j___ r CENA 700 din - Leto XLI - št. 54 Kranj, petek 15. julija 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 količine zamegljujejo probleme konec tedna doživljamo prometni infarkt stran 4 stran 7 vaša diploma je drek in govno /O ljubljanska banka Go rGn'c »n bank. Temeljna banka Gorenjske Kranj Poceni hrana je iluzija Kmetijsko razvite države, ki se javedajo pomena doma pridelane "fane, kljub obilici presežkov in možnostim uvoza pridelkov z raznovrstnimi ukrepi ščitijo domačega kmeta in domače kmetijstvo; naša se Je - vsaj tako je mogoče sklepati -^ločila za drugačno pot in politiko, 2a »napad na domačo (slovensko) živinorejo«, kot je uvoz velikih količin J^ka, mesa, sirov, masla in drugih l2delkov na seji odbora za agroživil- K° P" Medobčinski gospodarski ?^0rnici za Gorenjsko imenoval Jože ^avčič, predsednik splošnega zdru-.er»ja za~kmetijstvo, živilsko industrijo m prehrano. Doma pridelana hra-JJa naj bi bila po mnenju zvezne vla- e predraga, konkurenca na trgu pa ^aj bi pripomogla k razbijanju monopolov in k zniževanju stroškov domače pridelave. Ukrep bi še bil neka-Ko; sprejemljiv, če bi vlada hkrati za-n a domačo živinorejo in bi zaščit- e carinske dajatve namenila skla-a°rn za pospeševanje. Tako pa sploh ni znano, kaj bo s tem denarjem in kdo se bo z njim okoristil. Trgovci ali morebiti spet država? Uvoz poceni mleka in mlečnih izdelkov je, kot kaže, najbolj prizadel Slovenijo, ki je načrtno vlagala v kmetijstvo in ima zdaj edina v državi 120 milijonov litrov mleka več, kot ga potrebuje. Ker se je po uvozu trg za slovenske mlečne izdelke, ki so zaradi specifičnih pridelovalnih možnosti za 15 do 20 odstotkov dražji od ostalih, malodane nehal ob Kolpi, je to povzročilo zastoje v prodaji. Nobena skrivnost ni, da ima Slovenija trenutno precejšnje presežke: 1000 ton mleka v prahu, 700 ton sirov (KŽK 100 ton), 300 ton zamrznjenega masla (KŽK 15 ton), polne hladilnice mesa... Zaloge in slabi prodajni izgledi so tudi glavni razlog, da mlekarne ne pristanejo na podražitev mleka in da, denimo, na škofjeloškem območju že opažajo manjše zanimanje za odkup živine. Dajmo mleku, mesu, pšenici in ostalim pridelkom ceno, ki bo pov- prečnemu kmetovalcu pokrila izdatke pridelave oziroma prireje, za zaščito standarda prebivalstva pa sprejmimo socialni program in pomagajmo tistim, ki z mesečnimi dohodki ne morejo plačevati življenjskih stroškov (in druge hrane), je bilo kar nekajkrat slišati na seji odbora za agro-živilstvo. V državi zahtevajo od kmetijstva, da se obnaša po tržnih zakonitostih, sproščajo cene surovin in reprodukcijskega materiala, hkrati pa v pisarnah, kjer vsi niti ne vedo, ali se krompir seje ali sadi, administrativno določajo cene, ki bolj kot kmeta ščitijo državo in standard prebivalstva. Ob vsem tem pa ostajajo tudi razmišljanja o poceni hrani čista iluzija. Pridelovalne stroške je sicer še mogoče zmanjšati (z večjo strokovnostjo pri delu in višjimi pridelki), vendar pa na kmetijah, ki so bolj podobne vrtičkom kot gospodarskim enotam, ni mogoče delati čudežev. Kdo je kriv za takšno stanje, ki je posledica zablod v povojni kmetijski politiki, pa tudi vemo! Pov, a v to>rStbViiran^ski v°iašn»ci - V vojašnici Staneta Žagarja v Kranju je urek dvojna slovesnost. Pred komandantom Zivkom Jurošem in So sveči m Liub,Janskega arniadnega območja Svetozarjem Višnjičem svojci m^Vu prise8il m-Iadi vojaki. Zaprisege so se udeležili tudi številni a ^nislH ,h.v°Jakov- Se živeči borci Prešernove brigade pa so tega dne K ^ bila Vo^ašmci proslavili tudi 45 letnico ustanovitve brigade. Briga-.^ifcnjejJ "sta_novljena v Davči, svojo borbeno pot pa je končala z osvo-k°tna ~^°r'ce- Na slovesnosti brigade in na svečani zaprisegi so goveji ar>*iftdl kranjske vojašnice Živ ko Juroš, komandant ljubljanske-i 'gade ^e*>a območja Svetozar Višnjič, prvi komandant Prešernove an Tort ftn Javor-Igor in predsednik kranjske občinske skupščine P°delj]a *p. Skupnost borcev Prešernove brigade je i Udl Priznanja in plakete. (J. K.) - Slika: F. P ob tej priložnosti Perdan Nazaj v Beograd Ljubljana, 13. julija — Svoj obisk v Ljubljani je končala delovna skupina ZSMJ, ki so jo sestavljali Milo Dju-kanović, Anita Bara in Tahir Hasanović, pri nas pa so bili zaradi informiranja v zvezi z volilnimi postopki v ZSMS. Delegacijo so sprejeli Tomaž Ertl, urednik Radia Študent, glavni urednik Mladine in predsednik izdajateljskega sveta, IO za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL, predstavniki odbora za varstvo človekovih pravic, eden pa se je pogovarjal tudi z namestnikom komandanta LAO. Kot so povedali na tiskovni konferenci, so bili povsod dobro sprejeti in dobili veliko informacij, ki jih bodo obravnavali na petkovi seji predsedstva K ZSMJ. V. Bešter V nedeljo na Gorenjskem sejmu 0 ustanovitvi gorenjske »podružnice« Kranj, 12. julija — Čeprav so nekateri gorenjski kmetje že člani Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, naj bi bil ustanovni zbor gorenjskih podružnic v nedeljo, 17. julija, ob devetih dopoldne na Gorenjskem sejmu v Kranju. Slovenska kmečka zveza obstaja od 6. julija dalje tudi formalno in uradno, saj je bila kot društvo registrirana na Temeljnem sodišču v Ljubljani. C. Z. S seje RK ZSM Slovenije Janša še ni obveščen Ljubljana, 13. julija — Na seji predsedstva so mladi večino svojega časa posvetili oceni »majske analize« in dogodkom v zvezi z volitvami novega mladinskega predsednika. Člani predsedstva so v zadnjih štirinajstih dneh, od prekinjene seje republiške konference dalje, poskušali priti v stik z enim od predsedniških kandidatov, Janezom Janšo. Vendar s tem niso uspeli. To bo po-besedah predstavnika JLA v predsedstvu možno le po pisni poti. Po daljši razpravi so se tudi odločili, da bodo prekinjeno sejo RK ZSMS nadaljevali dan po razpisani glavni obravnavi proti priprti trojici in Žavrlu, torej 19. julija. V tako imenovani politični oceni strategije protireformnih sil, ki so jo pripravili delegati vodstva slovenske mladinske organizacije, je med drugim zapisano, da bolj ko je ZSMS uveljavljala svoje lastne principe in postajel posrednik in soustvarjalec različnih interesov in civilnih pobud bolj je prihajalo do političnih blokad nekaterih njenih pobud. V. Bešter Turi stična sezona se je slabo začela Posledice znane, vzroki Kranjski sindikat o razmerah v gospodarstvu Strah pred jesenjo Kranj, 13. julija — Upadanje proizvodnje, omejene možnosti zaposlovanja, s planiranim tehnološkim razvojem neusklajena kadrovska politika, zapleti pri izplačevanju osebnih dohodkov in nezmanjšano obremenjevanje gospodarstva so po sodbi predsedstva občinskega sindikalnega sveta Kranj grozeči znanilci jesenskih gospodarskih, ob njih pa tudi socialnih in političnih težav. 4 se iščejo Sebn\dni notelske delovne organizacije, za-movih ' delavci v avtokampih, počitniških doki n.- zdraviliščih in še kje preštevajo turiste, lija V °) Po nekaterih napovedih v začetku ju-gljive dodobra napolnili naše počitniške zmo-namr - ' Pa niso Prevec zadovoljni. Že lani so Pičko60 UgotavlJali, da s predsezonskim izku-Čne m 'n izkuP'ckorn Prvin dni letne turisti-°bisk tZOne niso bili zadovoljni, letos pa je d&tkih t St°V Še PreceJ manjši. Uradno (po pota šti1 turistične zveze Jugoslavije) naj bi bila Unsk ■a Za kakih deset odstotkov nižja od Priroff' Vsti- ki Pa smo si letos že ogledali naše števan- \ turistične kraje, pa smo (brez premika i imeli občutek, da tudi turistična sta- Kak hk"° malce zataji... sez0 a . rk°l' obrnemo, nam je že ob začetku tev j«6 ■'asn°. da bo naša letošnja turistična že-severian^a °d lanske, manjša od načrtovane in sla man^a °d nujno potrebne, ki bi prine-ne nrjaf0cenm deviz. Čeprav bi do konca sezo-podou V?° turistov in čeprav bi ti zapravljali popra?em in počez. Zamujenega se pač ne da p ček) si + ice s*abe sezone (premajhen izkupi-o torej nekako znane. Še vedno (in celo vedno bolj vztrajno) pa se iščejo krivci. Eden, ki ga je bilo v minulih dneh večkrat moč slišati in prebrati, je podaljšano šolsko leto v nekaterih evropskih državah. Drugi vzrok pa smo (kdo drug?) novinarji. V Črni gori (kjer je odstotek zmanjšanih prenočitev največji) je ugledni turistični delavec javno povedal (nekateri to govore bolj potiho), da jugoslovanski (in za njimi tuji) novinarji časopisne stolpce vse prepogosto polnimo z vestmi o podražitvah, o pomanjkanju določenih stvari, o slabih cestah, celo štrajkih... in tako vznemirjamo naše potencialne turiste. Vznemirjanj pa turisti, ki pridejo na počitnice, pač ne marajo. In če jim jih že ne moremo preprečiti, naj vsaj vnaprej ne opozarjamo nanje. Dva krivca torej imamo, drugi se še iščejo. Pred našimi očmi razpadajo ceste (dober primer je cesta v notranjosti Istre do Pule), natakarji s kislimi obrazi menjajo prte in strežejo tople (in drage) pijače, ceno hrane divjajo iz tedna v teden, prireditve več ali manj ostajajo na ramenih posameznikov, ki imajo še trohico veselja do turizma, številni hoteli in objekti propadajo, za infrastrukturo ne zmoremo... V. Stanovnik Izvoz je še edina svetla torka gospodarjenja, šd menili na seji, ki sta se je udeležila tudi predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik in predsednik gorenjskega medobčinskega sindikalnega sveta Branko Iskra. Osnova za razpravo je bila ocena, narejena po obiskih delovnih skupin partije, sindikata in izvršnega sveta v 18 podjetjih kranjske občine. Obeti za jesen niso preveč dobri. Iskre, Tekstilindus in še marsikje so skrite tempirane bombe, kjer lahko izbruhne plamen delavskega nezadovoljstva. Stavke so sicer najdražji način reševanja problemov, vendar moramo biti tudi nanje pripravljeni, če bo do njih prišlo. Sklepi aprilske sindikalne konference se prepočasi uresničujejo in tega ne smemo več dovoljevati, je poudarjal Miha Ravnik. Od vodstev imajo delavci vso pravico zahtevati jasno oceno stanja v kolektivih in možnosti razvoja. Tako kot v republiki moramo povsod narediti likvidnostno oceno. Denarja zmanjkuje, tako za proizvodnjo kot za plače. Možnost izplačevanja osebnih dohodkov v več delih ni bila posebej ugodno sprejeta, saj je smešno že tako majhno plačo deliti na dva dela. Marsikje pa to je rešitev, je poudarjal Ravnik. Vendar pa mora delavec vedeti, kdaj bo plačo dobil. Skoraj 20.000 nezaposlenih v Sloveniji je problem in sebi ter družbi lažejo tisti, ki ga poenostavljajo. Najtežje je, ko se pojavijo spiski. Če prenova gospodarstva ne bo dala rezultatov, če ne bomo zdržali, ne računajmo na delavsko podporo. V zdravstvu lahko zavre, v šolstvu. Racionalizacija dela v družbenih dejavnostih gre prepočasi. Kako nam manjka denarja, je najbolj nazorno povedal predstavnik Save. Računi se ne plačujejo več. Sava ima 17 milijard dinarjev pri dolžnikih, to pa je za pet izplačil osebnih dohodkov. Da sploh še delamo, se lahko zahvalimo samo izvozu, je dejal. Varčujemo, marsikaj prihranimo, pa nam družbena režija pobere rezultate dela. Težko je ljudem reči, da bi morali vrniti še del plače. Zakaj naj vračamo? Komu smo pa vzeli, se sprašujejo ljudje. Nihče naj ne misli, da bomo še naprej uspevali samo z zategovanjem pasu, je dejal. J. Košnjek VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Seje predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj se je udeležil tudi predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik - Foto: F. Perdan KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN / NOVICE IN DOGODKI Petek. 15. julija 11 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Tudi vrh o stavkah Kar nekaj štrajkov je moralo izbruhniti v Jugoslaviji (Labin, Skopje, Maribor, Beograd, Borovo, če naštejemo le najmnožičnej-še), daje tudi vodstvo jugoslovanske Zveze komunistov začelo razpravljati o tem. Pri tem jo je že marsikdo prehitel, najprej pa slovenska zveza komunistov in sindikat, pa tudi marsikje drugje so 6 stavkah začeli govoriti kot o resnem in svarilnem pojavu v naši stvarnosti. Zaradi neodločnega in nejasnega stališča v primerih delavskega nezadovoljstva je Zveza komunistov že požirala očitke, da sodi med »stavkokaze«, da stoji preveč ob strani in stvar le opazuje in ne počne drugega, kot poziva k potrpežljivosti, ki pa delavce že mineva. Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistvo Jugoslavije je v torek razpravljalo o stavkah in menilo, da so le-te trenutno najbolj pereče vprašanje jugoslovanske stvarnosti, tako v razvojnem, kot političnem in moralnem smislu. Predsedstvo je zaradi resnosti položaja sklenilo, da bo o tem govora tudi na seji centralnega komiteja. Še ni dolgo iega, ko smo napačno sklepali, da so za stavke krivi samo nizki osebni dohodki. To je sicer tudi del resnice, še zdaleč pa ne vsa. Jugoslovanska resnica o stavkah je globlja. Stavke so najostrejši protest zoper nepravilnosti v državi, zoper krivice, zoper slabo delo in neorganiziranost, zoper slabe programe razvoja, ki delavcem ne zagotavljajo prihodnosti in dela. Stavke niso več le socialno gibanje, ampak dobivajo tudi politično obeležje. Rečeno kratko in jedrnato: delavski razred se bori za svoje pravice, ki mu jih je ta družba dala, sedaj pa mu jih jemlje. Delavski protest nosi v sebi torej veliko pozitivnega, kar v državi moramo spremeniti, kar tudi postavljamo na prvo mesto pri reševanju iz krize. Zato so stavke, ki tepejo po teh slabostih, upravičene in zveza komunistov jih mora, kot so dejali tudi na seji predsedstva v torek, podpreti, ne pa ostajati v vlogi pomirjevalca in delilca obljub, da bo pač enkrat že boljše, zato se splača potrpeti. Komunisti o razmerah v jeseniški občini Kmečki praznik v Komendi Komenda, 12. julija — Aktiv mladih zadružnikov iz Kamnika prireja v nedeljo, 17. julija, tradicionalni Kmečki praznik v Komendi. Prireditev se bo začela ob 13. uri s konjskimi dirkami, za katere bo poskrbel domači konjeniški klub, in nadaljevala s tekmovanjem koscev in grabljic, z družabnimi igrami in prikazom dela s starim kmečkim strojem. Če bo zadosti prijav, bo še zanimivo tekmovanje|cmečkih konj. Po končanem programu bo igral ansambel Marela. C. Z. Praznik v Kovorju Kovor - V spomin na 16. julij, ko so bili med vojno v Kovorju pod Kejžarjevo hruško ustreljeni prvi talci, vsako leto v tej krajevni skupnosti v tržiški občini praznujejo. Že 2. julija so na igrišču osnovne šole heroja Bračiča v počastitev praznika pripravili nogometni turnir, 9. julija pa je bilo na kegljišču v Zvirčah pri Rihtarju tekmovanje v kegljanju. Danes (petek) bo gasilsko društvo pripravilo mokro gasilsko vajo, osrednja svečanost ob prazniku pa bo jutri (sobota), ko bo ob 20. uri slavnostna seja organizacij in organov v krajevni skupnosti. Seja s kulturnim programom, ki ga pripravljajo mladinci, bo v osnovni šoli v Kovorju. Letos mineva 45 let od ustanovitve Prešernove brigade V nedeljo bo slovesnost v Selcih 12. julija je minilo 45 let od ustanovitve Prešernove brigade, ki se je sprva imenovala VIII. udarna proletarska brigada, po zmagi na Turjaku pa se prvič omenja kot 7. udarna brigada France Prešeren. Svoje prve boje je imela v Selški dolini. Že dva dni po ustanovitvi, 14. julija 1943, je tu napadla Nemce, ki so ustrelili 19 talcev. Ta dan praznujejo svoj krajevni praznik tudi krajani Selc. Letos bodo Prešernovci in Selčani praznovali skupaj. V nedeljo, 17. julija, bo ob 9. uri komemoracija pri Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi, pri katerem bo odkrito obeležje, ki govori o prvem boju Prešernove brigade na tem mestu. Ob odkritju bo spregovoril prvi politični komisar brigade Ivan Franko - Iztok. Ob 11. uri pa bo proslava obletnice ustanovitve brigade na rokometnem igrišču v Selcih, kjer bo slavnostni govornik predsednik občinske konference socialistične zveze Škof j a Loka Janez Zavrl. Po podelitvi plaket in priznanj Prešernove brigade in po svečanem delu bo prijateljsko srečanje in praznovanje krajevnega praznika krajevne skupnosti Selca. Organizatorji prisrčno vabijo na slovesnost in tovariško srečanje vse Prešernovce, vse gorenjske borce in aktiviste, Gorenjce, in domačine, predvsem pa mladino, ki ima prav ob takih trenutkih priložnost od blizu spoznati ljudi, ki so nam priborili svobodo. D. D. Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Uorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanie), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). _ Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 — 835, ekonomska propaganda 23 — 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Smer je jasna, spremeni se pa malo ali nič Jesenice, 7. julija — Na seji komiteja občinske konferenca ZKS Jesenice so govorili predvsem o razmerah v jeseniški občini: drobnem gospodarstvu, položaju Železarne, družbenih dejavnostih, osebnih dohodkov, avtocesti in razvoju turizma. Ko so na seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice obravnavali akcijske usmeritve občinske organizacije Zveze komunistov na osnovi stališč in sklepov konference CK ZKS in CK ZKJ, so spregovorili predvsem o problemih prestrukturiranja gospodarstva, inovativnosti, tržni usmerjenosti, o socialnih programih in razvoju jeseniške občine v današnjih kriznih razmerah. Ne nazadnje so poudarili vlogo osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki postajajo v domala vseh delovnih okoljih in po krajevnih skupnostih vse bolj pasivne, saj čutijo svojo nemoč pri razreševanju aktualnih problemov. V jeseniški občini zdaj veliko razpravljajo o razvoju turizma, izgradnji avtoceste in gospodarskem položaju Železarne. Tudi na minuli seji komiteja so velike pozornosti posvetili prav tem vprašanjem. Tako ie Ivo Ščavni-čar opozoril na izgubo v jeseniški Železarni in na neaktivnost nekaterih osnovnih organizacij Zveze komunistov, Dani Ažman pa na dileme, ki se pojavljajo ob uvajanju tržnega gospodarstva ter na problematiko obrtništva na Jesenicah. Dante Jasnič je z odkrito in kritično besedo opozoril na težave jeseniškega turizma, predvsem kranjskogorskega, saj je v kraju očitno preveč razdrobljenosti, razen tega pa je nedopustno, da so nosilci turizma, Gorenj ka, glasovali proti dolgoročnemu programu razvoja. Razen tega čaka jeseniško občino še precej dela pri pripravah na izgradnjo odseka avtoceste od Hrušice do Vrbe, kajti v primeru, če že bo denar za izgradnjo, morajo biti vsi pripravljalni postopki dokončno opra- Po novih predpisih o plačilu zdravstvenih storitev Zdravje dragocenejše tudi za upokojence Kranj, 12. julija - Pisali smo že, da so se z julijem povišala doplačila za nekatere zdravstvene storitve. Bolj kot to pa je upokojence presenetila vest (nekateri so jo občutili šele pri obisku zdravnika), da imajo po novem tudi manj oprostitev plačil kot doslej. Na njihov poziv smo povprašali, kdo in koliko bodo plačevali za zdravstvene storitve in zdravila. »Pred dnevi so zdravstveni delavci dobili vsa navodila, iz katerih je razvidno, kakšne so nove cene, kdo storitve plača in kdo ne. Če govorimo o upokojencih, je res, da jim je nov zakon omejil nekaj prejšnjih pravic. Vendar so to razlike le pri uporabnikih starejših od 70 let, ki jim do sedaj participacije za zdravstvene storitve ni bilo treba plačevati. Po novih ukrepih morajo ti upokojenci prav tako plačevati kot ostali. Vendar pa so seveda oproščeni plačila uporabniki, ki zaradi gmotnega položaja plačila ne zmorejo, kar pa ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti. To so primeri, ko uporabniki dobivajo varstveni dodatek, ko imajo le zagotovljeno najnižjo pokojnino, ko se zdravijo za nalezljivimi boleznimi, rakom, sladkorno boleznijo in podobno. Tako so socialne razmere pogosto tiste, zaradi katerih upokojenci ne plačajo participacije, vendar pa morajo imeti ustrezno potrdilo, saj obstajajo točno določeni predpisi in se zato zdravstveni delavci ne morejo za vsakega posebej odločati ali bo prispevek plačal ali ne. Vendar pa se pri teh predpisih prve dni še lovijo, saj iz Ljubljane pričakujemo še dodatne informacije,« je povedala S hi vica Špalac, strokovna delavka pri Medobčinski zdravstveni skupnosti. Vprašanja upokojencev (starejših od 70 let) torej niso bila zaman. Res morajo plačevati participacijo (enako kot drugi uporabniki), le če nimajo katere od (določenih) bolezni, če je njihova pokojnina tako nizka, da z njo bolj životarijo kot živijo in če so borci ali vojaški invalidi. V. Stanovnik Direktorji jeseniških delovnih organizacij o prestrukturiranju Več pozornosti sanacijskim programom Jesenice, 14. julija - V ponedeljek, 11. julija, je bil na Jesenicah razgovor z direktorji delovnih in temeljnih organizacij o ukrepih tekoče ekonomske politike in predlogu aktivnosti za hitrejše razreševanje razvojne problematike in priprave programov prestukturira-nja. Na eni izmed zadnjih sej vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so sprejeli usmeritve in sklepe k poročilu o uresničevanju srednjeročnega plana občine Jesenice za obdobje 1986 do 1990 v lanskem letu. Zbori so poročilo sprejeli, vendar so zadolžili izvršni svet, da pripravi predlog sklepov, predlogov ukrepov in aktivnosti za izboljšanje stanja v občini Jesenice. Člani izvršnega sveta so o tem seznanili direktorje jeseniških delovnih organizacij. Tomaž Keršmanc, predsednik jeseniškega izvršnega sveta, je v nagovoru direktorjem poudaril, da bo treba več odgovornosti tam, kjer se ukrepi dosledno ne uresničujejo. Nujno bo podjetniško obnašanje in uresničevanje sanacijskih programov, ki so jih sprejeli v posameznih delovnih in temeljnih organizacijah. Opozoril je na ukrepe v Železarni, na problematiko Iskre Telematike na Blejski Dobravi, na razvoj Kovina, na slabe medsebojne odnose v gostinstvu v Martuljku, na izgradnjo avtoceste in težave v družbenih dejavnostih. Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora jeseniške Železarne je spregovoril o majskih ukrepih zvezne vlade in o velikih razlikah med stroški in cenami proizvodov ter o likvidnostnih problemih Železarne. Visoke obresti, obveznosti, dajatve in stroški Železarni ne dopuščajo nobenega razvoja in večje osebne potrošnje. Mesečno nameni Železarna za osebne dohodke od 5 do 8 milijard dinarjev, osebni dohodki železarjev pa se do konca leta ne bodo mogli bistveno povečati. Slavko Osredkar, direktor gorenjskih bolnišnic je govoril o problemih v zdravstvu in primanjkljaju zdravstvene skupnosti, Rina Klinar, vodja skupnih strokovnih služb interesnih skupnosti pa o refundacijah in izplačilih osebnih dohodkov ter o porabi v družbenih dejavnostih. V šestih mesecih letošnjega leta so interesne skupnosti občine porabile znatno manj denarja, kot je slovensko povprečje in tako dejansko delijo usodo gospodarstva. Srečko Mlinaric, direktor karavanške poslovne skupnosti je poudaril pomen izgradnje platoja ob predoru in izgradnje infrastrukture, ki bo veljala 10 milijard dinarjev. Med drugim se je zavzel za to, da bi morali tistim delovnim organizacijam, ki so kupile zemljišče, a ga ne uporabljajo, odvzeti in nameniti tistim, ki so pripravljeni investirati. Takšen primer je Merkur, ki ima na Hrušici že dvanajst let neizkoriščeno zemljišče. Direktor Centra za socialno delo Božo Pogačar je predlagal, naj bi v občini več pozornosti namenili socialnim programom, direktor TOZD Hoteli Gorenjka Kranjska gora Božo Resman pa je spregovoril o turizmu, kadrovskih problemih, stanovanjskih problemih zaposlenih in njihovih nizkih osebnih dohodkih, saj so na predzadnjem mestu v občini. vljeni. Po besedah Otona Keliha se članstvu ZK ne da več razpravljati zato, ker je vse v sklepih in izhodiščih že stokrat napisano, spremeni se pa le malo ali nič; dva meseca je, denimo, že od tega, odkar so bili sprejeti socialni programi, danes pa se rezultati kažejo le v tem, da so se najnižji osebni dohodki povišali in so se tako le še bolj zmanjšale razlike med dobrimi in slabimi delavci... Oto Kelih je tudi dejal, da realno vedno nižji osebni dohodki nikakor ne morejo biti spodbuda za boljše delo in gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Med drugim bo treba tudi resno razmisliti o racionalizaciji v družbenih dejavnostih: če namreč interesne skupnosti dvignejo prispevne stopnje, se to takoj odrazi v že tako slabem osebnem dohodku zaposlenih. Nedavno je le delno zvišanje prispevnih stopenj tako vplivalo na povprečne osebne dohodke, da so bili v0 prečju za 10.000 dinarjev nižji* Albina Tušarjeva je meni»s da nedavni ukrepi v Železa?? niso restriktivni, temveč so z w mi le želeli spodbuditi boljše & spodarjenje in večjo tehnolog disciplino. Enakega mnenja? bil tudi Boris Bavdek, ki je * jal, da so sanacijski ukrepi v ™ lezarni poziv vsem, da so razini re resne in da se je tako tre-jj tudi obnašati. Boris Bavdek r spregovoril tudi o turizmu Kranjski gori in dejal, da je,j kranjskogorskem turizmu ču*J nesoglasja, ki niso upravičen in ki jih ne bi smeli dovoliti, ^ zaostajanje in zamuda pri raz** ju turizma ostaja preočitna f škodljiva. V primerjavi Z b$ njim Bledom, kjer seinfrastrt^ tura nenehno gradi in dopolni" je, je Kranjska gora obstala, # pij a na mestu in v takem polo»* ju nima razvojne prihodnosti- . D. Sed«' Položaj tržiškega negospodarstva po majski ukrepih Na plečih gospodarstva je že dovolj bremen Tržič, 8. julija - Dodatno obremenjevanje že tako dovolj ob**' men je nega in i/črpa nega gospodarstva ne pride v poštev, sam0' pravne interesne skupnosti družbenih in gospodarskih dejavno-; naj uskladijo programe z gmotnimi možnostmi (gospodarstva) * prosta sredstva vrnejo v proizvodnjo, sisi pa naj skupaj z vrtci, šol* mi, zdravstvenimi domovi in drugimi »izvajalci programov« prip1* vijo predloge varčevalnih ukrepov - so najpomembnejše ugotovT in sklepi nedavnega sestanka predstavnikov tržiških sisov in oif' nizacij s področja negospodarstva s predstavniki izvršnega sveta- H V izobraževalni skupnosti, kjer do polletja zaradi pomanjkanja denarja niso poravnali vseh obveznosti do osnovnih šol v občini in do šole Helene Puhar v Kranju, ugotavljajo, da lahko krčijo le razširjeni program izobraževanja. Razmišljajo, da bi zmanjšali število oddelkov podaljšanega bivanja, povečali doplačila za učbenike, poenostavili prevoze otrok v šolo in šolanje na oddelku za odrasle. V skupnosti otroškega varstva so že maja zaostrili merila pri plačilih (olajšavah) za oskrbo otrok v vrtcih: prispevek dosledno usklajujejo z rastjo osebnih dohodkov v Sloveniji, pri izvenzakonski skupnosti upoštevajo dohodke obeh staršev... V skupno- Jože Zupančič iz občinskf zdravstvene skupnosti1 »Zdravstvu primanjkuje d*' narja in lahko se zgodi, da nO' vembra ne bo več zmoglo p'*' čevati računov. Ukrepi, ki sm° jih sprejeli v republiki, bod° vplivali na zdravstveno stanj* ljudi. Če zdravnik napiše kro* ničnemu bolniku pet ali šeS* receptov, mora slednji v lek*r' ni plačati okrog dveh s-tarUj milijonov. Ljudje bodo začel' sami odločati, katera zdravil* bodo jemali in katera ne.« ' _/ Andrej Robič, direktor Zdravstvenega doma Tržič: »Nadurno delo smo razen za izjemne primere ukinili in čeprav so šli letos trije v pokoj, nismo dodatno zaposlovali. Pri materialnih stroških lahko privarčujemo le toliko kot gospodinjstva. Kakovostna raven zdravstvenih storitev pa se bo zagotovo znižala.« sti socialnega skrbstva kritično ocenjujejo 20-odstotno izdvajanje sredstev za izvajanje republiškega programa in solidarnosti ter zahtevajo spremembe. V kulturni skupnosti so že omejili število gledaliških gostovanj, zmanjšali zahteve po nakupu novih knjig in se omejili pred- vsem na izvajanje osnovf$ (minimalnega) programa. V " lesnokulturni skupnosti bod°, primeru še večjih omejitev -! področju porabe upočasnili °.| navijanje in gradnjo šport"' objektov in zaostrili merila dodeljevanje pomoči klubom društvom, v raziskovalni s^l nosti pa povečali soudeležbo r financiranju raziskovalnih log... V stanovanjski skupU0* ugotavljajo, da bi bilo treba " gotoviti denar vsaj za grad™ bloka na Ravnah; pri plačilus^ narine pa bodo pomagali le.( stim, ki so do pomoči dejan5 upravičeni. V komunalni sk» nosti se ne strinjajo, da bi za* set odstotkov znižali prispe^ stopnjo za skupno komuna** rabo, ker bi se potem vzdrž^ nje objektov in naprav še r slabšalo. ;t C. Zapio*1" Novi predpisi o varstvu zraka Po nemškem zgledu Škofja Loka, 8. julija - Junija sta začela v Sloveniji veljati dva nova odloka s področja varstva zraka. Prvi razvršča območja v Sloveniji glede na onesnaženost zraka, drugi določa mejne količine oziroma koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (emisija). V škofjeloškem komiteju za družbeno planiranje in urejanji prostora so že pregledali, kaj pomenijo novi predpisi za občino.^ četrto območje^ kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo, so«1 Trata; v tretje, kjer je onesnaženost nad dovoljeno mejo, Žkofj9 Loka in Žiri, v drugo, kjer je zrak onesnažen manj, kot dovovljU' jejo predpisi, Gorenja vas in Železniki, vsa ostala naselja v obči-1' pa v prvo območje, kar pomeni, da je zrak onesnažen le do ene petine dovoljene meje. Po zakonu o varstvu zraka mora občinska skupščina za tretje in četrto območje onesnaženosti zraka spreje^ ti sanacijske programe za preureditev objektov, obratov in n8' prav, ki (prekomerno) onesnažujejo okolje. Novi odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah ško<^ ljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak, je po mnenju škofje^ škega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora ka' kovostnejši od dosedanjih predpisov, vendar pa so mejne vredn0' sti onesnaževanja zraka, ki so praktično povzete po nemšk1 predpisih, izjemno nizke, tako da gospodarstvo ob omejene^ uvozu tehnologije in izčrpanosti ne bo moglo zadostiti predpisom V Škof j i Loki se tudi pridružujejo mnenju Gospodarske zborn-v Slovenije, češ da so roki za izboljšanje razmer oziroma za zm&™ sanje onesnaženosti zraka prekratki. Na Trati, kjer je onesnaženost zraka nad kritično mejo, f merjene koncentracije škodljivih snovi ne presegajo dovoljen1 ^ vendar je skupna količina teh snovi prevelika. Termika, ki je precejšnji meri že omilila onesnaževanje, po novem odloku ne prekoračevala mejne vrednosti za žveplov dioksid. V Žireh pf pravljajo študijo, ki bo osnova za zmanjšanje onesnaženosti z a mom in žveplovim dioksidom, v Alplesu iz Železnikov pa bodo n podlagi meritev izdelali sanacijski program za toplarno. u C. ZaplotiUj; f^tk. 15, julija 1988 H2^nJsko kmetijstvo in živilstvo po majskih ukrepih NOVICE Df DOGODKI Količine zamegljujejo probleme or-de- , Kranj, 13. julija - Čeprav bi po količinah pridelane hrane in od-*uPu mleka in mesa v letošnjem prvem polletju sodili, da gre kmetstvu še razmeroma dobro, pa litri in tone zamegljujejo probleme. T0 sprostitvi cen surovin in reprodukcijskega materiala so se nes-^adjja med izdatki in odkupnimi cenami še povečala, kmetijske ganizacije so v precejšnjih likvidnostnih težavah, za naložbe ni naria, rahlo se kopičijo zaloge v mlekarnah in klavnicah, mesalnica m.°*nih krmu dela s polovično močjo, cenejša posojila za financirali? ,kme"jske proizvodnje visijo na nitki (mednarodni denarni sKlad zahteva, da so obresti enake za vse gospodarske dejavnosti), s StvIT' ^ SPCt ubada olJarstvo' POslabšuieJ0 se tudi reziutatl v P®" ip,Mi\a Pavlin, direktorica KŽK-seV ^Jiekarne v Kranju, je na mL v ora za agroživilstvo pri medobčinski gospodarski zbor-™g. Povedala, da je bil polletni ravP,mleka na Približno enaki iS kot lani- Odkar je zvezni lzvrsm sv«' iai iz slabo ^tll'0V dražJi oc* ostann- gami*,8^dovolil uvoz cenejše-'zdeljV • in mlečnih izdelkov, se 20 oriV2 Slovenije, ki so 15 do bUQstotkov dražji od ostalih, tudi k ProdaJaJ°- To prizadene tre +1 ^nJsko mlekarno, ki ima skem Lv Istri in na kvarner- kopičii°o mo^u- Zal°ge se rahl° terib V S1°veniji je po neka- miekaP°datkih že za 1000 ton ton g? V prahu Presežkov, 700 masla^'/^00 ton zamrznJenega znižai"" Cetudi bi v Mlekarni hrvavl PrJe koniAi™!,PredPisom. Industrijski odpad i^dst^PKijo na tovarniških dvoriščih in "MJO tem'za1^0!110 nevarnost za okolje. V ^jrbljujejo predvsem podatki o slabšanju kakovosti podtalnice na nekaterih območjih Slovenije in pa izsledki jamarjev, ki so našli nevarne snovi tudi globoko v jamah, v opuščenih peskokopih... V republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora menijo, da bi morali preiti od ravnanja h gospodarjenju s komunalnimi odpadki in od lokalnega, tovarniškega in zaplotniškega k skupnemu reševanju problemov. V Sloveniji bi morali v sodelovanju s strokovnjaki in ob dobri obveščenosti krajanov poiskati dvanajst lokacij za posebne odpadke, primerno organizirati komunalne organizacije, ki bi med drugim nadzirale ta odlagališča, še prej pa bi bilo treba opraviti s precej trdovratno miselnostjo po tovarnah, da je družba dolžna pospraviti njihove odpadke. V svetu velja načelo povzročitelja: tisti, ki ima odpadke, mora sam poskrbeti zanje ali nalogo zaupati organizaciji, ki to zna in zmore. Primer Raskovec: Idrija odlaga, Škofja Loka protestira Ko v republiškem komiteju razmišljajo o skupnih odlagališčih za več občin ali za eno pokrajino, navajajo za primer odlagališče komunalnih in deloma industrijskih odpadkov Raskovec na meji med idrijsko in škofjeloško občino, odlagališče, ki (v nasprotju z razmišljanjem) celo povzroča manjša nesoglasja med občinama. Idrija je pred petimi leti izdala zanj lokacijsko dovoljenje, Škofja Loka pa se je temu uprla, ker je na robu območja, kjer so vodni viri za Žiri. Od tedaj je problem v »pat pozi- ciji«: Idrija odlaga, Škofja Loka protestira. Na vprašanje, kaj storiti, odgovarjajo v republiškem komiteju nekako takole: idrijska občina mora najti ustreznejše odlagališče, s čimer se tudi strinja in že vodi postopke za izbiro lokacije, hkrati pa vsaj toliko urediti sedanje odlagališče na Raskovcu, da ne bo ogrožala vodnih virov. V idrijski občini naj bi s prvo fazo začeli oktobra in končali v enem letu; koliko časa pa bo trajala druga (prenos odpadkov na novo odlagališče), pa je za zdaj težko oceniti. Vse skupaj je namreč povezano z velikimi izdatki: po januarskih cenah bi samo sanacija odlagališča Raskovec stala 580 milijonov dinarjev, številke pa bi se podvojile, če bi se hkrati odločili tudi za urejanje nove lokacije. V škofjeloški občini se ob tem tudi ne strinjajo z nekaterimi tehničnimi rešitvami ureditve odlagališča Raskovec; ocenjujejo pa tudi, da so roki postavljeni preveč optimistično. Različne reakcije na novi predpis Od junija dalje velja v naši republiki tudi nov odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak. Gospodarstvo je na strožje predpise zelo različno reagiralo: nekateri ocenjujejo, da jih bodopokopali in da pomenijo coklo gospodarskemu razvoju, drugi so zadovoljni s stanjem okolja in stopnjo onesnaženosti zraka, tretji pa so pripravljeni razmere izboljšati in v predpisih celo vidijo »opravičilo« za nujno prenovo (okolju škodljivih) proizvodnih programov. »Odlok smo sprejeli zavestno in zato ne pristajamo na kompromise,« so povedali v republiškem komiteju in dodali, da je proolem-ska konferenca SZDL tudi politično prižgala zeleno luč tovrstnim ukrepom. Elektrogospodarstvo, ki je s svojimi termoelektrarnami velik onesnaževalec okolja, se kajpak precej upira novim predpisom, vendar pa v komiteju menijo, da je prišel čas. ko bo (je) treba v ceno izdelka vračunati tudi izdatek za varstvo okolja. Vsaj v razvitem svetu je tako! C. Zaplotnik 3. stran mmmmmiLAB Kaj je potreba in kaj razkošje Želja večine ljudi je čimveč videti, čimveč vedeti, čimveč doživeti. Zato v evropskih državah in Ameriki (tam so narejene tc r-stne raziskave) ugotavljajo, da je vedno več takih, ki potujejo, ki hodijo po svetu, ki odkrivajo nove kraje, običaje, ljudi. Seveda ne potujejo kar vse leto, za takšne izlete in počitnice si pač izberejo letni dopust. Nekateri ga že prej skrbno načrtujejo, drugi se odpeljejo v neznano... skupno vsem pa je, da se sprostijo, oddahnejo od vsakdanjika in si naberejo moči za dolgo delovno leto, ki jih po počitnicah spet čaka. Naše raziskave (predvsem statistika) pa zadnje čase govore drugače. Vnema za počitnice, potovanja in izlete upada - uradne staitstike za počitnikovanje v Jugoslaviji kažejo, da za kakih 13 do 20 odstotkov od lanskega leta. Statistik za potovanja in počitnice v tujino ni, so pa podatki, da med nami skoraj ni zanimanja zanje. Še pred dvema ali tremi leti pa smo tako radi potovali, hodili na počitnice k morju, v hribe, zdravilišča. Seveda nam ni treba narediti znanstvene raziskave, zakaj je naenkrat vsa vnema za počitnice popustila, zakaj mnogi dopust vzamejo zato, da prepleskajo stanovanje in skrbno obdelajo vrt, če imajo priložnost,pa kje še kaj zaslužijo, pomagajo sorodnikom na kmetijah ali le počivajo doma. Počivajo in razmišljajo ali bodo imeli dovoj denarja, da jim proti koncu meseca ne bo zmanjkalo za meso, mleko, za plačilo položnic, za šolske potrebščine, zimske čevlje, za obisk pri zdravniku in še marsikaj. Premišljujejo pa tudi, ali je za takšno življenje sploh vredno delati, saj je tovarna tako ali tako v hudih težavah in si z več dela povzroča še večje izgube, delavci pa naenkrat mnogokje tovarne le obremenjujejo... Nič kaj prijetne niso takšne misli, ki jih je marsikdo prisiljen zamenjati za počitnice. Statistike vsak dan znova tudi kažejo, da se proizvodnja zmanjšuje in delovna vnema popušča. Počitnice pa postajajo razkošje, kajti brez njih je moč preživeti. Čeprav na račun zdravja, delovne vneme in še česa. V. Stanovnik Iskrine centrale za sarajevsko pošto - »To je za nas novo zaupanje in prepričani smo, da bodo centrale narejene pravočasno in da je to nov korak k še tesnejšemu sodelovanju,« je dejal v sredo direktor Iskre Telematike Kranj Andrej Polenec, ko je skupaj s Stjepanom Tepavčevićem, direktorjem PTT Sarajevo podpisal pogodbo o dobavi treh central sarajevski pošti. Gre za tri centrale SI 2000/224 za občine Pale, Kiseljak in Homalska Čuprija, vsaka od njih pa ima zmožnost 2104 priključke. Iskra bo centrale dobavila v enem letu, vrednost posla pa je 2,6 milijarde dinarjev. To so najsodobnejše digitalne centrale s kratkim dobavnim rokom in ugodno ceno. - J. K. - Foto: F. Perdan Pojasnilo V članku Kranjskogorci so siti občinskih obljub, objavljenem v petek, 8. julija, je prišlo do napake: v odstavku o gradnji večnamenske dvorane, ki naj bi jo zgradili že prihodnje leto in katere prvotna finančna konstrukcija je zdaj padla v vodo, je napaka: najboljši ponudnik za izgradnjo dvorane ni ponudil kredita, temveč gradnjo na ključ, kar pomeni, da se cena ne bi spreminjala. Za napako se opravičujemo » , D. S. V DELOVNI HALJI Ivo Šter, delovodja v KOP Kranj: Rokov se moramo držati Da se vse manj gradi, občutijo na svoji koži tudi male delovne organizacije. Medtem ko so se včasih kopale v delu, morale celo odpovedovati naročila, so danes vesele vsakega, še manjšega, pa tudi same iščejo možnosti, kako s svojo posebno ponudbo prodreti na trg. Delavci se vsak dan bolj zavedajo, kaj pomeni imeti delo. Po delavnici Kovinskega obrtnega podjetja v kranjski komunalni coni bliskajo varilni aparati, kovina udarja na kovino. Vse hiti, nikogar ni treba priganjati. Le nekaj dni jih še loči do dne, ko morajo oddati veliko naročilo, 1500 ogrodij za škropilnice za KŽK, ki bo škropilnice potem kompletirala in izvozila na Poljsko. V prvi delavnici krivijo cevi, trije varijo, dva čistita železje. V 8 urah mora biti dokončanih 36 do 40 ogrodij. Če je treba, priskočijo najpomoč še v sosednji delavnici, »ližji je datum od-preme, bolj je treba hiteti. Vsak torek potegnejo do štirih, delajo ob sobotah, če bo treba, pa bodo prišli tudi v nedeljo. »Čisto brez dela še nismo bili,« pripoveduje delovodja, eden najbolj izkušenih in delavnih delavcev v KOP, Ivo Šter, ki je v podjetju že dvaindvajset let, »hitro se lahko prilagajamo, ker smo majhni. Vsega se lotimo. Se pa vsak dan bolj čuti, kako se trg zapira, ka*ko bo naročilo vse težje in težje dobiti. Zato je še toliko večjega pomena, da delamo res kvalitetno, da se točno držimo postavljenega roka dobave. Vendar se bojim, da se vsi delavci pri nas šene zavedajo, kaj bi pomenilo ostati brez dela. Ne smemo gledati na uro, ne na prosti dan. In delati moramo kvalitetno. Podjetje si v takih časih ne more privoščiti nobenih reklamacij. Saj jih KOP skorajda ni imel, zgodi se kdaj pa kdaj, kot povsod, vendar, zdaj jih bo smelo biti še manj. Storili bomo vse, da bomo dali iz rok le prvovrstni izdelek.« D. Dolenc (3MSKH1SJEJIGLAS 4. STRAN Kulturni koledar KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. kiparka Nataša Pi-čman. V Mali galeriji Mestne hiše v okviru prodajne razstave Likovno poletje 88 razstavlja akad. slikar Boni Čeh. V zgornjih prostorih Mestne hiše je na ogled etnološka razstava Hrana v Šenčurju. V kava baru Kavka razstavlja akad. slikar Boni Čeh. BLED - V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikarka Dora Ple-stenjak. Danes, v petekt bo ob 20. uri na Blejskem otoku koncert -nastopa Tomaž Rajterič - kitara. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine so na ogled fotografije, delo krožka Oš Simon Jenko iz Kranja. V galeriji Sivčeve hiše razstavlja karikature akad. slikar Bine Rogelj. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava slik Staneta Zerka. V avli sindikalnega izboraževalnega centra razstavlja Roman Makarovič iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA - Danes, v petek, ob 20. uri odpirajo v Groharjevi galeriji razstavo akad. slikarja Bogoslava Kalaša. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta med 10.30 in 13. uro, ob nedeljah od 12. do 16. ure, ob sobotah zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uri. TRŽIČ - V tržiškem muzeju je odprta prenovljena čevljarska zbirka. Muzej je odprt od torka do petka med 10. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 14. in 18. uro. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja Ida Rebula. »Kranjski« jazz na Ažurni obali Zmagovalni pokal za kranjski Dixieland Saint Rafael - Novo ime kranjskega ansambla je zdaj Adria Dixieland Band, pač zaradi novega pokrovitelja; pod tem imenom je kranjska glasbena skupina, ki že kakih devet let goji in igra di-xieland muziko, gladko preigrala 22 jazz orkestrov iz sedmih evropskih držav, ki so se udeležili osmega amaterskega festivala Jazz na ulici v francoskem Saint Rafaelu. Kaže, da je bila tako žiriji še bolj pa občinstvu, ki je prav tako pridalo točke, všeč glasba v chikaškem stilu oziroma jazz tridesetih let, kot ga igra kranjski ansambel. Večina ostalih jazz ansamblov, ki so igrali na obali vsak s svojim krogom poslušalcev je namreč izbrala starejši New Orleans stil. Vendar pa je k pravi »barvi« kranjskega orkestra veliko prispevala tudi pevka Metka Štok-Zalaznik, ki zadnji dve leti stalno poje v skupini. Prvo mesto na tem festivalu je doslej največji uspeh kranjskega dixieland ansambla. Uspeh je še toliko večji, ker ni bilo ravno lahko zmagati med samimi mojstri jazza, ki pridejo na ta festival. Ansambel, ki so mu na festival poleg Adrie Airway pomagali tudi kranjska Kulturna skupnost iz ZKO Kranj je igral v sestavi: Vaško Repinc - klavir, Marko Misjak - trobenta, Tone Pogačnik - trombon, Tomaž Završnik - klarinet, Stane Grašič - bobni, Milan Ferlež - kitara, Lado Rebrek - bas. V skupini igrata še Primož Grašič, ki je trenutno v JLA in Jože Oblak. Sicer pa je s Kranjčani igral tudi Tone Janša, ki je kranjske glasbenike tudi spodbudil, naj se udeležijo tega festivala na Ažurni obali. Najbrž je vedel, da bo glasba, ki jo igrajo, vžgala, saj Kranjčani igrajo tako imenovana živo glasbo brez elektronskih pripomočkov in ne nazadnje jih odlikuje tudi smisel za ustvarjanje stika s poslušalci - jazz je pač glasba, ki se tudi gleda, ne le posluša. Sicer pa Adria Dixieland Band dvakrat na mesec igra gostom v Vili Bled, stalni gostje pa so tudi na prireditvah v Mariboru, Celju in Ljubljani. Letos so že imeli dva koncerta v Angliji, med drugim tudi v londonskem klubu Roxana. Med drugim so tudi otvorili letošnjo turistično sezono v Portorožu, konec junija so igrali pred ljubljansko frančiškansko cerkvijo, načrtujejo še nekaj koncertov v zamejstvu in še kaj morda. L M. Slikar Polde Oblak Petek, 15. julija v Smeltu Ljubljana - Le mesec dni po prejemu Grand prix Etoiles d'Eu-rope, velike nagrade Mediterana v Rimu, Polde Oblak, akademski slikar z Bleda, ki sicer živi in ustvarja v Munchenu,odprl razstavo v ljubljanskem Smeltu. Za razstavo je pripravil izbor likovnih del iz sedemdesetih let, nekaj pa je tudi novejših. Umetnik, ki je znan kot začetnik (skupaj z madžarskim slikarjem Kressom in italijanskim slikarjem Biancom) fragmentističnega slikarstva, sestavlja svoje podobe po mozaičnem načelu iz dveh ali več slikarskih organizmov, iz več samostojnih slik in jih zliva v razgibane, živahne, pisane in nemirne, vendar vselej bolj ali manj enotne organizme je o slikarju zapisal kritik Janez Messesnel. ■- Zborovski koncerti v Kranju Bogata koncertna ponudba Kranj - Ob zaključku letošnje pevske sezone ugotavljamo kar obilno koncertno aktivnost, ki v samem mestu spet zgovorno opozarja na nujnost pridobitve urejene koncertne dvorane. Pri teh številnih koncertih v celotni občini, pa se mi zdi še posebno pomembna programska pestrost, ki so jo pokazali tudi domači zbori, posebno pa še gostujoči, od katerih naj omenim le nekatere: Komorni zbor iz Škofje Loke, Moški pevski zbor iz italijanskega Tržiča, ki je pel na Visokem, pevski zbor iz Nizozemske, ki je pel v kranjski cerkvi, posebej zanimiv pa je bil koncert, ki ga je pred kratkim organiziral APZ France Prešeren Kranj, v okviru mednarodnih koncertnih trikratnih srečanj, za katere so se dogovorili z moškima zboroma iz avstrijskega Mallnitza in nemškega Bommerholza -VVittna (ZRN). Zbor iz avstrijskega Mallnitza z dirigentom Georgom Bruck-nerjem se je zvočno in glasovno dovolj prepričljivo predstavil zlasti v interpretaciji svojih ljudskih pesmi, ki smo jih tudi mi v preteklih letih imeli priložnost spoznati ob podobnih srečanjih. Zbor je številčno šibkejši ansambel s pretežno mladimi, pevsko še ne dovolj zrelimi pevci, ki jim je vsak programski poseg preko znanega melosa izzvenel kot pretrd oreh. Imeli smo vtis, da kvalitetno še ni dorasel ostalima sodelujočima zboroma. Višek koncerta je bil vsekakor nastop 60 članskega moškega zbora iz Bommerholza (MGV 1861 Gliick auf), ki ga vodi Carl Die-ter Hollmann, saj je naš zbor po uvodnih treh pesmih, ta večer prepustil pevsko besedo predvsem gostoma. Zbor, ki se sicer ne more pohvaliti z mladostjo pevcev, se je predstavil z veliko zvočno in in-terpretativno močjo, z dokaj svežimi in ubranimi glasovi, tako da je bila tudi interpretacija zahtevnih Schubertovih pesmi, ki jih je zbor zapel s klavirsko spremljavo v prvem delu koncerta, prepričljiva, saj so bili pevci, ki jih je z veliko mero okusainznanja vodil njihov dirigent, kos vsem dinamičnim niansam in občutjem, ki jih zahteva interpretacija romatike. Pesmi smo še posebej z veseljem poslušali, ker je pri nas izvedba redkost, vsaj dobra. V drugem delu koncerta je zbor zapel še suito pesmi iz nemških pokrajin, kar je bila za nas tudi programska novost. Upamo, da se bodo taka sodelovanja ohranila in še poglobila in da bomo imeli še priložnost bolje spoznati pevsko kulturo drugih narodov. ___Miha Plajbes Bled praznuje Konec tedna doživljamo prometni infarkt Bled, 15. julija — V spomin na 17. julij 1941, ko je bila na Bledu velika trosilna akcija s pozivi na odpor proti okupatorju, prek 5600 prebivalcev krajevne skupnosti vsako leto proslavlja krajevni praznik. Letošnje praznovanje z različnimi prireditvami, ki so v tem poletnem času namenjene tudi turistom, se bo začelo jutri, 16. julija, ko bo ob 20. uri v festivalni dvorani slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. V kulturnem programu bodo nastopili dramski igralec Miha Baloh, moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope in šolsko kulturno društvo Ivan Ribič-Stojan z Bleda. Podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti. Ko smo se v predprazničnih dneh pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti, je beseda največ tekla o uresničevanju zastavljenega programa in delu od lanskega praznika naprej. Seveda se pri tem ni bilo moč izogniti nekaterim problemom, ki so že nekaj časa na dnevnem redu posameznih organov v krajevni skupnosti, še bolj pa v občini. Pa tudi bližajoče se svetovno prvenstvo v veslanju prihodnje leto je prireditev, ki je že nekaj časa na dnevnem redu posameznih organov v krajevni skupnosti in bo tako na Bledu kot v občini tudi v prihodnje terjala še precej dela. »Čeprav splošne in gospodarske razmere v zadnjem letu niso bile ravno ugodne, smo od zadnjega krajevnega praznika na Bledu dosegli nekaj zavidljivih rezultatov,« je uvodoma v pogovoru razlagal tajnik krajevne skupnosti Ismet Aljevski. »Tako je bila na primer narejena varnostna ograja na Prežihovi cesti na Mlinskem. Na cesti in pločniku od hotela Toplice do Mlina je bil položen asfalt in tudi na Kidričevi cesti. Nove Furstove svetil- lsmet Alijevski ke so zamenjale javno razsvetljavo. Pred nedavnim je bila zgrajena stavba Centra za inženiring in marketing Lipa Bled, gradi se trgovski center na Bledu, pred zaključkom pa je izgradnja trgovskih lokalov v garažah Vile Bled. Pridobitev so vsekakor obnovljena kavarna hotela Park, hotela Golf in obnovljeno grajsko kopališče. Razen tega pri obnovah velja poudariti tudi Zdravstveni dom. Zgrajen je bilo tudi telefonsko omrežje Dobe-Jarše-Dindol in priključenih nanj prek 400 novih naročnikov. Položen je tudi telefonski kabel Pošta-Velika Zaka, od Kovinske delavnice mimo Lipa do Jarš pa je bila zgrajena kanalizacija.« Seveda to niso vsa dela, ki so bila v zadnjem letu opravljena na območju krajevne skupnosti. In tudi pri vseh naštetih ni sodelovala zgolj krajevna skupnost (z denarjem). Krajevna skupnost je s svojimi organi sodelovala pri načrtovanju in tudi usmerjanju vsega naštetega. »Precej dolg je po drugi strani, če tako rečem, tudi seznam nalog iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti, ki nas na Bledu še čakajo,« ugotavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti dr. Borut Rus. »To so na primer obnova mrliških vežic, ureditev kanalizacije Buč in javna razsvetljava na Jermanki. Avgusta bo stekla strokovna razprava o prometni študiji na Bledu, septembra pa nas čaka javna razprava. S prometno študijo pa so povezana tudi parkirišča. Promet na Bledu je sploh že nekaj časa rakova rana, zato ni čudno, da nenehno ugotavljamo, da ob koncu tedna doživljamo prometni infarkt. Dolg iz preteklosti je tudi obvoznica, pri kateri se vsa stvar že predolgo vleče. Posledice tega »razreševanja« bi vam lahko lepo komentirali v hotelu Toplice, kjer imajo že kar zajeten seznam pritožb gostov.« »Kako pa ocenjujete nov Lipov objekt?« »Žal starega Bobna ni več in se ga ni dalo obdržati, vendar si vseeno, precej obetamo od posebnega prostora v novem Lipovem objektu, kjer naj bi postopoma prikazali zgodovino Bleda. Motita pa nas še posebej dve stvari: pred leti je bil za sanacijo Po jutrišnji slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti bo v nedeljo, ob 17.30 v Zdraviliškem parku promenad-ni koncert godbe na pihala iz Gorij, v sredo, 20. julija, ob 21. uri pa bo v festivalni dvorani večer jugoslovanskih pesmi in plesov. Nastopil bo KUD Tine Rožanc iz Ljubljane. V petek, 22. julija, ob 21. uri bo v Zdraviliškem parku promenadni koncert pihalnega orkestra iz Kranja. Osrednja turistična in tudi praznična prireditev pa bo prihodnjo soboto, 23. julija. Začela se bo ob 21. uri s koncertom na jezeru in nadaljevala ob 22.30 s tradicionalnim ognjemetom in tisočerimi lučkami na jezeru. dr. Borut Rus Blejskega jezera podpisan poseben spor*' zum, vendar se podpisniki od takrat še nis" niti enkrat sestali (zgolj zatrjujejo, da sp°' razum uresničujejo). In najmanj deset le' se že vleče ureditev trgovine na Mlinskei*' Pa tudi s sodelovanjem nekaterih obči" skih organov nismo vedno zadovoljni. Ni*0 redki primeri, ko prihaja da odločitev, ki popolnoma v nasprotju z našimi v krajev^ skupnosti.« Že nekaj časa so na dnevnem redu svet* krajevne skupnosti, katerega predsednik Jf Stanko Slivnik, vprašanja, ki sodijo posred' no ali neposredno v priprave bližnjega sv*" tovnega prvenstva v veslanju. Tudi javij* razgrnitev načrtov obnove posameznih 0» jektov na Bledu je del teh priprav. »Marsikaj smo * okviru priprav t* svetovno prvenstf0 že naredili,« se stfj' nja Stanko Slivnj* »Med drugim je bi'* narejena tudi inve"' tarizacija objekto*' Do jeseni morafl^ narediti financ?1 program za uresni$' tev, pri čemer ugot*' vi jamo, da so poseb* no nekateri družb*' ni objekti trenutno v precej nemogoče«1* stanju. Sicer pa moramo do svetovnega p1" venstva urediti nekatera parkirišča. NaČf' tovana je rekonstrukcija ceste od Savske^* mostu do Lipa in obnovo Ljubljanske ceste-Na podlagi sklenjenega sporazuma z ArbO' retumom Volčji potok se bomo lotili park"' vne službe... Skratka, tako letos kot v za#£ ku prihodnjega leta nas čaka še precej d{', (in tudi sestankov), da bo prireditev priho**' nje leto čimbolje uspela.« j A. Žal»r Stanko Slivnik vezenine bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice in krajevni praznik Bleda TURISTIČNO DRUŠTVO BLED čestita vsem članom in občanom za PRAZNIK BLEDA 23. julij in vabi na osrednjo prireditev v počastitev praznika Blejska noč z velikim ognjemetom. 9rarj Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva KOMPAS M^miL JUGOSLAVIJA '•s&Z&s TOZD HOTELI KOMPAS BLED IN TOZD TURIZEM TURISTIČNA POSLOVALNICA BLED priporočata svoje storitve in čestitata vsem delovnim ljudem ob krajevnem prazniku Bleda in k dnevu vstaje. ——- ... I^eM5. julija 1988 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 5. stran mmmsssENOLAB TV SPORED 15«Video strani 1« in Iednik. ponovitev ,0/Petek, 13. — 5. del«, v sredo, 20. julija. Policijska akademija 3, v četrtek, 21. julija. Mladi volkodlak, v petek, 22. julija. Kdo mi ubije ženo, v soboto, 23. julija. Kobra (Svlvester Stallone, Brigite Nielsap), v nedeljo, -in u"-'___'■' ____ *.-t. juliju, i^rutvUvS!! L?U"" dee, v ponedeljek, 25. julija. Fantje za zvezo, franc. komedija, v torek, 26. julija. Seks v visoki družbi, nemška erotična komedija, v sredo, 27. julija. Dvoboj močnih, hongkonški akcijski film, v četrtek, 28. julija. Zaklad carja Salomona (Richard Chamberlain), v petek, 29. julija, Alliens — osmi potnik 2,ameriški pustolovski film, v soboto, 30. julija, Bud Spencer v akciji in v nedeljo 31. julija. Top Gun. stirji - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.20 Gremo v Bohinj -18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa JCRANJ CENTER___ •julija: amer. barv. pust. film TARČE DO SMRTI ob 16.. hL'n uri 16. julija, amer. fckom. POLICIJSKA AKA-"tM»JA ob 16.. 18. in 20. un, K;««Prem. hal. nem. barv. erot. BERLINSKA AFERA ob WrLUn 17- Julija amer. barv- ^Prem Ut!*- PO liri. 1)9 8mer Darv J'LLSaJ-'CAJ Z BEVERLLV ^PreJ* 17. in 19. uri. lANra.n,,er Darv 8rh|j ?NGELob21.uri18.juli ^0NESr.Pu«t film INDIANA M'i«:.^ 16' 18- ^ 20. uri 19. S" ' 5- rWbarv 8rn'i PETEK L?>"iJa i bo 16- 1»- i" 20. uri Ift ,jSKa "IV b8rv- kom. PO- to Ci0"," 21. julija: amer. ^K0blT MLADI VOLKOD 18- 18. in 20. uri ŽELEZAR 15. julija: amer. barv. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 18. uri. predprem. amer. barv. srhlj. PADLI ANGEL ob 20. uri 16 juh ja: amer. barv. krim. film KOBRA ob 16. in 18. uri. prem. amer. barv. erot. film AMERIŠKA PITA ob 20. uri (Film ni primeren za otrokel) 17. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 3 ob 16.. 18. in 20. uri 18. julija: nem. barv. erot. kom. SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 18. in 20. uri 19. julija: franc. barv. kom. FANTJE ZA ZVEZO ob 18. in 20. uri 20. julija: amer. barv. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 18. in 20. uri 21. julija: amer. barv. srhlj. PETEK 13. - 5. del bo 18. in 20. uri _DOM KAMNIK_ 15. julija: amer. barv. srhlj. PETEK 13.-5. del ob 20. uri 16. juli ja: amer. barv. kom. POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 17. in 19. uri, prem. franc. ital. zgod. erot. filma KALIGULA IN MEŠALI NA ob 21. uri 17. julija: amer. barv. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 17. in 19. uri. pred- prem. ital. nem. barv. erot. filma BERLINSKA AFERA ob 21. uri 18. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri 19. julija: amer. barv. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20. uri 20. julija ni kinopredstav! 21. julija: amer. pust. film INDIANA JONES ob 20. uri _TRŽIČ_ 15. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. uri. amer. erot. film DETEKTIVKA Z BEVERLLY HILLSA ob 20. uri (Otrokom ne dovolimo ogleda filma!) 16. julija: amer. pust. film INDIANA JONES ob 18. uri, amer. erot. film DETEKTIVKA Z BEVERLLY HILLSA ob 20. uri. predprem. amer. barv. srhlj. PADLI ANGEL ob 22. uri 17. juli ja: amer. fant. kom. MLADI VOLKODLAK ob 17. in 19. uri. prem. ital. barv. erot. filma NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE ob 21. uri 18. julija: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 20. uri 19. julija: amer. barv. kom. POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 20. uri 20. julija ni kinopredstav! 21. julija: amer. barv. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20. uri KOMENDA 15. julija: franc. barv. film POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri 16. julija: amer. barv. pust. film OD TARČE DO SMRTI ob 20. uri KRANJSKA GORA 15. julija: amer. barv. pust. film BOJEVNIKI IZGUBLJENEGA SVETA ob 20. uri LAZE 15. julija: amer. barv. akcij, film KRVAVI WHISKY ob 20. uri ČESNJICA 15. Julija: ital. barv. erot. film NEŽNA KOŽA DEVICE ANGE LE ob 20. uri _DUPLICA_ 16. julija: franc. barv. film POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri 17. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri 20. julija: amer. barv. krim. film KOBRA ob 20. uri 21. julija: amer. kom. POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 20. uri DOVJE 17. julija: amer. barv. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 19.30. uri KRANJSKA GORA 19. julija: amer. barv. erot. film AMERIŠKA PITA ob 19. uri (Film ni primeren za otroke!) _ŠKOFJA LOKA_ 15. julija: ital. erot. film STRAST ZA JULIJO ob 18.30. in 20.30. uri 16. julija: amer. kom. OGENJ IN LED ob 18.30. in 20.30. uri 17. julija: amer. kom. OGENJ IN LED ob 18.30. in 20.30. uri 19. julija: amer. thrill. NAJAVLJENI ZLOČIN ob 20.30. uri 20. julija: amer. thrill. NAJAVLJENI ZLOČIN ob 18.30. in 20.30. uri 21. julija: amer. avant. film ZLATI FANT ob 20.30. uri ŽELEZNIKI 15. julija: amer. kom. OGENJ IN LED ob 19. uri i6. julija: ital. erot. film STRAST ZA JULIJO ob 20.30. uri 17. julija: amer. vvest. TRINITA ob 19. uri 20. julija: amer. znan. fant. film CYC-LONE ob 20.30. uri POUANE 15. julija: amer. vvest. TRINITA ob 21. uri 17. julija: amer. znan. fant. film CYCLONE ob 18. uri 19. julija: amer. avant. film ZLATI FANT ob 21. uri RADOVLJICA 15. julija: amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 20. uri 16. julija: amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 18. uri. amer. barv. film JETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 20. uri 17. julija: amer. barv. film JETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 18. uri. amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 20. uri 18. julija: amer. barv. krim. film IGRA PODZEMLJA ob 20. uri 19. julija: amer. barv. film UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE, ob 20. uri 20. julija: amer. barv? krim. film IGRA PODZEMLJA ob 20. uri 21. julija: amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri _BLED_ 15. julija: amer. barv. zab. film PROFESORJI SO PONORELI ob 20. uri 16. julija: amer. barv. film UPORNIKi IZ MOJE ŠOLE ob 20. uri, amer. barv. pust. film ŽENE KOMANDOSI ob 20. uri 17. julija: amer. barv. zab. film PROFESORJI SO PONORELI ob 18. uri, amer. barv. pust. film ŽENE KOMANDOSI ob 20. uri 18. julija: amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 20. uri 19. julija: amor. barv. akcij, film MADRIDSKA VEZA ob 20. uri 20. julija: amer. barv. film JETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 20. uri 21. julija: amer. barv. krim. film IGRA PODZEMUA ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 16. julija: amer. barv. zab. film PROFESORJI SO PONORELI ob 20. uri 17. julija: amer. barv. film UPORNIKI IZ MOJE ŠOLE ob 18. in 20. uri 21. julija: amer. barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 20. uri OT^Sđ^JJgffinGLAS 6. STRAN PODLISTEK, ZANIMIVOSTI PRAZNIČNE ČESTITKE Petek, 15. julija]} pe DO Golfturist Ljubljana n. sub. o. TOZD Park hotel Bled TOZD Golf hotel Bled za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice čestitamo vsem občanom in delovnim kolektivom Obiščite nas, potrudili se bomo za vaše dobro počutje V trgovinah vse več živil s pretečenim rokom trajanja Le v devetih trgovinah neoporečna živila Radovljica, 8. julija - Radovljiška sanitarna inšpekcija je letos pregledala 31 špecerijinih, Živilinih in Mercatorjevih živilskih trgovin v radovljiški občini in le v devetih ni našla živil, ki bi jim že pretekel rok trajanja oziroma bi bila zdravstveno oporečna. Med takšnimi živili so najpogosteje mlečni in suhomesnati izdelki, brezalkoholne pijače, začimbe ter sladkovodne in morske ribe. Skupna vrednost živil, ki jih je med pregledom izločila inšpekcija, je bila skoraj 1,3 milijona dinarjev. Ker gre v teh primerih za kršitve zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili, je inšpekcija do konca maja letos vložila na javno tožilstvo sedem ovadb za gospodarske prestopke. Za takšno stanje v trgovinah je več razlogov. Omenimo le najpomembnejše! Ker želijo ustreči kupcem, tipajo trgovine z raznovrstnimi živili, preglednost pa poslabšuje še prodaja tekstila, go-spodinjsko-tehničnih pripomočkov, čistil, drogerijskih in ostalih neživilskih izdelkov, med katerimi je mogoče zadnje čase najti tudi takšne, ki ne sodijo v živilske trgovine - cevosan, disolvo... Trgovske tudi ne uspejo več sproti spremljati roka trajanja živil, ker se količinsko prodaja povečuje, število zaposlenih pa ostaja nespremenjeno. Sanitarna inšpekcija predlaga, naj bi v trgovinah določili poseben prostor za prodajo tistih živil, ki se jim bo kmalu iztekel rok trajanja; ta ž.ivila pa naj bi prodajali po nekoliko nižji ceni, kakršenkoli izkupiček pa bi bil še vedno več vreden kot uničenje živil ali plačilo kazni za gospodarski prestopek. Inšpekcija tudi predlaga, naj bi zmanjšali prodajo neživilskih izdelkov in več prostora namenili Sanitarna inšpekcija tudi uflj tavlja, da v večini trgovin Py1 manjkuje hladilnih naprav da zato shranjujejo živila dflj' gače, kot predpisuje deklaracl ja. To je tudi razlog, da je & špekcija ponekod že prepo^ dala prodajo določenih izd**f kov. Ker trgovinam tudi si# primanjkuje prostora, prodaj*! jo živila v različnih košarah.^ so na tleh, na prehodih ^ prodajnimi regali ali ob nah. To pa onemogoča red1*' čiščenie tal. živilom; obenem tudi ocenjuje, vodstva trgovskih organizacij * jejo premalo pozornosti opreiW nju trgovin s hladilnimi nap{i\ mi, delovni obleki zaposlenih ' količinam živil, ki jih izloči]0 < posleni v trgovinah ali inšpektof, C. Zaplet BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, n. sol. o. Grand hotel Toplice, Vila Bled, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, penzion Mlino, Turizem in rekreacija, Igralnica — Casino V mesecu juliju in avgustu vam priporočamo, da obiščete Bistro s teraso Grand hotela Toplice, restavracijo na blejskem gradu, restavracijo na Golf igrišču, Bistro z vrtom hotela Jelovice, ribjo restavracijo nasproti hotela Krim — Dalmatinsko konobo, restavracijo z vrtom v penzionu Mlino ter senčnat vrt hotela Lovec. Vabimo vas tudi na obisk prireditev v festivalni dvorani, športni dvorani in na otoku. Za rekreacijo vam priporočamo tenis igrišča v Zaki, igrišče za golf in mini golf, grajsko kopališče s čolnarno in štiristezno avtomatsko kegljišče ter biljard v hotelu Jelovica. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporočamo. IZ ZGODOVINE 1*1 NOB (22) Ivan Jan Vstaja in vojno—revolucionarni komiteji na Gorenjskem V Sloveniji je bila Osvobodilna fronta osnovana že 27. aprila 1941, katere poglavitna odločitev je bila »osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda...«. To je bila dejanska odločitev za boj proti okupatorju in njegovim pomočnikom — izdajalcem! V zvezi s temi pripravami so takoj stekle tudi priprave na oborožen boj. Da bi to v tem mračnem in negotovem ozračju steklo čim prej, so bili poleg odborov Osvobodilne fronte sestavljeni vojno-revolucionarni (nekateri so jih imenovali vojaški) komiteji. Tako so odbori OF skrbeli za politične, Vojno-revolucionarni komiteji pa za neposredne vojaške priprave. Le-ti so poleg zbiranja orožja, pripravljanja prvih borcev in bojnih skupin, skrbeli za snovanje prvih partizanskih čet in bataljonov. Ti vojno-revolucionarni komiteji so bili — seveda v najstrožji tajnosti in v pogojih nacistične okupacije — osnovani konec maja 1941 v vseh treh gorenjskih okrožjih: v jeseniškem, kranjskem in kamniškem. Zanimivo je, da je bil pokrajinski vojno—revolucionarni komite sestavljen za okrožnimi, in sicer v juniju 1941. V ta namen je CK KPS poslal na Gorenjsko svoja inštruktorja Lojzeta Kebeta in Toma Brejca. Zaradi težavnega, odgovornega in začetnega dela so bili vojno-revolucionarni komiteji sestavljeni iz preiskušenih borcev in komunistov, ki so že pred vojno tvegali svoje eksistence v bojevanju za pravičnejše življenje delovnih ljudi. Ti in taki so tudi v razmerah, ko je šlo za življenje in smrt začeli utirati nove brazde. To je bilo nadvse tvegano poskušanje. Saj Srno mu po nacističnih načrtih obsojeni na narodno uničenje! V te tri vojno-revolucionarne okrožne komiteje so prišli: — v jeseniškega: Jože Gregorčič z Jesenic kot vodja, in člani: Lojze Hrovat iz Begunj, Jože Ažman iz Nomnja, Polde Stražišar z Jesenic—Javornika; Ivan Bertoncelj z Dobrave pri Kropi; — v kranjskega:Franc Vodopivec iz Kranja, vodja, člani pa: Franc Mrak iz Kokrice, Jože Janežič iz Tržiča, Rudi Papež iz Kranja in Anton Nartnik iz Kranja za škofjeloško območje; — v kamniškega: Marjan dr. Dermastija, vodja, člani pa: Anton Šturm in Stane Žerovnik. — Gorenjski vojno—revolucionarni komite pa so sestavljali: Stanko Žagar, vodja (ki je bil še v Ljubljani), člana pa Lojze Kebe in Tomo Brejc. Kaj je pomenilo biti snovalec in voditelj upoji ra tudi v tem primeru, povedo žrtve članov vof no-revolucionarnih komitejev. Izmed naštetih organizatorjev je NOB preživelo le 5, kar lip* jih je padlo. In to 1941. leta 2(J. Ažman in J. Ja' nežič), 1942. leta 8, ko je bilo najhuje (J. Gregorčič, L. Hrovat, P. Stražišar, F. Vodopivec, H Mrak, R. Papež, S. Žagar, L. Kebe), 1944. leta 1 (A. Nartnik). Čisto drugače je bilo z voditelji narodnoosvobodilnemu boju sovražnimi meščanskimi voditelji. Le-ti so bili poskriti globoko v zaledju ali pa so se umaknili v tujine! Prihodnjič: Prazniki gorenjskih pbčin — vezani na dogodke iz NOB ? Opozorilo: Verjetno ste že opazili, da letos prikazujemo predvsem dogodke iz leta 1942. V naslednjem letu so v načrtu dogajanja v letu 1943, nato v letu 1944 in slednjič še v 1945. __J kan Dr Rado Urevc V DEŽELAH SKANDINAVIJE, POLNOČNEGA SONCA, MEGLE, MRAZA IN KOMARJEV cenami, v nekaj vozil tudi sedeva in pritisk8.) gumbe, ipd. Tu Volvo stane od 11 do 15 novih ^ Ni mi potrebno poudarjati, da se po zelo dobri cesti peljeva do Motale, kjer natočim gorivo - 474 din za liter. Do Linkopinga se zopet voziva po gozdovih mimo neštetih jezer. Po nebu se podijo raztrgani oblački, tu pa tam posije sonce, cesta je suha. Popoldne prispeva v Norrkoping. Slediva kažipotom »Cutty Sark«, ki naju pripeljejo.v pristanišče. In tukaj zagledava okoli 100 zasidranih dvo in trojambornic, starih od 50-100 let. Prava paša za oči. Lahko greva na jadrnice, se preizkusiva za starim mornarskim krmilom, povprašava, kar naju zanima. Ladje čez dva dni odplujejo proti Stockholmu, kjer pa bova midva še danes. Dobiva zanimive prospekte in se odločiva, da obiščeva Sa-fari park, ki je v bližnjem Kolmardnu. Ob zalivu prispeva do tja, plačava 12.000 din vstopnine in kar z avtom zapeljem v živalski vrt. Tabla opozarja, naj nikar ne zapuščava vozila, odpirava oken ali poizkusiva karkoli drugega. Najprej naju pozdravi los, sledijo mu žirate, zebre in bivoli. Skozi sistem dvojnih vrat zapeljeva med volkove in medvede in nato še med leve. Tu je še posebej priporočljivo, da si varno zaprt v avtu. Tu je tudi paznik v avtomobilu, ki bi posredoval v primeru, če bi živali dobile popadalne želje. Iz Safari parka prispeva pred terarij in zavije-va tudi tja noter. Takoj za vhodom se ob zidu sončijo modrasi, v hiši pa so za debelim steklom razne vrste kač z vsega sveta. Tu je vse od pitona, udava, gibona, klopotače, črne in zelene mambe, egipčanske kobre in naočarke, mokasinke in še vrste drugih, katerih imena se nisem mogel zapomniti. Tu so še razne žabe, želve, krokodili, kuščarji (legvani), pajki — tarantela, črna vdova, škorpijoni, skrat- ka, ves naravni strup z vsega sveta. Zamudila pa sva predstavo z dresiranimi delfini in tudi akvarij je bil že zaprt. Izogneva se avtocesti in se podava po stranskih cestah, ker lahko vidiva več zanimivosti. Ustaviva se v Jonakru in obiščeva vaško pokopališče. Je zelo zanimivo. Na grobu je samo grobo obdelan nagrobnik, višine 0,5 m, okvirja ni in vse je poraslo s travo, ki je lepo negovana. Skozi S6-dertale prispeva v Hudding, kjer iščeva prostor za nočitev, saj bi rada šele jutri prispela v prestolnico Švedske. Vendar sva že toliko v predmestju, da je to nemogoče. Kar mimogrede prispeva v Stock-holm in se odpeljava iz mesta kar 25 km, da končno najdeva skrito mesto ob nekem kamnolomu. Ob polnoči greva spat, vendar je še zelo svetlo. 6. julija ob 9.00 Po zajtrku se odpeljeva nazaj v Stockholm, ker želiva obiskati Janeza Grosa, ki dela v predstavništvu Jugotoursa. Urad je v samem centru in ga v eni izmed okrašenih ulic hitro najdeva. Janez je obiska z rodnega Bleda zelo vesel in naju povabi na kavo. Pogovarjamo se o Švedski, njenih zanimivostih, ureditvi, pa tudi o njegovih problemih in življenju. Skupaj gremo po centru, kjer nama raz-kaže nekaj trgovin in kmalu se poslovimo. Vrniti se mora na delo, midva pa iti naprej, kako bi rekel, osvajat Švedsko. Od Upsalle do Gavle je skoraj sam gozd, v S6-derhamnu pa dežuje. Vendar je deževje bolj prehodnega značaja, kakor tudi najin postanek in greva dalje do 14/ km oddaljenega Sundsvalla. To je precej industrijsko mesto, z ladjo pa je omogočen prevoz na Finsko, saj leži na obali Baltika, ob jonov, odvisno od opreme, pri nas pa, za prime vo, od 35 do 40 milijonov. Vendar je tu dovoljj imaš 1.5 milijona, vzameš avto z minimalpl obrestmi na pet letni kredit in imaš super 8 najvarnejši na svetu. V Skellefteo natočim gorivo in obiščeva trg0^ no Domus. Kupiva kruh, mleko, nekaj konZe ( sadje in pustiva 100 kr. V to ceno pa je vkljuf, tudi super sladoled, ki je povaljan v mletih le* kih in arašidih. Ko ga pojeva, sva kar sita. V P1^ se nisva ustavila, pač pa v Luleo. Tu je ravno &.( stni sejem, podoben Jožefu na Jesenicah. Prodal jo razne artikle, od konfekcije, obutve, tehnike.^ spominkov in tudi malo kiča je zraven. V o&. $ padejo lične coklice, šatulje, korci in košare, k1^, v celoti izdelane iz brezovega lubja, po st&r ljudskem izročilu. .,- j Proti večeru prispeva v Haparando, ki le21*« zalivu oz. ustju reke Muonionjoki, katere P°T% je tudi naravna meja med Švedsko in Finsko- j. točim gorivo, ker je tukaj ceneje kot pri sose^f menjam krone v finske marke in zapeljem p° stu. Preko zaliva že vidiva s soncem obsijano ■ sko. Po mostu prečiva reko in takoj prispevaj f nsko mejo. Policaj je vidno presenečen, ko jugoslovansko registracijo in rdeče potne hs^ Nemi čuvaj Jdnkopinga kateri nadaljujeva potovanje. Ob Pamviku so zanimivi mostovi preko zalivov. V nekem kampu, ki jih je tukaj na pretek, se ustaviva, umijeva in oskrbiva z vodo. Ob 22. uri se ustaviva malo stran od ceste, 550 km pred Finsko. 7. julija ob 10.00 Zaspano pogledam izpod spalne vreče, si po-manem oči in zbudim »najdražjo«. Danes je že šesti dan, kar sva na poti in zaenkrat gre vse v redu. Nekaj malega pojeva za zajtrk in se odpeljeva proti mestu Umed. Tu obiščeva trgovini Volva in Saba in ju obrneva »okrog«. Nabereva prospekte s njimi steče v pisarno in se čez nekaj časa Čeprav se tudi v angleščini bolj težko razuff1^! ga prosim za vodo in povprašam za avto karto ^ ske. Povabi me v pisarno in mi oboje da zast?^ zahvaliva se in odpeljeva proti Kemiju. Pokr&Lf je enaka Švedski, le imena krajev zvenijo dr1*^ če, saj tudi vi verjetno še niste slišali za &&*xf mojoki in Kaakamoniemi. Pred Kemijem Zf/Jj va levo proti Rovaniemiju, ki je najin jutrišnj1 f Zavijem v gozd, kjer je na milijone komarje^' y se jih za silo otepava z Bibanom. Ko priprav^% žišče, sledi še pol ure telovadbe, ker pobijava ^ marje v avtu. Kljub temu je rezultat porazei^ se Janja zjutraj zbudi z 26 piki v desni nogi- • ga živalca. ipf (se nadau ' Petek ur —Zlil5' luliia 1988 Vaša diploma je drek in . govno Draga Košir s Kidričeve 24 na Jesenicah je uslužbenka. — al!" 2aka' Poudariam°, da je občanka Draga Košir uslužbenka y k°nomistka? Zato, ker se lahko ponovno zgodi, da bo tako kot nadeljek, 11. julija, popoldne, velikodušno in humano pomagala tam s°č'oveku v stiski in ga odpeljala v jeseniško bolnico. Le-PQ^Pa^nekateri zdravniki izrecno hočejo vedeti tudi to, kaj si po kol Ž?0^''0 se ie takole: njena soseda je potrebovala nujno gine-iese «° intervencijo, zat0 J° Je Draga ob štirih popoldne odpeljala v enisko bolnico. Na klopi pred ambulanto sta čakali dve uri, nato vliuri ^ra9a najbrž malce preveč nestrpno, in za ščepec premalo bo« 'a,i Pa Ponižno, če hočete) vprašala zdravnika: »Ja, kdaj pa ov« mldve na vrsti?« ra_ Da tega ne bi nikdar storila! Dr. Vladikovič je vzrojil prek vseh §lr ,rT1r,ih meja, vztrajno zahteval napotnico in napotnico... Ko je s čak i kre*ni° povabil v ambulanto neko drugo pacientko, ki je tudi a|a, z »izvolite, gospa profesor«, je že kazalo, kako pomemben ,u I® najbrž družbeni status. Dra 0 *e sledil vihar, ki ga Draga v življenju še ni doživela. Če-nehv 2a nujne primere ni potrebna napotnica, ki jo je vztrajno in ne-sk/1° zahteval gospod doktor, je Draga obljubila, da jo takoj pri<-n • Potem jo je poklical v ambulanto in jo začel obdelovati s tako Sl .rarr,nimi vzdevki in pripombami, da je obnemela. Pravi šok pa je neo ^° '° 'e sPraševal, kaj je po poklicu. Zdelo se ji je povsem p P0rnembno, da bi kot spremljevalka obolele sosede navajala svoj llc 'p ko je končno le morala povedati, da je ekonomistka, se je 7. stran ^msimmmxLAB 9ovriot doktor med drugim tudi zadri: »Vaša diploma je drek in jej ^ra9a še danes, vsa prizadeta in užaljena, ne more verjeti, da di je *a,a, otre, abortus cet' Ursen, hal stražnik, Traviata, romi, pir, Železarna, jasa, odsev. Niča. Nal, Sibirke, jard, Ira, teme, Naes, Egk, tul, Krim, igla, po, mermo, mera, Eelita, iris, omot, Knorr, skakalnica, stran, rana, odtis Naša Klavdlja je izžrebala naslednje reševalce 1 nagrada Roman Šalamon, L Hrovata 5. Kranj; 2 nagrada Jože Ožek, Vreč-kova 4, Kranj, in tri tretje nagrade Franc Hočevar, Repnje 2, Vodice nad Ljubljano; Mari|a Martinjak, Češnjevek 2, Cerklje, in Helena Juvan, Hafnerjeve 99, Škofja Loka Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade 1. nagrada 8 000 dinarjev 2 nagrada 6 000 dinarjev in tri tretje nagrade po 3 000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 20 julija, na naslov: Uredništvo Gorenjskega g!?>« U«*g P'j2dej2 1, 54CGC Kranj {za nagradno križanko) ~ Jutri, v soboto, 16. julija, bo v portoroškem avditoriju potekal že 11. tradicionalni festival Melodije morja in sonca '88, na katerem bode nastopili trije gorenjski predstavniki. Pretekli petek je veljal zapis v Gorenjskem glasu skupini Pop design, prihodnjič bomo več zapisali o Stanetu Vidmarju-Strunci in njegovem tretjem nastopu na MMS '88 ter izidu njegove kasete Spi, moja mala deklica, tokrat pa predstavljamo debitanta na MMS '88 gorenjsko-ljubljansko skupino MELOS. V spomladanskem času je skupina MELOS igrala na več prireditvah, omenimo pa nastope na Rabu in Rabcu za agencijo Car trans iz Avstrije, bili so gostje finala Pop delavnice '88, na Močilniku pri Vrhniki so nastopili v živo na žuru vala 202. »Še posebno pa smo veseli, da je bila skladba NORI RITEM (za katero je glasbo napisal Andrej Volčjak, besedilo Igor Potočnik, aranžma pa Melos, torej celotno naše avtorsko delo), izbrana za festival Melodije morja in sonca '88 v Portorožu. V stilu skladbe, pripravljamo tudi atraktiven scenski nastop, ob Melosu pa bodo sodelovali tudi temnopolti plesalci... Sicer pa boste melodijo in nastop lahko tudi videli v neposrednem televizijskem prenosu Poletne noči,« je povedal vodja Melosa Marjan Metelko. Hkrati vam Melos predstavljamo tudi kot narodnozabavni an- sambel na fotografiji — ob že znani zasedbi sta nova člana prva z leve: klarinetist in saksafo-nist Branko Jahan in trobentač Emil Samec, jedro zasedbe harmonikar Marjan Metelko, pevec in bobnar Matjaž Zupan, klavia-turist Andrej Volčjak, bas kitarist France Logar in kitarist Igor Potočnik. Namreč fantje so se na avdiciji v Šentjerneju že potrdili za nastop na Ptujskem festivalu narodnozabavne glasbe '88 in tako sedaj delujejo na dveh področjih, saj le s tako ponudbo lahko prodrejo tudi v tujino. Tako nastopajo povsod od diskotek do veselic, če pa vas bo pot zanesla v Fieso jih od 15. julija do 15. avgusta zvečer lahko v živo slišite na terasi hotela Jezero. Drago Papler ali so kovanci manjše vrednos od 10 din še v veljavi? DA! J° 30. avgusta 198 Kovanci še uradno ~ sredstvo, le zneski o. 2aokrožujejo na 0 oz *se kovance, ki do 3u*5vgusta *e ne bodo vzeti iz §Dto|a, pa °o moč zamenjati r^žbenega knjig 01 • decembra 198 Z ^ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Go ^]jcin banka - formula prihranka AVTOR KRIŽANKE R NOČ GR GLASNIK PRED TR0 JO (V ILIADIJ PREBIVA LECKARAN TANUE OPIS, OČRT REKA V TITOVEM VELENJU REKA V 'BOSNI STIP NASILJE ŽENSKO IME FRANC TERORIST ORGANE V ALŽIRU STISKA ŠTV0 JUŽN0IT LJUDSKI PLES ZAČETEK DIRKE BE0GRAJ IGRALKA AMER UPRAVA ZA VESOLJSKE POLETE SAM WARNER POSODA ZA VINO ŽIG TOMISLAV NERALIĆ KLADA ZA SEKANJE SRB MESA NA SOLATA RISANA ZGODBA GL MESTO KANADE STAJA V PLANINI MARKO ELSNER SLAB PESNIK VELIK KOS POHIŠTVA METRO G0LDWYN MAYER MAJHEN RT DUH UMRLE GA PRI SLOVANIH DIRKAČ LAUOA REKA V ČRNI GORI JULIJIN LJUBIMEC ARNIČ LOVRENC VNEMA, POLET DOLOČA NJE CENE KONEC PRIŠAHU FIN REKI VU0KSI KENIJ POLI TIK M0I NEKD RUS VLADARICA FRANC, IGRAŠ KARTAMI MORSKA RIBA, SKUŠA SPOJINA S KISIKOM. 0KIS GOROVJE NAMAD ŽARSKEM REKA V SEV FRANCIJI RUS ŠAHIST (PAUL) PESNIK Z LESB0SA FRANC PISATELJ ROLLAND "NEMŠKO M0Š IME RAblJ REFORMA TOR HUS P0VVELL JOHN GR OTOK ZNAMKA JAP0N AKU STIČNIH APARATOV MEDNAR JEZIK KRAJ PRI DOMŽALAH ZORIM ANKA CIG0J U TOVAR NA PIJAČ ITALIJ POLITIČNO GIBANJE V19 STOL N0RV FILOZOF (ARNE) SOD SLOV PESNIK (JANEZ, »NA NEBU KOT VODNARi) tom Mejačem (Peko DSSS), Duškom Koširjem in Borisom #a (oba Peko DSSS).-J. Kikel j Praznična tekmovanja v Bistrici —Krajevna konferenc* J Bistrica je priredila v počastitev krajevnega praznika tekmoVUf streljanju z zračno puško. Med strelci so bili najboljši EdiJ Boštjan Ogris in Boris Leban, med strelkami pa Milena rija Kokol in Alenka Roblek. Tekmovali so tudi šahisti na jj j teznem turnirju. Najboljši so bili Dušan Pogačar, Simon I Boštjan Ogris. — J. Kikel Radovljiški balinarji zanesljivo drugi Radovljica, 10. julija — V medrepubliški ligi sever, v kateri tekmuje 12 moštev iz Slovenije in Hrvatske, je končan spomladanski del tekmovanja. Julija in delno avgusta ne bo tekmovanj. Balinarji Radovljice so v zadnjem, 7. krogu v Zagrebu z odlično igro premagali BK Hajduk s 14 :4 in so se z 11 točkami še bolj utrdili na drugem mestu. Za vodilno Slogo iz Ljubljane zaostajajo le za dve točki. Prvo kolo nadaljevanja 20. avgusta bo že derbi. V Radovljici bosta igrali Radovljica in Sloga. Na baliniščih v Radovljici in Lescah pa je bilo pred dnevi re- J publiško prvenstvo P°sfy[i kov v balinanju in repub^fi venstvo v zbijanju. V vsaL|il plini je nastopalo po 24 jVj jev iz najboljših slovenS«' j bov. V tekmovanju P°s^f kov so bili najboljši KaV^Jj la Sežana), Blažič (%elV Postojna) in Gorenjec ^ Ljubljana). Od Gorenjcey najboljši Planine (Centefji na petem mestu. V ^z^\% se Gorenjci niso uvrS*1 ^ najboljše. BK Lesce in fy dovljica sta odlično izP.e venstvo, občinstvo pa ie.^tf posebej številno v final*11 / OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN <?B-026 Prodam ZASTAVO 128, letnik l986Jjoda~n ela 34 a, Preddvor_J^Bk R 4 TLS, letnik 1978, od8ično ohraj]!^^ ugodno prodam. Tel.' ^R-Too U5»ica. Prodam leto Z 750 26-792 ^ An. obnovljeno in registrirano 0, 1977 Hotemaže, tel.: Prodam Z 128, letnik 1982, ogled °°j**fi$ ure dalje. Demšar Dušan, FrajV^nM naselje 68, Škofja Loka_ Prodam oseni avto Z 750 starej^jJ^K zen, registriran, cena 40 SM,^P„°da 80-020____-2-^ FOR FIESTA 1,1, 5 prestav, letnik lSjNda prodam. Pivk Janez, Galetova 2, 2 Z 101 GTL 55, letnik 1985 april, P';/" ženih 27.000 km. Tel.: 88-613 dop$ od 9. - 12. ali 16. do 18. ure ^Jffio^ GOLF GTL disel, 5 vrat, letnik i"*v t 1985, prodam za 19 M. Tel.: 76-32^^ Prodam Z 101 GTL 55, marec 85 dopoldan 83-260, popoldan 77-13^^ Ugodno prodam na novo registrir3!j*Tle^t« obnovljen R 4, letnik 1978. Tel. * Donrano i. /ou v? Drolčevo naselj%foC6l _4M*k Prodam karambolirano Z 750 P° ugodni ceni Kranj Prodam R 4, letnik 1976 in motor njalnikom letnik 1981. Tel.: 60-OovJgoc 15. uri jS^Ov, 101, staro 10 let. Dr8»jL^ Prodam GOLF, letnik 1980 Šorlijeva 21, Kranj Prodam Z Škofja Loka___^Tr°dE GOLF JGLD letnik 1983, 68.000 prodam. Tel.: 38-304 do 16. ure, k%!,rod£ je Šenčur Zupanova 11___i«l?'Ca Prodam Z 850 KOMBI, letnik 1981;,,j£!L 51-031 _-^S[°di Prodam Fiat 125 PZ, letnik 1975- J^P. brezje 77 Prodam dele za VW letnik 19^l(£Cd< 74-736_ Prodam TAM 2000, Hoby 83, Ajjj stroj z vmesno mizo in gume 650, Tel.: 62-581 s r0rJ; Zaradi bolezni ugodno prodam jq^| letnik 1973. Informacije tel.: 89-0^^,*« Prodam ZASTAVO GTL 55, letn* I^JJ V račun vzamem posojilo za Qr8A material. Sankovič Slavko, šernfJ(tf^-— ska 27, Stražišč Prodam Z 750, letnik 1979, kleP* obnovljen, potreben ličanja, c6 " SM. Tel.: 82-563_ Prodam Z 750, ni v voznem sta^jfj^ stroj za izdelavo ŠPIČAKA. Le^jj«!^ žič______A rorjj Prodam VISO 11 RE, letnik 1986-. «dn< jana Snedic, Križe 151, tel.. 21 Prodam osebni avto DAF 55, *a't tik, z vsemi rezervnimi deli, „0|d'.r«^. dogbvoru. Ogled v soboto p°P |/ hodžič Bajro, Koširjeva 3, SkoTJal()j^j. (pod zdravstevnim domom)____i^i^ ^ Prodam moped BT, star 2 leti a^ilL njam za APN 6 po dogovoru- Franc, tel.. 62-747 Prodam LADO 1300, letnik 19?7^^: na domu. Tel.: 83-976, Osmano*'^ sud, C Revolucije 1 a, Jesenice j^SjS. julija 1988 rVočjjjJjT-j---.__ •^UPIM n vrata za JUG0 45 in "'njam 8 45 lahko v okvari ali *a osebni avto. Tel.. 45-309 ^—■______10961 8nri SU2UKI 125. Hribar, Golnik 94 fcjjp—________10963 *r> do\AcUDl 50' letnik 1975> registri-[e'37Rio1989 Prodam za 330 SM. SJ^^Jl^ ' 10964 i0LFA° Pp0dam 2 leti -in pol starega ♦1-135' pan°va 62, Šenčur, tel.: ^---^ 10965 do 31.7. sprej-delo. Tel.: 34-208 10753 ftasITri^----- Hem L,0tP««ta od 17 !!2veneck)Šnokoli PoTSdrr----. •tko kiP°slim far>ta s končano osem ,KAflSlccr8 veselje do SLIKOPLE-°^GADEL. Tel.: 35-272 zvečer fcfer—_™** tone Gr« Poslim za določen čas. Zu-**<^2gori6eva 8, Kranj 10953 ri GoISitr-—_ Nd na Vetrnem, prodam 2300 «toLjA obdelovalne zemlje. Šifra: feg^_10636 2l-808SnVkOklolici Kranja prodam. Tel.: ODota, nedelja od 8 12 ure Pr^-______10733 "^osti 1^rjo^,DLJIVO PARCELO, veli ^(Nbe 6I( kv- m v Naklem.Resne po-raiV^pa^SONČNO P (ZG. Luša - Lenart) KU ^'^o a^'J'Vo parcelo za stanovanjsko 10786 jtr^odtor-^iiifra: TAK0J lO$>r,bliino^idljivo parcelo CjJ "ajboiit kv- m z vso dokumentaci-^jNUE Jsemu ponudniku. Šifra: BIT-10820 Kranju, utSj'p naih°,ddam v KS Vodovodn 0(C^t)PLAD«O,šemu ponudniku. Šifra ffi55^&!£_ 1085: JaPI°dam dve večj ^va;TJear"ar Viktor. Lioce J3-227 zvečer 10853 montažni Lipce 10, BI. Do-10954 lfne«aroJI^CE sorte prelux, razlili*1 5t' Urh, Zasip-Reber 3, Bled IJfk v SrprtnStare KOKOŠI nesnice do-«6-01*i " vasi 7, Golnik - Bidovec, >^UJ8. vsak dan! 10413 KA simentalca. Tel.: _10719 °VCO. Janečič Rok, Zalog 73, 10740 "ŠT nfc^SPPoldan :A,nrt ' tednov staro 0rej. Delnice 19, tel TELIČKO 65-195 10742 ^ KRAVO iTzakol. Razinger 10743 ^ ^W,k*Lni v družini odprodam ne tf-^°sW£* mlekaric po izbiri. Ce iT5r^-_ '"" stare ^ meseca bomo Upljo dan. Jermol, Podbrezje 10767 10746 SIAMVVSKE MUCE. t ___10779 Ji8' ^^dar^6!"'06. rjave, stare 3 mese-(fe--^^ '• oeleharjeva 49, Šenčur ^bj^ u. lfr osebni avto vVART 1rJ4 'etn'k 1977. Rozman, tel.: 10793 10785 brej0 simentalko. 9 mese- dve KRAVI Bodešče Bled 10800 ;0 ^esečevltaro TELIŠKO si-uragočajna 11, Smlednik _10814 f8vo (telico). Tel: 77-966 A^nT^- _10831 ^RKic^dam 1fJ tednov stgre rjgve , (V—^ kl°' Cesta 26. julija 48 ^9Qdr^^_ 10841 V Večie pas^Tmeseca staro PSIC- ne' Alpska 1, Lesce 10845 n°v starega BIKCA. Luže Bernard, Dobro po 10865 rtC3 Janko j*8 starega BIKCA simen-|fe>^ Ostane. Sr. Vas 13, Šen C^*^!--_ 10873 l^ir^e ,!* Plemenski KOZI. srna pwir0 fC'ie > „,. f ,c"iensKi r\uz:i, sr tf»r^^disa, lad'či. dobre mlekarice. ^Si8-34o kl ""lađi SIAMSKI MUCI. 10883 Sp 10887 ^JAC^'^žke 50 kg Pu'ske stae 9 tednov /.Pdarr, JokS ^r~r~~_ 10887 5HiiARjA Mes,ecev starega PSA • naslov v oglasnem od- AlC?2M0^rt-_ 10902 i ^Cnik? stare RJAVE JAR-feg^ 'k' L°9 9. škofja Loka 10911 6 tednov. Ro ___10915 ^Jo. Predjf08 130 k9 t6Žke" frQd^>!nje4l a JHj? ^6 avor 10928 staro 3 tedne. Trbo 10942 «l & ^"-'V-Kn r.—■-- S^^^Pdboršt ol'menta,ko staro 8 ^-—r1^'. Komenda 10944 elektri ^ 4 IPloš^'ektrični ŠTEDILNIK 23-593 m pečico Golniška 10745 Prodam PRALNI STROJ - avtomatik, štedilnik - kiperbuš in štedilnik 2 plin 2 elektrika ter ostalo pohištvo. Babnik, Kidričeva 47, Kranj_10758 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in odejo. Tel.: 22-640 10774 Poceni prodam rabljeno JOGI POSTE-UO. Tel. 68-169_10791 Poceni prodam OTROŠKO POSTEUI-CO z jogijem in STAJICO. Tel.: 23-400 _10801 Prodam KUHINJO BREST komplet aU posamezno s štedilnikom in hladilni kom. Tel: 061-841-559_10804 Ugodno prodam 300 I zamrzovalno SKRINJO. Valantlč Janez, R Papeža 34, Planina II, Kranj, tel.: 34-853 10805 Prodam razno pohištvo ter 2 štedilnika na trdo gorivo in 2 električna štedilnika. Novaković Smilja, Koroška c. 23, Kranj_10817 Ugodno prodam črno beli TELEVIZOR Gorenje. Tel.: 33-110_10830 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in ku-hinjski, delavni PULT. Ogled vsak dan. Nikolič Boro, Zlato polje 3 b, Kranj _10857 Poceni predam rabljene smrekove plohe (stopnice) oblečene s tapiso nom 95 x 24. Tel: 25 996 Brudar 10867 prodam rabljen ŠTEDILNIK, 3 plin 2 elektrika in pečica. Janša, Gorenjesav-ska 28, tel.:23-418_10870 Prodam rabljeno spalnico z jogijem, cena 20 SM Tel.: 37-144_10891 Ugodno prodam novo SPALNICO. Tel: 66-678_10912 Prodam DNEVNO SOBO in SEDEŽNO GARNITURO. Tel: 70 426 10932 Prodam tsapeciran GUGALNIK. Tel.: 77-068 zvečer_10941 Ugodno prodam rabljeno KUHINJO. Boben Majda, Radovljica, Bazoviška 19 10950 STANOVANJA SOBO s kopalnico, garsonjero ali po dobno bivalno enoto v Kranju ali okolici kupim ali najamem za gotovino ali predplačilo po dogovoru. Tel : 39 757 _10718 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje za enako ali manjše z centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem od-delku. _ 10726 Samskemu moškemu oddam opremljeno sobo z garažo. Najboljšemu po nudniku. Šifra: DOGOVOR 10747 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe na tel.. 60 257 vsak dan od 17 20 ure 10751 Medicinska sestra išče SOBO v Kranju ali na relaciji Kranj - Preddvor. Tel.. 45-015_10799 KUPIM enosobno stanovanje v Škofji Loki, vseljivo čez 3 leta. Tel.: v petek in soboto do 12 ure 61 971 10837 Prodam dvosobno stanovanje s kabinetom v podlubniku 160, Škofja Loka Tel.: 61-027_10889 Dve tretini hiše v centru Krope, s svojim vhodom, telefonom, 105 kv.m prodam skupaj s pripadajočo drvarnico, kletjo in vrtom. Izredna lega za gostin sko obrt Ogled možen vsak dan Ši fra: GOTOVINA_10935 Mlad par zaradi težav išče stanovanje ali sobo. Tel : 38-501 od 19 - 21 ure 10962 KUPIM KUPIM MLATILNICO manjšo na zobe, na čiščenje znamke: KORBAT, JEMBA ali ŠIFT. Tel : 061 375 168 10802 Kupim italijanski, bočni TROSILNIK hlevskega gnoja. Tel.: 40 595 10725 KUPIM dober motor za ŠKODO 100 Tel.: 61-446_10748 KUPIM vplinjač za TOMOS 15 SL. Tel.: 66 040 popoldan 10863 OBVESTILA Uspešno INSTRUIRAM angleščino za vse stopnje. Tel.: 27 015 ROLETE: lesene, plastične, žaluzije in TERMOFOL zavese naročite ŠPILER JEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 75-610_10210 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA LACIJO! Jože Benedičič, Elektroinsta lacije, Prezrenje 22, Podnart, tel. 70 482 10469 Cenjene goste obveščamo, da ima Gostilna MARINŠEK MARIJA novo telefonsko številko, in sicer: 47-830 _10658 VODOINSTALACIJO NA HIŠI tudi ra-zna popravila (predelave) vam naredi obrtnik. Tel: 28-427_10781 CENJENE GOSTE OBVEŠČAM, da bo GOSTILNA V ČEPULJAH zaprta zaradi rednega letnega dopusta od 21. julija do 11. avgusta 1988. PRIPOROČAM SE ZA NADALJNI OBISK! 10835 Društvo upokojencev Cerklje obvešča člane, da prireja dno 21. 7. ti izlet v Izolo, Strunjan, Koper. Drugi izlet je 25. avgusta preko Ljubelja v Krko na Koroškem k Sv. Emi in v Strassbur. Prijave pri tajnici. 10844 RIBEZ RDEČ prodajam vsak dan od 9 -18 ure. Tel: 34-979_10879 V petek 15. julija ob 20.30 vas zabava v Vogljah duo BLACK JACK. Prireditev bo ob vsakem vremenu. 10882 Cenjene stranke obveščam, da sem odprl novo avtopralnico v bivših prostorih Alpetourove pralnice na Labo-rah v Kranju. Vhod je iz strani tehnični pregledi. Obratovalni čas je vsak dan od 7. - 20. ure in ob nedeijah od 5.-12, ure. Se priporoča Bogdan Posega 10955 HARMONIKA klavirska, 32 basna, 3 registri, skoraj novo, prodam. Šifra: 1988 10780 poceni prodam jadralno desko za začetnike za 25 SM Roman, Sv. Duh 130 10798 Poceni prodam JADRALNO DESKO Solboard (komplet). Tel: 70-442 10806 Prodam regatno JADRALNO DESKO TORNADO in dirkalno kolo ROG JU NIOR. Tel: 27-112_10861 Prodam ČOLN Maestral za 6 oseb in MOTOR 4,5 KM. Jazbec Pael, Sebenje 56, Križe 10903 Prodam bukova DRVA. Tel.: 27-791 10922 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Kalinškova ul. 26, Kranj 10924 Prodam KOLO BMX 47-724 turbo. Tel.: 10931 OSTALO Prodam otroški, športni VOZIČEK, CHICCO. Tel: 48-764_10724 Prodam nerabljeno JADRALNO DESKO, Ingrad VIP. Tel.: 60-521, Zakotnik Ana, Virmaše 84, Škofja Loka 10760 Prodam novo MOTORNO KOLO TOMOS ATX 50. Tel.: 42-650, Zalog 6, Cerklje_10933 Z različnimi vzorci prodam in montiram več BALKONSKE OGRAJE. Kliči-te po 17. uri tei.: 37-363_10939 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in varilni agregat Ugljanik. Tel.: 73-385_10951 Prodam AUTOPRIKOLICO. Tel.. 26-869 _10956 Prodam dobro ohranjeno CAMP PRIKOLICO Adria 450 Q za 5 oseb. Tel.: 69 342_10959 Prodam bukova DRVA. Tel.: 66-319 10960 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD TAP-OG PETER ŠTIRN roj. 1912 Od njega smo se poslovili v torek, 12. 7. 1988, na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA ob smrti GABRIJELA HUDOLINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Jelovica, tovarišu Igličarju za poslovilni govor, oktetu Jelovica za zapete žalostinke in patru kapucinu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šk. loka, 6. julija 1988 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD LME FRANC OGRIS roj. 1905 Od njega smo se poslovili v torek, 12. 7. 1988, na kranjskem pokopališču. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA ob smrti naše drage mame JUSTINE ŠOLAR roj. 1908 se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje, gospodu župniku za dolgoletni obisk na domu in lep cerkveni obred. Lepa hvala dr. Možganu in dr. Habjanu ter patronažni sestri Mariji za zdravljenje na domu. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik. VSI NJENI Rudno, 6. julija 1988 SPOMIN Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo ipije, zakaj več tebe ni. narodna . . . tja, kamor moč preaanjavcev ne seže, tja, kamor njih krivic ne bo za nami, tja, kjer znebi se človek vsake teže . . . (Prešeren) Na našega ljubljenega TOMAŽA GRAŠIČA 16. julija 1983—16. julija 1988 VSI NJEGOVI Hvala vsem za lepo misel nanj 11. STRAN »S^Kl^MESGLAS ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina, brata, nečaka in bratranca JOŽKA ROGLJA mi. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Aerodrom-Brnik, Iskra Telematika, Adria Airways, Merkur TOZD ZT Kranj, Iskra ERO Kranj, učencem III. a razreda Srednje šole za trgovinsko dejavnost Kranj, mladincem Sp.-Zg. Brnik in Vopovlje za izrečena soža-lja in podarjeno cvetje. Posebej hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcenvin govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Brnik, 11. julija 1988 ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila draga mama MARIJA MOČNIK p. d. Habjanova mama Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Alpetour TOZD Potniški promet Kranj, GGTM Kranj in Sava Kranj za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, še posebno se zahvaljujemo dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje in g. kaplanu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Stiska vas, 2. julija 1988 ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšel od nas mož, oče, ata, brat in stric IVAN LEKŠE ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA MLINAR iz Struževega Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala njenemu zdravniku dr. Bajžlju in dr. Benediku ter osebju Bolnišnice Golnik za zdravljenje in č. duhovščini za lepo opravljen pogreb. Zahvala tudi organizacijam ZB, KS in SZDL Struževo za poslovilni govor in podarjeno cvetje, kakor tudi sodelavcem Predilnice IBI Kranj ter sodelavcem Orodjarne Iskra Kibernetika za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice JOŽEFE PERNUŠ p. d. Gromove mame iz Črnivca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Črnivca in Hlebe, delovnemu kolektivu Elan, Veriga in SGP Gorenje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo dr. Kunstljevi, Zvezi borcev, gasilcem, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam pomagali, mu poklonili cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala DO Inštitutu Golnik, dr. Pavlinu odd. 500, GD Stor-žič Golnik, ZB Gorice, Živila Kranj, vsem sosedom, pevcem bratom Zupan in g. župniku. VSI NJEGOVI Golnik, 7. julija 1988 mali oglasi tel. 27960 Kam za konec tedna? V Dolžanovo sotesko in Jelendol Toliko je bilo že napisanega o slovenski geološki poti, da morda rte bi bilo slabo, če bi otroke enkrat popeljali na njen začetek, v Dolžanovo sotesko nad Tr-žičem. Seveda se lahko vso pot prepeljete z avtomobilom, lahko pa jo uberete kar peš. Če pridete v Tržič z avtobusom, jo mahnite kar desno mimo Mercatorjeve blagovnice, ob Tržiški Bistrici, se ustavite v Kurnikovi hiši, kjer je morda na ogled kakšna razstava, sicer si pa oglejte njeno zanimivo arhitekturo, potem pa nadaljujte pot mimo tovarne Lepenke proti Dolini in Jelendo-lu. Ves čas vas bo pot vodila ob bistri vodi, pod strmimi skalami. V Dolžanovi soteski si z mostu oglejte strugo Tržiške Bistrice; nekje s sredine mostu je najlepši pogled nanjo, na bloke kreme-novega konglomerata v vodi. Pozorno si oglejte tudi plast črnega apnenca v cestnem predoru. Pri prvem mostu pojdite čez vodo in si oglejte plasti v obrobnih stenah tik nad vodo. Da boste imeli vsaj malo predstave, kakšne kamnine si ogledujete, si v Tržiču že prej kupite mali Vodnik poti slovenske geološke transverzale (dobite ga v Turističnem društvu v neposredni bližini občinske skupščine). Ne bi bilo napak, da vzamete s seboj kakšno Grobnica barona Borna nad Jelendolom kladivce pa mimogrede udarite po kakšni skali; morda se vam nasmehne sreča in v njej odkrijete zanimiv fosil. Le skale ob vodi v Dolžanovi soteski pustite pri miru, kajti te so zaščite in morajo ostati take, kot so. No, ko vas bo minila raziskovalna mrzlica, se sprehodite še skozi Jelendol. Čisto do konca pojdite, do nekdanje vile grofa Borna. Tik za hišo vodi stezica do njegove grobnice visoko nad Medvodjem. Zanimiva je, posebno še, ker je tako skrita in tako malo ljudi ve zanjo. Če ste zgodnji, jo lahko mahnete kar po cesti iz Jelendola do Tegoške planine, kjer pasejo, če se vam pa ne ljubi v hrib, uživajte v zelenju Jelendola in se počasi vrnite proti Tržiču. In ne pozabite zaviti k Damulneku na domače bržo-le ali k Slugi na pico. Tu boste lahko v miru in udobno počakali na avtobus. Če pa ste s svojim avtom se pa le zapeljite do Pri-možka v Pristavi, kjer imajo tudi odlične tržiške bržole pa hladno senco z baliniščem. D. Dolenc Kranjski izvršni svet obravnaval gospodarjenje Načrti se izmikajo Kranj, 13. julija — Od 27. junija do 12. julija so predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta obiskali 18 organizacij združenega dela gospodarstva v občini. Kot je na sredini seji izvršnega sveta povedala Vida Prinčič-Gorjanc,sta bila namena obiskov predvsem dva: ugotavljanje, kako se uresničujejo resolucijske naloge in kako se delovne organizacije prilagajajo novim ukrepom ekonomske politike. Zaposlovanje in izobraževanje v delovnih organizacijah je problematika, ki so se je v delovnih Organizacijah končno začeli zavedati vsaj z besedami, v programih razvoja kadrov in zaposlovanja pa marsikje na programe prestrukturiranja gospodarstva in uvajanja novih programov še niso vezani. Večina tovarn načrtuje /.manjšanje ste V dodatni točki so na sredini seji izvršnega sveta posebej obravnavali tudi problematiko KŽK Gorenjske, kjer se kljub dobrim proizvodnim rezultatom in racionalizaciji poslovanja srečujejo z velikimi likvidnostnimi težavami. Te se slabšajo od lanskega novembra, zaradi cenovnih neskladij pa so se letos še bistveno poslabšale. Najbolj kritična je situacija v primarnem kmetijstvu in če se težave ne bodo hitro rešile, se že jeseni lahko pojavijo težave pri preskrbi. Zato je izvršni svet podprl pobudo KŽKG, da se v Ljubljanski banki, TB Gorenjske pogovorijo o možnostih izboljšanja financiranja tekoče proizvodnje in možnosti udeležbe banke v sofinanciranju načrtovanih investicij v delovni organizaciji. S problematiko pa bodo preventivno seznanili tudi svet gorenjskih občin. vila zaposlenih na osnovi naravne fluktuacije, bistveno zmanjšanje zaposlenih pa napovedujejo v Planiki, pa tudi Gradbincu in Creini. V Tekstilin-cIlisli nameravajo samo letos znižati število delavcev za pet odstotkov, nekaj delovnih organizacij pa bo zaposlilo le svoje štipendiste. Trgovske delovne organizacije (predvsem Merkur) predlagajo deljen delovni čas trgovin, s katerim bo moč racionalizirati število zaposlenih za okoli 20 do 30 odstotkov. Za investicije v delovnih organizacijah ugotavljajo, da so možnosti realizacije načrtovanih omejene, saj upada akumulacijska sposobnost gospodarstva, precej pa se jih ukvarja tudi z likvidnostnimi težavami. Zato seveda obstaja nevarnost, da bo tehnologija v tovarnah postajala še bolj zastarela. Tudi fizični obseg proizvodnje zaostaja za re-solucijskimi cilji, izvozniki pa se srečujejo s še vedno nerealnim tečajem dinarja in marsikje z znižanimi izvoznimi stimulacijami. Vedno več težav je z izplačili osebnih dohodkov, kjer jeseni pričakujejo še več problemov. Ena izmed vsaj začasnih rešitev naj bi bilo večkratmesečno izplačevanje osebnih dohodkov, ki pa jo v večini delovnih organizacij ne sprejemajo preveč navdušeno. Ukrepe na področju skupne porabe v delovnih organizacijah sicer ocenjujejo kot dobre, vendar pa poudarjajo, da preveč posegajo v pravice individualnih uporabnikov in socialnih programov. Zato pričakujejo pritisk delavcev na povečanje osebnih dohodkov in menijo, da bi se glede na okrnjene programe morale znižati tudi prispevne stopnje. V. Stanovnik Potresni sunki Ljubljana, 12. julija — Naprave seizmološkega zavoda na Golovcu so v torek zaznale tri potresne sunke: prvi je bil okrog pol treh ponoči z epicentrom 20 kilometrov severozahodno od Golovca na ob- močju gorenjske in ljubljanske potresne cone, drugi ob 10.28 v okolici Litije in tretji ob 14.47 spet na območju Gorenjske in Ljubljane. Sunki niso povzročili škode. C. Z. Borci gredo na Triglav Kranj, julija — Tretjič bo že ob dnevu vstaje slovenskega naroda krenila proti simbolu slovenstva — očaku Triglavu, kolona borcev. Letos bo, kot kaže, udeležba rekordna. Prijaviti se ni več moč, kajti vsa ležišča na Kredarici so že zasedena. Pokroviteljstvo nad pohod-niki bo prevzela Zavarovalna skupnost Triglav, v varstvo pa bo prevzela tudi Aljažev stolp na vrhu Triglava. Pohod borcev na Triglav se bo pričel v petek, 22. julija, ob 8. uri z Rudnega polja na Pokljuki. Za tiste, ki nimajo lastnega prevoza, bosta z avtobusne postaje na Bledu nekaj po 7. uri zjutraj, po prihodu rednega avtobusa iz Ljubljane, odpeljala proti Rudnemu polju dva avtobusa. V neposredni bližini vojašnice na Rudnem polju vodi lepa, zložna pot proti Vodnikovi koči in naprej proti Kredarici. Popoldne bodo pohodniki že na Kredarici, zvečer pa bo v domu miting s kulturnim programom, ki ga bo ljubljanska televizija prenašala v živo v Poletno noč. Mitinga se bodo udeležile tudi delegacije mladih pohodnikov, ki bodo prišli na Kredarico iz jeseniške radovljiške in tolminske občine, prenočili pa bodo v okoliških planinskih domovih. Naslednje jutro se bo približno ob 7. un pričel vzpon na vrh Tri glava, kjer bo ob 9. uri slovesnost, na kateri bo Zavarovalna skupnost Triglav, ki je tudi pokroviteljica pohodov, s podpisom listine prevzela pokroviteljstvo nad borčevskim pohodom na Triglav in si vzela v varstvo Aljažev stolp. Po končani slovesnosti se bodo pohodniki vračali v dolini preko Planike in Vodnikove koče in prišli na Rudno polje med 14. in 15. uro. Tu bo v vojašnici za vse pohodnike pripravljeno skupno kosilo. Nekaj po 17. uri pa jih bosta posebna avtobusa odpeljala proti Bledu. Pohod bodo vodili izkušeni gorski vodniki, vendar kljub temu naj velja opozorilo, naj se pohoda udeleže le dobro fizično in psihično pripravljeni, zdravi, za dolgo hojo in vzpone sposobni. V nahrbtniku naj bo vsaj eno rezervno perilo, topel pulover, vetrovka, tudi dežnik naj bo za vsak primer, še boljša pa je dobra pelerina, ki pokrije tudi nahrbtnik. Hrane in pijače ne jemljite s seboj preveč, da vas ne bo utrujalo, kajti vse koče bodo te dni dobro založene z jedačo in pijačo, da si jo boste lahko kupili. Tudi cene so dokaj zmerne. Vsem našim borcem — pohodnikom želimo na njihovi poti lepo vreme in srečno vrnitev! D d Debeli Slovenci proti debelim Bohinjcem Bohinj, 15. julija - Ta konec tedna v Bohinju pripravljajo dve zanimivi prireditvi. Prva bo v soboto, 16. julija, poimenovali pa so jo Gasilska veselica Pod skalco. Pripravljajo tudi bogat sreče-lov. Na prireditvi, ki se bo začela ob 17. uri, pa bo igral ansambel Gorenjski muzikan-tje. Ob pol devetih zvečer bo nastopila folklorna skupina Derdan iz Makedonije. Še bolj zanimivo prireditev pa napovedujejo za nedeljo, 17. julija. To bo Srečanje pod bohinjsko marelo, ki ga bodo popestrili z bogatimi družabnimi igrami in nogometno tekmo debelih Slovencev proti debelim Bohinjcem. Prireditev se bo začela ob 15. uri pri Danici v Bohinjski Bistrici. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Krt. V. S. Veselo v Lešah I^eše - V nedeljo, 17. julija, bo krajevna skupnost Leše priredila veselico pri domu kulturnega društva. Prireditev so prvotno načrtovali že prejšnji mesec ob krajevnem prazniku, vendar so jo zaradi srečanja gorenjskih aktivistov preložili. Od 17. do 23. ure bo v nedeljo, igral ansambel Rž. Poleg družabnih iger so poskrbeli tudi za bogat srečelov. L GLASOVA ANKETA j Preživetost časa? Škofja Loka. 12. julija — Mladinske delovne akcije so si uspele izboriti pomembno mesto v naši polpretekli zgodovini. Znano je, da so se s pomočjo prostovoljnih rok zgradili številni ob' jekti širom države. Prav tako je tudi znano, o* so nekako osem let, najprej v Sloveniji in ka* neje tudi v drugih okoljih, MDA v krizi. Število brigadirjev je občutno upadlo, kar je posledica močno zmanjšanega zanimanja za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah (MDA). Posebno je ta primerjava zanimiva za akcije tipa mladinski delovni (raziskovalni) tabori in klasične MDA. Kljub pozivom iz več okolij, da so akcije nerentabilne, preživete, da s krampom in lopato ne gre iskati 21. stoletja, se še naprej ohranja določeno število tovrstnih akcij v vsej državi. Ob tem pač moramo vedeti, da so tudi na tem področju interesi iz ozadja v načelu diametralno nasprotni interesom mladinskih množic za življenje v brigadriskih naseljih, Pri tem velja posebej izdvojiti dokaj svežo prakso različnih taborov, ki predvsem po kvalitativni plati marsikje dosegajo resnično otipljive rezultate. Kaj o vsem tem menijo naši tokratni sogovorniki? Janez Šmid: »Danes akcije niso več v modi, časi so se spremenili. Mla-I di so zelo različni, eni bi delali, drugi ne. Večino takšnih akcij, ki potekajo danes, bi morali ukiniti, ker mislim, da so učinki premajhni v primeri z vloženim denar- rjem. Sicer pa moram odkrito povedati, da me vse to ne zanima prav Behrami Maidin: »Mislim, da je malo mladih na akcijah zato, ker delo ni plačano. MDA bi morali organizirati tudi v prihodnje. Zakaj? Ne vem, pravzaprav, ampak mislim, da bi morale biti. Sam sem bil dvakrat na akciji in imam slabe izkušnje s hrano in samo ureditvijo bri-gadriskega naselja. Bojana Pravst: »Če \ dobila dobro družbo na MDA vsekakor samo me pa ničkaj * mika. Predvsem me nimajo mladinski rW skovalni tabori, ki * vsaj po moji oceni, ko bolj zanimivi V standardne delovne &\ cije, kjer delajo vodo^ de in popravljajo cest*" Ivica Klemenčič: me vse skupaj ne i$ ma niti nisem nikjer & sledila nobenih inftj macij. Predvsem slanje mislim, da je veli* preveč borno, da bi ™ vek lahko vedel, kakš* možnosti ima. Klasih oblike akcij so prežiye^ in bi z njimi morali ^ ključiti, tabore pa P°J piram, nanj bi šla ^ sama.« Tanja Paravinja: »O a cijah sem slišala različne, včasih W\ nasprotujoče si iru° macije. Mislim, da *j mo zanimanje za flVj dinske delovne akciJ med mladimi je, ven<»^ mladi hodijo drug^' ker na akcijah ne priv kujejo posebno dob^ stvari. Informiranje I vsem, kar se dogaja zvezi z MDA, je dobro.« Foto: G. VEČ KOT ČAS O? Medobčinski ZKS za Gorenjsko Požigalcu tri leta zapora Radovljica, 8. julija — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 20-letnega brezposelnega Gorana Stanica iz Čačka na tri leta zapora, ker je ogrožal varnost ljudi in povzročil veliko premoženjsko škodo. Stanič je namreč 4. marca letos nekaj pred sedmo zvečer v hotelu Park na Bledu polil devet litrov bencina po sobi 242 (v drugem nadstropju), nato pa še po kopalnici in hodniku pred sobo. Bencin je najprej poskušal zažgati s cigaretnim ogorkom, zanetiti pa mu ga je uspelo šele z vžigalnikom. Prišlo je do eksplozije in požara. Zgorelo je vse pohištvo, stenske in talne obloge in le hitremu posredovanju gasilcev in zaposlenih v hotelu se gre zahvaliti, da se požar ni razširil še na ostale sobe, v katerih je tisti dan bivalo 340 gostov. Požar pa je kljub temu povzročil za najmanj 450 milijonov dinarjev škode. Stanič se je pred sodiščem zagovarjal, da je bil tedaj nezadovoljen s seboj, težko je prenašal očitke domačih, ker je bil predčasno odpuščen iz JLA in je zato odšel od doma, na Bled. Sprva je trdil, da je hotel z naklepnim požigom le opozoriti nase, kasneje pa ga je ocenil za nespametnega oziroma sploh ni znal natančno razložiti, zakaj se je odločil za požig. Sodišče je pri kaznovanju upoštevalo, da gre za mlajšega polnoletni-ka, ki je tedaj preživljal neko notranjo stisko in so bile njegove sposobnosti razumevanja in obvladovanja zaradi čustvene nezrelosti in osebnostnih motenj zmanjšane, vendar pa ne bistveno (kot je ugotovil psihiater). S požigom ni povzročil le materialne škode, temveč je tudi vznemiril goste in naredil slabo reklamo za Bled in za hotel Park. Sodba še ni pravnomočna. O preobrazbi združenega del* Kranj, 14. julija - Medo^5 svet ZKS za Gorenjsko je vc*l okviru obsežnih razprav O "It vijanju tržnih zakonitosti in vah za gospodarsko reformo, k'JI pripravila komisija pri zvezne vršnem svetu, razpravljal o J^S preobrazbi združenega dela. pravo so poleg Vlada Kleme člana predsedstva CK ZKS, P°L tudi gorenjskfe poslovodne de> Centralni komite ZKS bo to Pfj matiko obravnaval na sejii predvidoma 27. julija. f Poletna fotoreportaža Ob Savi, Kokri, Sori... Čeprav nam za konec tedna obetajo nekaj osvežilnih neviht, pa si bo gotovo vsak skušal poiskati svoj prostorček ob naših rekah, jezerih in kopališčih. Gotovo pa ga ne bo lahko najti, vsaj če pogledamo slike, ki smo jih posneli minuli konec tedna. Takole se je treba drenjati ob kopališčih, kjer je priložnosti kopanje več, mnogi pa se prihajajo predvsem sončit. Mnogi si letos dragih počitnic ne morejo privoščiti in tako morsko plažo zamenjajo za sončenje ob rekah. Zal je voda za kopanje marsikje glede čistoče neprimerna... Ni ga čez veselje pri čofotanju v vodi. Tisti spretnejši Pr*n*Je, tudi pripomočke in starši jih včasih kar težko spravijo iz vo° Slike: F. PejJjS