MKtshi list" hof učltclf. V isti številki (17. fobmar.ia) pi.c naVP___1 X^ pod nn«;lnvon-i vDrznva nnj da, banovina naj da, občina naj da« naslednje: »Med nami živi še vedno vse polno ljudi, ki.nikakor ne morejo doumeti in razumeti, da smo: »država«, »banovina« in »občina« mi sami, zlasti pa davkoplačevalci, ki dajemo direktne ali pa indirektne davke v državno (banovinsko, ob.insko) blagajno. In ker ti ljudje tega ne razumojo — navadno niti razumeti nočejo —, zato kri.e pred nevednim in v teh stvareh malo ali pa nič poučenim ljudstvom: Država (banovina, občina) naj da! Enemu cesto, drugemu šolo, tretjemu podporo itd. Vse naj d& država (banovina, ob.ina). V resnici je pa taka stvar: »Občina« i__ ni. drugega kakor skupina Ijudi, ki živi drug poleg drugega na nekem dold.enem ozemlju. Še večja skupina ljudi živi na ozemju banovine in še večja na ozemlju države. Ti ljudje pa imajo določene skupne potrebe. Take potrebe stanejo denar. Vsaka še tako slaba občinska pot nekaj ve-1 lja. Čc pa hofejo občani imeti potrebno jim pot, jo morajo pla.ati, ali z drugimi besedami: oni morajo znesti sami toliko dcnarja v občinsko blagajno, da »občina« lahko pla.a stroškc za napravo poti. Tako je z »banovino«, tako je p& tudi z »državo«. Kdor torej med ljudmi vcdno in vcdno govori »država naj da