Gospodarske stvari. Mak (Papaver somniferum) in njegova posejatev. Mak je jedaoletaa rastliaa z vejastim 3, 4 do 6 črevijev visokim steblom, ima atirilistaat velik cvet ia drobaa semenska ziaica v veliki maogopredalčkaeti glavici. Mak je trojae sorte: 1. beli aiak iiaa beli cvet ia bclo seme; 'Z. črai aiak z rudečim cvetom ia črakastim 8emeaom; 3. modri mak ima debele zaprte glavice, rudeče mcdri cvet ia modrikasto senie; ta sorta rodi vec seaieua ko beli mak pa maaj ko modri. Olja pa daje vee. To posledajo sorto večjidel tam sejejo, kjer mak v velikem pridelnjejo. Ta rastliaa zasluži, da si tudi iiianj semeoa vrže, bolj ko vsaka druga oljaala rastliaa, da se niailjivo seje, kajti potrebuje le malo časa, da vzraste in dozori, sc prilega V8akeuiu žitaeiau kolubaru, ai posebao občutljiva proti slani ia suša ji ae škodi tako labko ia preaaSa celo anazove višjih krajev. Mak zabteva prbko gl(>boko vzrabljaa", dohro opleto in inočuo pognojeao zemljo. Mak se more po vsakem drugem sadežu sejati, celo kot dmgo posejalo po repi, zelju ia drugib okopavaib sadežib pa tudi med koreaje. Mak se seje raao spomladi koaec aprila, začelek niaja, sploh pa knlikor prej toliko bol.je. Seje se navadao aa široko, se le plitvo povleče ia potem povalja. Posejatev po vrsti je boljaa. Kdor boče lepo ziao in maogo olja, ga ae saie pregoato sejati. Na oral ga grc 2'/o—3 fnate. Dokier raste, ae mora marljivo oplevati, kjer je piegnst, ae mora popipati ia aaj maaj dvakrat okopati. Dobro ga je tudi osipati. Žetev je cavadno nieseca avgusta. Mak se ali popiplje ali požanje. rahlo poveže ia v kopice poetavi, da se posuši, Stib se pospravi aa škedeaj ia izmlati, pii čemar se pa mora paziti, da se s cepci seme ne razbije. Zato je dobro slauie spod aastlaii. Drugod tudi aa škdporesaici glavice porožejo in senie iztrcsejo iz glavicvia potem s siti očistijo. Cisto zraje se aa zračaeru podu tanko razgrae ia večkrat premeša, da se tako pesuai ia ne zadubli ali celo splesai. Pridelek se aavadoo račuai 16 — 17meiBikov od orala. Mernik serncaa vaga 67—80 fuatov ia daje po 18, 24 in celo po 30 fuatov olja. Makovo zraje se raznovrstno rabi kot začimba k jedira, v kubinji ia za pccivo, za zdravilo in za olje. Makovo olje jc zaiad slaje ia okusaosti za jedi posebao pripravno. Prga iz taaka, ki se je mrzei prešal, se poje, druga pa živiai kot klaja položi. Stcbla, listao rebrovje in glavice imajo omamljivo tvarino v sebi iu zato tega živiaa ne sme povžiti. Naj bolje kaže V8e slamovje zažgati. Seme za prihodnjo poaejatvo se braauje v glavicab, ki se pod strebo varao kam obesijo. Divji oves. Jedea aaj sitaejsih plevelov je divji ove8. Njegovo aeme ostaae dolgo časa kaljivo in veter ga daleč razaosi, ker s<> rese take, da se sapa labko o aje vpre. Zato je pa tudi pokoačaaje tega plevela precej težavaa reč. Jeden aara posestaik ua jedaeni kraju malo ali aifi ue opravi. Tn morajo vsi skupao pomagati. Prav čisto seme za posejatev, praba in okopavai sade/.i, posebno pa posejatev repiča so aaj bolj izdatni pomočki zoper plevel, divji oves. Ako ga je uoed jariao veliko, aič ae preostaje, ko vse vktip poseči ia v seao posušiti. Tudi kaže take ajive, ki 80 z div- jim ovsem močno zapleveljeve nekoliko let za po sejatev zelene klaje porabiti. Iz semena ga je težko ločiti in tedaj kaže tako zrnje ne za posejatev porabiti, ampak rajši živini položiti. Zoper stanoge ali tripe. V kletih se mnogokrat stanoge v silnem številu pokažejo. Dobre pokončevavke teb ostudnih mrčesov so se skazale krote krastovice. Ce so jib par v klet spravi, kmalu vse stauoge pulove.