je imenovan za okrajnega zdravnika v Št. Štefanu ob Žili. — Grof Hoyos, avstrijski veleposlanik v Parizu, je stopil v pokoj in se naselil v Porečah ob Vrbskem jezeru. Francoski listi ga hvalijo in obžalujejo njegov odhod.
—	„Gorotauu, prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem, priredi dné 9. prosinca 1895. 1. v gostilni pri „Šercerju“ v Šmihelu pri Pliberku ustanovno veselico z jako zanimivim in obširnim vsporedom. Natanjčneji vspored objavimo prihodnjič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja je končala dné 12. t. m. razpošiljanje družbiuih knjig in je torej upati, da bodo vsi družbeniki prejeli letošnje knjige še pred Božičem. Prihodnje leto, ako Bog dà srečo, se bode pa lahko razpošiljanje prej pričelo in torej tudi prej končalo.
Na Kranjskem. V Kostanjevici so blagoslovili novo pokopališče. — Sv. misijon je bil na Krki. — Kamniško železnico je prevzela država.
—	Kranjska kmetijska družba bo poslala tri učence na sirarsko šolo v Šmihel na Tirolskem. — Gasilno društvo se je ustanovilo v Ribnici. — V Zbiljah pri Smledniku je neki Rak napadel živinskega kupca Žnidarja, da bi mu denar vzel. Pa Žnidar se je tako hrabro branil, da je Rak zbežal. Žnidar je imel 154 gld. denarja pri sebi. Raka so zaprli. — Znani skladatelj Ig. Hladnik je zložil 23 cerkvenih napevov, ki se v skupnem zvezku dobijo pri Miliču v Ljubljani za 80 kr. — V Cirk-nici se je ustanovilo katoliško-politično društvo.
Na Štajerskem. Sv. misijon je bil pri sv. Martinu na Paki. — V Zrečah je konj kravi jezik odgriznil, ko sta iz enih jasel jedla. — Mesto Ptuj bo vzelo 120.000 gld. na posodo. — Celjski „uà-rodni dom“ bo velikansk, kajti stroški so prera-čunjeni na 200.000 gld.
Na Primorskem. Neka žena v Gornji Tri-buši je svojega otroka v spanju zadušila. — Za zidanje nove cerkve preš v. Srca Jezusovega v Gorici se je nabralo do zdaj 8267 gld. — V Miljah pri Trstu se je blagoslovila nova cerkev sv. Brigite.
Po drugih deželah. V Dalmaciji je letos velika revščina. Poslanec Klaič je bil pri cesarju pomoči prosit. — V Hudasu na Rumunskem so volkovi napadli svatovsko družbo in raztrgali sedem svatov. — Pri nekem zlatarju na Dunaju je bilo ukradeno za 15.000 gld. blaga. — Na Francoskem je umrl 89 let star tisti Ferdinand Lesseps, ki je izkopal Sueški prekop. — V Skalici na Ogerskem je umrl skopuh, ki je zapustil 50.000 gld. v gotovini in 5 hiš. Živel je ves čas zelo siromašno.
—	V Klevelandu v Ameriki so blagoslovili novo ' cerkev za Slovence. — Hud potres je bil v deželi
Ekvator v južni Ameriki. Več mest se je poru-šilo. — V Biskri na Ogerskem je v zrak zletel mlin za smodnik. Tri delavce je raztrgalo, 14 je smrtno ranjenih. — V Moskvi živi 120 let stara ženska. — Katolišk misijon je bil v protestantov-skem Londonu, glavnem mestu Anglije. 500 protestantov je prestopilo k naši veri, 60.000 vernikov je bilo obhajanih. Ob enem je bil sv. misijon v
mestu Glasgowu pri ogromni udeležbi. V obeh mestih je sodelovalo 150 menihov in drugih duhovnikov. Dobra novica je tudi to, da je katoličan lord Eussell postal najviši angleški sodnik. — V Savani (Amerika) je na 7 angleških barkah, ki so bile polne pavole, začelo na enkrat goreti. Škoda je velikanska. Ogenj je bil položen od delavcev, kterim se je prej ta dan delo odpovedalo. — V Milanu na Laškem je umrlo 19 in zbolelo 30 ljudij, ker so jedli zastrupljene klobase.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
0. g. Jan. Warmuth, do zdaj kaplan pri Dev. Mariji na Jezeru (v Prevaljah), je premeščen za provizorja na Dholico. Za kaplana v Prevalje pride č. g. Alojzij Huter. — Deficijent č. g. Jan. Dietrich se je stalno namestil v Greifenburgu. — Faro Ostrico je dobil tamošnji provizor č. g. Dragotin Hùttner; faro Kaplo na Grobniškem polju č. g. Franc Form as, do zdaj župnik v Lie-dingu ; faro Zweikirchen pa č. g. Koman E i b e c k, do zdaj provizor v Trefflingu.
Naznanilo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
naznani, da zaradi sklepanja letnih računov od 1. do 23. prosinca 1895 ne bo uradovalo.
Ravnateljstvo.
Loterijske srečke od 15. grudna, Gradec 15 76 18 3 69 Dunaj 29 3 79 56 18
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica		4	15	5	20
	3	45	4	35
ječmen		3	35	4	20
oves			2	15	2	70
hejda		3	45	4	30
turšica (sirk)		3	40	4	25
pšeno		6	30	7	90
fižol					
repica (krompir)		—	80	1	30
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 70 kr. do 3 gld, — kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gold. 40 kr., slama po 1 gold. 30 kr. meterski cent (100 kil). Fri šen špeh je po 60 do 64 kr. kila, maslo in p ut er po 90 do 100 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 38 gld. stari cent.
Pijančljivost
se lahko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. — Ena doza stane 2 gld. 20 kr.; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotheke, LugoSj Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Stefana.
E. ZBITEK
podobar v Novi Štifti pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, turške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
3V~Ceniki se pošiljajo zastonj.'^
Tovarna za kmetijske stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obme naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse št. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe
, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, ge-peljni itd.
Tudi se pokvarjeni stroji v lastni delavnici popravljajo. Točna in cena postrežba.
*p<
m
w\ m
»e
S' 'G)
m

Slavnemu občinstvu in cestiti duhovščini priporočamo s tem naj-uljudneje svojo popolnoma novo uredjeno in z najnovejšimi stroji in črkami oskrbljeno
družbino tiskarno
v blagohotna naročila. — Razne knjige, molitvenike, uradne in pismene zavitke, spovedne listke, vizitnice, pisma za trgovce, račune, cenike, časopise itd., sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari, bode naša tiskarna točno in vestno ter po najnižjih cenah izvrševala.
Priporočujoč se čestiti duhovščini in slavnemu občinstvu za obila naročila, beleži
z odličnim spoštovanjem udano
vodstvo tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu.


Sf Brl^ferec!
Podpisani priporoča pravi natomi brinjevec liter po gld. 1-20, poštni zaboj 3 litre franko za gld. 4.20.
Med, garantiran pitanec,
kilo po 52 kr., 5 kil po pošti franko za gld. 3-25 proti poštnemu povzetju pošilja
Egidij Jeglič,
trgovec in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
§ Natorna vina,
dalmatinec, prav dober liter po 15kr. ; tiroiec, ita-lijan, oger, rudeče po 18 do 24kr. ; belo po 20 do \4f 26 kr.; istrijanec iz Umage po 22 kr., žeto pripo-AV ročila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih -»	56 litrov več. Za pristnost jamčim.
\tf Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. par-nega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijača itd.
Vse prav dober kup.
Amand Prosen
v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24.
s
In O r* .1 A. ^
Ta iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečena Francovka je.,skušen pomoček za oživljenje dušnih in teles-(^nih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmatizem _ pomaga čudovito in uteši bole-Itlčine. Ena steklenica velja 1 gld.
20 kr. Stari konjak je za stare " ljudi in take, ki so bolni v želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 60 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu dà skrinjica zastonj plača se na pošti voznina. Dobi se samo pri Kencdilttii Hertl-nu, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajerskem.
Kneipva sladi lava, I
ki jo izdeljujejo bratje ©el* v Bregencu, ||| ter se prodaja v rudečih štirivoglatih za-vojih s podobo župnika Kneippa, je j||| po spričevanju g. dr. Euglinga, vodje kme- |ij tijsko - kemične poskušalnice v Feldkirchu, H jestvina, ki ima duh in okus po pravi bo-bovi kavi ter je sladu enako pr eb a vi j iva H in tečna. — Ta Kneippova sladna kava se ||| rabi z velikim pridom kot primes k pravi n kavi. — Dobi se v vseh boljših prodajalnicah 1 za tržaško blago.
PETER Fessi,
ixrar
§£na starem trgu št. 20 (Alter Platz 20)^
ima največo zalogo vsakovrstnih ur im največo delavnico za popravljanje ur v
Celovcu.
#000000000000000000000#
Glas iz občinstva.
Gospodarji se opozarjajo, da se
§ tržaško blago, moka, špirit in žganje
v Celovcu najboljši kup dobi
na starem trgu št. 19.
g pri „zlsitein vencu". «OOOOOOOOOOOOČOOOOOOOO«
Josip Lorber-jeva
livarna za železo in kovine, in tovarna za stroje v Žalcu pri Celju
izdeljuje in popravlja različne, posebno pa kmetijske stroje, uliva iz železa in kovin (vsaktere zmesi) vse predmete za žage, mline in druge potrebe ; napravlja cele transmisije po najnovejših sistemih itd. Posebno pa priporoča svoje travniške brane,, ktere dosedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala hrana stane samo 26 gld. in velika 32 gld.) še noben izdelek te vrste ni prekosil.

VSI STIIOJS ZA POLJEDELSTVO!
pošilja M pod jamstvom
-Cnsm ira Hip
tìjgg
®fÉ|gC	Ste***,,,
“	-ss
Lito zelezo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato llastrovaai 192 strani obsozni ceniki v slovenskem in nemškem jeilko na zahtevanje takoj zastonj.
IG. II ELLE». D USA J
BST" a]a FIUTEItSTRASSE Jk?49.*WI Preprodajalci se iščejo.
Cenilce pošilja zastory.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.