3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. oktobra 2013  Leto XXIII, št. 40 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 3. oktobra 2013 Porabje, 3. oktobra 2013 Ge Slovenec, ti pa Nemec... STR. 3 IZOBRAŽEVANJE ROMOV V PRAKSI NEKATERIH DRŽAV: SLOVENIJA IN MADŽARSKA... STR. 4 Premiera gledališke skupine Veseli pajdaši DOSTA GLEDALCOV, DOSTA SMEJA V Števanovci je že tradicija, da se Gledališka skupina Slovenske zveze Veseli pajdaši navči vsikšo leto nauvo igro. Tau igro so prva vsigdar na vüzenski pondejlek zašpilali domanjoj publiki, pred nekaj lejti so pa datum premiere prejk-djali na gesen, gda organizira veška slovenska samouprava kulturni zadvečerek. Tak je bilau tau letos tö, gda se je 22. septembra do zadnjoga stauca napuno števanovski kulturni daum, organizatorge so mogli celau plus stauce v dvorano znositi. Veselo je bilau videti, ka je prišlo dosti domanjoga lüstva, dapa zvün nji so prišli gledalci iz sausednji vesnic pa iz Varaša tö. V dvorani smo pa vidli dosta lidi iz sausednji gorički vesnic, ništrni so prišli do informacije prejk žlate ali padašov, ništrni so pa prišli, ka je prej župnik pri meši oznano, ka de števanovska skupina mejla premiero. Letošnjo igro je napiso pa nutnavčo Laci Kovač, dugolejtni vodja skupine. Že po naslovi – Vrag se ma je pod kaužo spravo – smo leko mislili, ka de se na odri dosta veseloga godilo. Tau je potrdo prvi prizor tö, v sterom se dá mlada žena (Gyöngyi Nemeš) tak padentnivati s svojim starim, bogatim možaum (Marija Kosar), kak če bi slejdjen lapec biu pri iži. Un vse napravi, una si pa samo nojete farba, dapa dun bi se ga rada rejšila, vej bi pa raj mladoga sauseda mejla (Ana Nyírő), kakoli ka je sau-sedica (Anikó Kovač) njena padaškinja. Gda njeni stari mauž nazaj pride s sausedne vesi pa se malo čüdno ponaša (raužam listke trga, ženski vacalejg si na glavau zveže, vacalejžec prdiša, naoupek si čizme obüva), mlada žena ščé dokazati, ka se je njenomi možej zmejšalo ali ga je celau hüdi düj obsedo. Zatok ma dá przvati najprva doktora (Berta Dončec), potistim pa čalejra (Laci Kovač). Doktor ga vsepoprejk zvižgaliva, dapa nikše falinge ne najde pri njem. Čalejr vraga z njega požene, dapa zdaj se vrag skaže mladoj ženi. Pokaže se, ka je njeni mauž nej takšen lejvi pa slejpi, kak je ona mislila, vej si je pa v sosednjoj vesi drugo žensko najšo, stera ga gvüšno bole poštüva kak njegva mlada žena. Igra je dostafart spravila v smej publiko, trifartale vöre je odletejlo, ka smo sploj nej vpamet vzeli. Nastop vsej igralcov je biu izenačen (kiegyenlített), dapa naj dunk vözdignem Marijo Kosar-Szöszi v vlogi staroga moža, stera je kak vsigdar, zdaj tö trno dobro špilala, leko bi pravli, ka se je narodila na oder (színpad). Po premieri igre so oder prejk-vzeli Büdinčarge, skupina Zgrablenci na kvadrat, steri so spopejvali par gorički ljudski pesmi, žalostni pa veseli. Marijana Sukič Členi skupine se zavalijo za aplavz. S prave: vodja skupine Laci Kovač, Gyöngyi Nemeš, Marija Kosar (Szöszi), Aniko Kovač, Ani Nyírő pa Berta Dončec Gledalci so lepau vküpprišli pa se dodobra vönasmejali Državni sekretar Igor Senčar obiskal tudi Porabje Pomurski muzej Murska Sobota V DOBRO DEDIŠČINE Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje zadeve RS Igor Senčar je 25. in 26. septembra obiskal Budimpešto, kjer se je sestal z državnima sekretarjema madžarskega zunanjega ministrstva Zsoltom Németh-om in Enikő Győri ter z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Pétrom Szijjártom. Slovenski državni sekretar, ki je vračal pomladanski obisk madžarskim kolegom, je prvi dan obiskal tudi Porabje, kjer se je pogovarjal z generalnim konzulom RS v Monoštru Dušanom Snojem ter s predsednikoma krovnih organizacij Jožetom Hirnökom (ZSM) in Martinom Ropošem (DSS). »To so konzultacije, ki zadevajo tako bilateralne odnose kot tudi širši kontekst,« je povedal državni sekretar Senčar na vprašanje o namenu njegovega obiska v madžarskem glavnem mestu. »Seveda zadevajo tudi vprašanja, katera nas posebej povezujejo. Dve manjšini sta most in tesna vez med državama, zaradi tega sem se želel pobliže seznaniti, še preden pridem v Budimpešto, z utripom skupnosti, z njenimi problemi, potrebami, tolmačenji dogajanja in njene situacije,« je strnil cilj obiska v Porabju, do katerega je prišlo na pobudo vseh strani. - S katerimi problemi oz. potrebami skupnosti sta vas seznanila predsednika? »V bistvu smo šli kar skozi celo obdobje od trenutka, ko se je naša manjšina lahko začela organizirati samostojno. Imam občutek, da je v zadnjem času v bistvu veliko doseženega, da je opažen trend izboljšanja situacije na mnogih področjih. Dve temeljni vprašanji sta seveda financiranje šolstva, organizacij na eni strani, na drugi strani politična zastopanost, oziroma na kakšen način lahko ima naša manjšina glas, ki ima primerno težo. Pri financiranju je prišlo do določenih izboljšav, ki so pomembne. Niso še idealne, kajti vsaka manjšina nujno potrebuje čim večjo predvidljivost. Vsaka manjšina ima cilj obstanka, rasti in razvoja, kar pomeni, da nujno potrebuje predvidljivost tudi v smislu financiranja. Tu je prišlo do izboljšav, toda mi mislimo, da je še nekaj prostora za nadaljnje izboljšave. Drugo vprašanje je, kako je manjšina politično tretirana in razumljena kot sestavni del celotnega političnega mozaika. Naš pogled izhaja iz sporazuma med dvema državama, saj ima vsaka država druga od druge manjšino, ki ju povezuje. Mi seveda veliko damo na načelo, ki naj bo razumljeno v zelo pozitivnem smislu. V mislih imam recipročnost. Mislim, da je slovenska stran zelo pravilno presodila pozitivni doprinos madžarske manjšine v Sloveniji, ki smo jo tudi priznali kot avtohtono in temu primerno smo ji priznali pravice. Po drugi strani je tudi slovenska manjšina na Madžarskem avtohtona. V vseh teh letih so se na Madžarskem dogajale spremembe, ki so šle v smer priznavanja prispevka vseh manjšin. Pri političnem zastopstvu je bilo sprejeto neko načelo, v bistvu kvantitete in nekega praga. V Sloveniji smo dali prednost avtohtonosti. Mislim, da se tukaj da še marsikaj izboljšati, seveda v kontekstu možnega, dosegljivega in upoštevajoč dejstvo, da je zaznati pozitiven trend, ki pa se še ni izčrpal.« Državni sekretar Senčar se je s predsednikoma pogovarjal tudi o ohranjanju jezika, tako so se seveda dotaknili tudi vprašanja bogoslužja v maternem jeziku. »Jezik je ključnega pomena in prenašanje funkcionalne pismenosti v slovenščini iz roda v rod, pri čemer igrajo velik pomen šole in vrtci. Ni pa to edino, tu je tudi vprašanje bogoslužja v slovenskem jeziku, ki ga skupnost vidi kot problem, ki bi ga bilo vredno reševati in rešiti, kajti Slovenci imamo zelo zelo pomembno izkušnjo skozi stoletja našega obstoja, kako pomembno je bogoslužje v slovenskem jeziku tako za slovensko identiteto kot za ohranjanje jezika, kulture itn.« Na pripombo, da slovenščina v našem prostoru ni ekonomska kategorija in bi pri ohranjanju jezika pomagalo, če bi se v prostoru pojavilo kakšno slovensko podjetje, je državni sekretar povedal: »Bistveno je, da omogočimo in pripomoremo, da tudi slovenska identiteta ima tukaj neko ekonomsko vrednost. Moji sogovorniki so me seznanili z določenimi idejami, videnji. Seveda je potrebno najti način, kako to prevesti v neko dejansko motivacijo, ki ne bo samo načelna in narodno identitetna, ampak bo seveda tudi primerna in ekonomsko motivirana. Bilo je nekaj konkretnih idej, ki jih moramo z našimi kolegi v prestolnici prediskutirati. Če govorimo v tem kontekstu ekonomskih priložnosti in nujnosti, mislim, da gre za širši vidik. Gre v bistvu za umeščenost tega območja v srednjeevropski prostor. Tukaj gre za stik treh narodov, tudi treh nacionalnih parkov. Vse to nam nakazuje na nek srednjeevropski kontekst.« Državni sekretar Igor Senčar je odnose med Madžarsko in Slovenijo ocenil kot zelo dob-re, prijateljske, saj »gre za dve sosedi, ki imata mnogo podobnih, identičnih pogledov. Smo v isti regiji, oboji smo novi člani v EU, obe državi sta že dali skoz svoji predsedovanji Svetu ministrov EU. Oboji mislimo, da je srednjeevropska komponenta tista, ki v veliki meri definira naša stališča, naše interese.« Ps. Državni sekretar je med drugim omenil kot napredek tudi gradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico. Isti dan, ko se je pogovarjal v Budimpešti, je prišla novica, da je na pritožbo organizacije Védegylet budimpeštansko sodišče začasno zaustavilo gradnjo ceste. Marijana Sukič Sto let v dobro dediščine v severovzhodni Sloveniji, je pregledna razstava konservatorske dejavnosti v tem delu države v enem stoletju. Svoje dosežke predstavlja Zavod za varst vo kulturne dediščine, območna enota Maribor, ki je eden sedmih regionalnih zavodov v Sloveniji, ustanovljen leta 1959. Zavod deluje v osemdesetih občinah severovzhodne Slovenije. Razstava v Soboti je razdeljena na dva dela. Skupni del zajema 10 tematskih panojev s predstavitvijo najvidnejših dosežkov stroke v 100 letih v okviru mestne prenove, etnologije, revitalizacije gradov, tehniške dediščine, arheologije in restavratorstva. Ostali panoji so posvečeni največjim dosežkom stroke na posamičnih območjih regije in nadrobno predstavljajo Koroško, Ptuj in Ormož z okolico, Pomurje, Maribor z okolico ter Slovensko Bistrico z okolico. Razstavo so pripravili sodelavci mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in je posvečena spominu na dr. Franceta Steleta, ki je začel pred 100 leti utirati pot organizaciji slovenske konservatorske službe. Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs je ob otvoritvi razstave tudi spomnila, da so se prizadevanja za ustanovitev pomurske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine resneje začela leta 2008, vendar se kaj konkretnega doslej ni zgodilo. Da bi se zdaj, ko primanjkuje denarja na vseh koncih in krajih, je težko verjeti, kajti kultura je prepogosto tisto področje, ki mora počakati in dati prednost drugim dejavnostim. Razstava bo na ogled tudi v nekaterih drugih mestih, denimo na Ptuju, v Dravogradu in še kje, kmalu bo izšla tudi spremljajoča publikacija razstave, so napovedali ob otvoritvi v Murski Soboti. E.Ružič Državni sekretar Igor Senčar in vodja direktorata z gostitelji, generalnim konzulom Dušanom Snojem, predsednikom ZSM Jožetom Hirnökom in predsednikom DSS Martinom Ropošem na delovnem kosilu v restavraciji Lipa Ge Slovenec, ti pa Nemec... Tiste geseni leta 2004 so organizatorge I. Narodnostnoga dneva v Somboteli venak nej znali, ka de njini program doživo deseti jubilej. Idejo za tau, ka aj bi se skupine narodnosti v glavnom varaši Železne županije nutpokazale edna drügoj pa eške Madžarom, so dali domanji Hrvati. Od tistoga mau je srečanja v sombotelskoj Muzejskoj vesi, ali kak se gnes zove Škanzeni, organizerala vsikdar drüga manjšina. 10. Narodnostni den so prejkmeli sombotelski Slovenci. V veukom šatori v Škanzeni se je zbralo petstau lüdi, navzauče je pozdravila glavna organizatorka, predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar. Program se je začno s porabskov ljudskov pesmov, štero so zaspejvale Sombotelske spominčice. Med gosti smo srečali generalnoga konzula RS v Monoštru Dušana Snoja, predsednika Skupščine Železne županije Ferenca Kovácsa pa župana varaša Somboteu dr. Tivadara Puskása. Domanje Slovence so tisti den gorpoiskali člani slovenskoga drüštva iz Mosonmagyaróvára tö. Na oder so staupili štirge predsedniki sombotelski narodnostni samouprav pa vse navzauče pozdravili v svojom maternom geziki: Marija Kozar slovenski, Ladislav Škrapić rovački, Tamás Friedl nemški, László Orfeusz Vajda pa romski. V svojom svetešnjom guči je generalni konzul Dušan Snoj povödo, ka je simbolično, ka v etom varaši štiri narodnosti živejo. Gučo je od toga tö, ka je nej davnik v sejni sobi župana Monoštra vüdo kejp na steni, na šterom so pri cistercijanski barataj stali sodacke v večféle uniformaj. Tau prej znamenüje, ka v etom tali sveta poštüjejo ovaške narode. Voditel Škanzena dr. Sándor Horváth se je spomino na tau, ka v etoj krajini že od srejdnjoga vöka živejo vküper narodnosti. Takše inštitucije, kak je muzejska ves, se morejo mujs spravlati z njimi. Tau se lepau vidi, ka med starimi paverskimi rami v muzejskoj vesi najdemo slovensko, rovačko pa nemško ižo, v bodaučnosti pa želejo nutpokazati Rome ranč tak. Prva kak bi opro 10. Narodnostni den, je župan varaša dr. Tivadar Pus-kás pozdravo v štiri gezikaj pa naprejvzeu dvej knigi: prešto je 29. člen madžarskoga temeljnoga zakona (alaptörvény), šteri guči o pravicaj manjšin do svoje identitete, maternoga gezika, imena, kulture pa šaule. Gor pa je što iz tistoga pisanja ranč tak, ka je krau sveti Štefan svojma sinej napiso: samo rosag z več narodi má leko mauč, ka gorostane. Kak je pravo, je varaš Somboteu ranč zavolo toga tak krepek, ka je lepau gorprijo narodnosti. Župan dr. Tivadar Puskás je prejkdau zahvalne listine (dísz-oklevél) voditelom narodnostni samouprav pa civilni organizacij v Somboteli. Po tistom se je začno kulturni program. Oprvin smo si leko poglednili male mlajše z vrtca »Pipitér«, šteri so nemški spejvali pa gučali, cuj so pa eške plesali ranč tak. Kisnej sta bili na programi eške dvej nemški skupini: vrtec »Napsugár« pa folklorni plesci Osnovne šaule Antal Reguly, šteri so v svojoj noši nutpokazali plese Nemcov na Vogrskom. »Nam nej trbej nagučavati stariše, aj dajo svoje mlajše v nemške skupine v vrtcaj ali na šauli« - je raztomačo predsednik Nemške narodnostne samouprave Tamás Friedl. »Bole s tem mamo bajo, ka premalo mesta geste. V bodaučnosti škemo eške edno skupino v vrtci, za tau pa nücamo dvej nemški narodnostni vzgojiteljici. Leko, ka se nam tau že drügo leto posreči. Na šauli mamo ranč tak maksimalno numero dijakov.« Nemški predsednik je eške tapravo, ka je takšo zanimanje nej zavolo dela v Avstriji. »Po drügoj bojni so fejst poštrafali pa mantrali tiste, šteri so se za Nemce zglasili. Gnesnaden je sploj ovak, dosta lidi se pá za Nemce vöpovej, eške posaba v našoj županiji. Tau se je poznalo v statistikaj leta 2011 tö.« Od mlajšov smo leko na Narodnostnom dnevi spoznali eške male Hrvate iz vrtca »Mesevár«. S svojov vzgojiteljicov so se uni tö nutpokazali na odri s spejvanjom pa plesom. »Gnes so popularni svetovni geziki kak engleski pa nemški. Mi pa donk vse napravimo, ka bi se stariške za rovačkoga ranč tak odlaučali. V vrtci eške dosta mlajšov geste, depa dale več nédejo na rovačko osnovno šaulo. Po tej šaulaj vsikdar menje dijakov geste, tau moremo nekak rejšiti« - je ovado predsednik domanje hrvaške samouprave Ladislav Škrapić pa cujdau: »Veseli smo, ka leko s svojimi skupinami gorstaupimo na narodnostni dnevaj, ka nas spoznajo v Somboteli pa okoliški vesnicaj. Že vleti so nas spitavali, če baude narodnostni den.« Na programi se je nutpokazala eške Tamburaška skupina Hrvaške samouprave, med člani štere smo najšli ednoga slovenskoga goslara tö. Koražne hrvaške pesmi smo leko čüli od domanjoga zbora »Djurdjice«. S svojim veselim programom so se nutpokazale Sombotelske spominčice ranč tak, iz repertoara so naprejpotegnile en par starejši naut tö. Na konci kulturnoga programa pa sta dva romska goslara (Primaš Šanji pa Darvas Vili) zaigrala več vogrskih, ciganjskih naut, depa klasične simfonične pesmi smo tö leko čüli od njija. Goslar Šanji se je nutpokazo z brilijantnim igranjom. »Za nas je važno, ka Romi ranč tak sodelujejo na Narodnostnom dnevi. Tak leko v kontakt pridemo pa tak leko mi manjšinci vküper delamo z varašom. Lüstvi pa nutpokažemo, kakšo tradicijo mamo pa vse, ka je povezano z Romi« - je svoje mišlenje povödo predsednik Romske samouprave László Orfeusz Vajda. Na letošnjom Narodnostnom dnevi so se nutpokazale samo domanje skupine. »Tau je sombotelski program, tak smo že oprvin planirali, ka samo domanji gorstaupijo. Tak je bilau na prvom srečanji pa zdaj na jubilejnom ranč tak« - je povödala glavna organizatorka Marija Kozar pa cujdala: »Našo slovensko drüštvo se stara, vsikdar več starejši članov mamo. Mladi po srejdnjoj šauli tadejo z varaša. Naše vüpanje so vnüki Slovencov.« V veukom šatori pa so se leko najgir lidgé vsefelé meštrije včili. Delali so z ilojcov pa plau-drukom pri Nemcaj, Hrvati so nutpokazali mozaike s papéra pa kamlov, flajsne Slovenke (Kristina Šulič Fördős, Marija Törő pa Bianka Čer) pa so vsikšoma pomagale narediti lejpe rauže iz krep papéra. Lidgé so sploj radi cvejte redili, pitali so, gde se tau leko eške bole navči. Kak se je na konci pokazalo, veukoga šatora bi nej trbölo, vej je pa dež nej üšo. Vrauče pa je tö nej bilau, zatok so se Slovenci s Sombotela pa Mosonmagyaróvára potegnili nut v slovensko ižo, gda je kmica spadnila, pa se med spejvanjom žmano pogučavali. -dm- Župan dr. Puskás ter predsedniki Slovencev, Romov, Nemcev in Hrvatov Program je dobra prilika, ka se nutpokažejo najmenjši Na 10. Narodnosti den je prišlo kauli petstau lüdi Publikacija: Izzivi, dileme, rešitve OD SLOVENIJE… IZOBRAŽEVANJE ROMOV V PRAKSI NEKATERIH DRŽAV: SLOVENIJA IN MADŽARSKA... Vlada pripravila predlog proračuna za leto 2014 Vlada načrtuje, da bo v letu 2014 v proračun skupno nabrala 8,63 milijarde evrov, kar je 221 milijonov evrov več kot zdaj. Pričakovano povečanje prihodkov je v veliki večini posledica načrtovane uvedbe davka na nepremičnine, od katerega si vlada obeta 216 milijonov evrov. Celotni davčni prihodki bodo po napovedi vlade skupno znašali 6,87 milijarde evrov, kar je 17 milijonov evrov manj od zdaj načrtovanih in 561 milijonov evrov več, kot jih vlada namerava pobrati letos. Prihodnje leto bo država pobrala za kar pol milijarde evrov več davkov kot letos, kaže predlog proračuna. Odhodki bodo po napovedi vlade v letu 2014 9,64 milijarde evrov, s čimer se bo primanjkljaj zvišal za skoraj 103 milijone evrov, na 1,01 milijarde. Pri tem se najbolj povečujejo tekoči transferji v sklade socialnega zavarovanja (za 188 milijonov evrov), javne sklade in zavode (za skupaj 117 milijonov evrov), večji pa bo tudi transfer v pokojninsko blagajno (184 milijonov evrov, skupno pa bo blagajna težka 1,46 milijarde evrov). Transferjev posameznikom in gospodinjstvom je načrtovanih 15 milijonov evrov manj oz. 1,3 milijarde evrov; znotraj tega pa se povečujejo transferji brezposelnim. Na sprejetje proračuna bo premierka Alenka Bratušek vezala glasovanje o zaupnici vladi. Igor Hafnar postal menedžer leta Združenje Manager je nagrado menedžer leta 2013 podelilo direktorju Savatecha Igorju Hafnarju, ki je gumarstvu zapisan že od začetka svoje kariere - leta 1992. Hafner je v Savi leta 1992 začel kot konstruktor projektant in kmalu postal vodja razvoja. Prva zahtevna menedžerska preizkušnja je prišla leta 2002, ko je bil imenovan za direktorja programa Velo, ki je bil v rdečih številkah. Rezultat njegovega dela je bilo uspešno saniranje in prestrukturiranje Vela, so zapisali v Združenju Manager. Kot so ocenili, družba Savatech dosega odlične poslovne rezultate, gradi dobre medsebojne odnose z zaposlenimi, hitro izboljšuje dodano vrednost in se na svetovnem trgu umešča med najboljše v izbranih tržnih nišah. Sodelavki Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani dr. Vera Klopčič in dr. Katalin Munda Hirök sta avtorici pub-likacije Izzivi, dileme, rešitve – Izobraževanje Romov v praksi nekaterih držav. Avtorici sta se osredotočili na romsko problematiko v Sloveniji in na Madžarskem, in sicer v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. Dodana je še Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov. V Predgovoru so opisani temeljni cilji projekta, pri katerem gre za ustvarjanje pogojev za preseganje začaranega kroga družbene izključenosti pripadnikov romske skupnosti, iz katerih je mogoče izstopiti le z ustreznim dvigom socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo. V drugem delu študije je predstavljen položaj Romov na Madžarskem in model sožitja večinskega prebivalstva, v primeru Porabja so to Slovenci, ter romske skupnosti, s poudarkom na uresničevanju pravice do izobraževanja brez diskriminacije. Zgodovinske okoliščine v Evropi Romom niso bile naklonjene. Oblasti so jih preganjale in se trudile, da jih odvrnejo od nomadskega načina življenja in prisilijo k delu, kar ne velja samo za preteklost, marveč tudi za sedanjost. Izstopajo nekatere vsebine, povezane z zgodovinskim dojemanjem Romov kot drugorazrednih državljanov, ki so se v pretek-losti izražale skozi direktne oblike obsodbe, zaničevanja in izključevanja, do širokega razpona sodobnih oblik odkritega ali prikritega rasizma, opravičevanja segregacije ter visoke socialne distance in odkritega odklanjanja romskega načina življenja. V študiji beremo, kako je integracija Romov politična zaveza evropskih držav, katera priporočila daje Svet Evrope, pa tudi kateri so pravni okviri Evropske unije v boju proti diskriminaciji Romov. Drugo poglavje se začne z vprašanjem, kako preiti od deklarativnih zavez do prakse pri vzgoji in izobraževanju. V mednarodno primerjalno analizo so vključene Hrvaška, Italija, Makedonija, Madžarska, Srbija, Romunija in Švedska in konkretne aktivnosti v teh državah. V tretjem poglavju so objavljeni izbrani primeri iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove prvice. Romi na Madžarskem – primer dobre prakse v Porabju – drugi del knjige – se začne z zgodovinskim orisom. Na Madžarskem so se Romi pojavili v 14.-15. stoletju, ko so bežali z Balkana pred Turki. V zahodni Evropi so to ljudstvo zaradi tuje kulture in nepoučenosti o agrarnem gospodarstvu – včasih kruto – preganjali. Avtorica postreže s številnimi ocenami in konkretnimi podatki, med drugim tudi, da so se v prvi polovici 90. let 20. stoletja množili pojavi diskriminacije na področju šolstva, zaposlovanja in pridobivanja stanovanj. Madžarski Romi so postali ciljna skupina napadov antidemokratskih združenj. Sočasno pa je po spremembah političnega sistema opazno politično prebujenje in razvoj samoorganiziranosti Romov, kar kaže tudi podatek, da je bilo leta 2001 na Madžarskem 260 romskih organizacij. V zadnjem desetletju so bili sprejeti tudi številni pravni akti, vladni ukrepi, strateški dokumenti, ki pozitivno vplivajo na položaj Romov na vseh področjih družbenega življenja. Poleg nove ustave iz leta 2011 je pomemben tudi leta 1993 sprejeti Zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin. Romi so postali ena izmed trinajstih priznanih manjšin na Madžarskem. Znano pa je tudi nasilje nekaterih ekstremnih političnih skupin nad Romi, o čemer poročajo madžarski in tuji mediji. Poglavje o položaju Romov v Porabju se začenja z vpogledom v zgodovinske okoliščine. V Železni županiji, kamor spada tudi Porabje, so se Romi naselili v razkropljenem in sorazmerno majhnem številu v 14. in 15. stoletju. Tukajšnji Romi so madžarski Romi, za katere je bilo značilno, da so se preživljali predvsem z muziciranjem, izdelovanjem glinaste opeke in žebljarstvom. Pri etno–demografskih značilnostih je poudarjena dolgoletna raznolikost narodnostne sestave Porabja, kjer živijo Madžari, Slovenci, Nemci in Romi. Kar dolgo časa Romov niso obravnavali kot etnično manjšino. Iz popisa prebivalcev vidimo, da je v Porabju po uradnih podatkih le 20 Romov, in sicer samo v Sakalovcih, medtem ko župani menijo, da v Sakalovcih in na Gornjem ter Dolnjem Seniku živi od 65 do 75 Romov, po oceni vodij izobraževalnih ustanov je bilo 31 oziroma 32 romskih otrok v vrtcih in šolah. Po teh podatkih so romski otroci v Porabju vključeni v vzgojno – izobraževalni sistem od predšolske vzgoje do srednje šole. Predstavljena je, dalje, organiziranost, tako dela romska samouprava v Sakalovcih, kjer se Romi aktivno vključujejo v lokalne politične, kulturne in druge strukture. V vasi je bilo 7 muzikantov, ki so se naučili igrati od svojih očetov, zdaj jih ni več. Študijo zaključuje poglavje o socialno–ekonomskem položaju Romov, kjer avtorica ugotavlja, da se je njihov po-ložaj v zadnjih tridesetih letih bistveno izboljšal, podatki pa tudi kažejo, da bi se dalo še marsikaj izboljšati. V Skupnih ugotovitvah avtorici poudarjata, da s študijo nista želeli poiskati univerzalnega modela vključevanja Romov, ki bi ga po potrebi samodejno prestavljali v druga okolja, kajti to je zaradi raznolikosti problematike praktično neizvedljivo. Kljub temu je v študiji, kljub vsej razpršenosti, dovolj koristnih izhodišč tudi za konkretno ravnanje in urejanje romske problematike tako v Sloveniji kot na Madžarskem in še kje. Tudi zato, ker se položaj Romov spreminja v pravo smer, in tudi zato, ker je med njimi vedno več izobražencev, ki so usposobljeni in pripravljeni pomagati svoji skupnosti. ERNEST RUŽIČ … DO MADŽARSKE Minister podelil štipendije dijakom različnih narodnosti Minister za človeške vire Zoltán Balog je 23. septembra podelil štipendije dijakom različnih narodnosti. Sklad za štipendiranje obstaja tri leta, njegov namen je, da bi pomagal pri nadaljevanju študija nadarjenim dijakom, pripadnikom različnih narodnosti. Minister Balog je ob podelitvi štipendij izpostavil, da »je dolga zgodovina narodnostnih skupnosti na Madžarskem polna veselih, srečnih trenutkov, hkrati tudi tragedij. Kajti bila so (in tudi so) taka obdobja na Madžarskem, ko biti pripadnik narodnostne skupnosti ni pomenilo prednosti, niti enake možnosti, temveč neugodnost, saj so ožigosali tiste, ki so želeli biti hkrati Madžari in pripadniki svoje narodnosti. So pa tudi taka obdobja te zgodbe, ko je bila Madžarska za vzor celemu svetu,« je povedal minister in omenil z veliko večino sprejeti manjšinski zakon iz leta 1993. Štipendije lahko pripomorejo k temu, »da bodo imele narodnostne skupnosti na Madžarskem lastno inteligenco, pismene ljudi, ki ne bodo pozabili, od kod prihajajo...,« je poudaril Balog. Dogodka se je udeležil tudi državni podsekretar Csaba Latorczai, odgovoren za narodnostna vprašanja in vprašanja civilne družbe. Navzoči so bili tudi predsedniki državnih samouprav, med njimi tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Na razpisu za narodnostno štipendijo so lahko kandidirali dijaki dvojezičnih srednjih šol ali srednjih šol v maternem jeziku trinajstih narodnosti na Madžarskem. (Letos so lahko na predlog državnega podsekretarja Csabe Latorczaija kandidirale tudi tiste narodnosti, ki takih srednjih šol nimajo, temveč se učijo svojo materinščino le kot učni predmet, med njimi tudi slovenska.) Prispelo je 33 vlog iz dvajsetih srednjih šol. Komisija je upoštevala učni rezultat dijakov, socialno stanje družine, udejstvovanje v lastni skupnosti in tudi načrte dijakov za nadaljevanje študija. Štipendije prejemajo dijaki v zadnjih dveh šolskih letih pred maturo, višina le-te je 60 tisoč forintov na mesec. Med dvajsetimi štipendisti sta tudi dve, ki obiskujeta pouk slovenskega jezika, in sicer Dora Domjan, dijakinja Srednje strokovne šole Béla III., in Dora Koran, dijakinja monoštrske gimnazije. M. Sukič Volilni kongres FIDESZ-a V soboto, 28. septembra, je v Budimpešti potekal volilni kongres stranke FIDESZ, ki je bil načrtovan že za poleti, toda takrat so ga zaradi poplav preklicali. Za predsedniško funkcijo je kandidiral sedanji predsednik stranke, premier Viktor Orbán, ki je dobil 1240 glasov. V treh primerih tudi pri podpredsednikih ni prišlo do sprememb, to so ostali župan mesta Debrecen Lajós Kósa, župan budimpeštanskega okraja in predsednik šolske komisije Zoltán Pokorni ter evropska poslanka Ildikó Gáll Pelcz. Na četrtem podpredsedniškem mestu je prišlo do spremembe, kajti minister za nacionalno gospodastvo Mihály Varga ni želel kandidirati. Namesto njega je kongres predlagal državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Jánosa Lázárja. Tiskovna konferenca Tiborja Bane Pred kratkim je Tibor Bana, poslanec stranke Jobbik v madžarskem parlamentu, sklical tiskovno konferenco ob povezovalni cesti Verica-Gornji Senik. Poslanec, ki je po rodu iz Monoštra, je novinarje seznanil s kratko zgodovino ceste v izgradnji, za katero je bil temeljni kamen položen leta 2007 in zaradi katere je tudi sam večkrat interpeliral v parlamentu. Po njegovem mnenju se v času socialno-liberalne vlade nič ni zgodilo za realizacijo ceste in tudi trenutno obstajajo nekateri, povezani z levico, ki nasprotujejo izgradnji ceste, s tem pa zaničujejo interese porabskega prebivalstva. Monoštrski predsednik stranke Gábor Lábodi je dodal, da pravzaprav gre le za eno družino, ki ima vikend hišo v vasi, zato preživi v Porabju le nekaj mesecev. Sami domačini se veselijo cestne povezave, ki bo skrajšala približno 30-kilometrsko razdaljo med dvema naseljema na malo več kot pet kilometrov. Predsednik DSS Martin Ropoš s štipendistkama, Doro Domjan (z leve) in Doro Koran Slovenci kot posebna vrednota Železne županije Dobre četrt ure pred aktualno sejo Skupščine Železne županije sta v sombotelsko Županijsko hišo prispela predsednika Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Oba narodnostna voditelja je sprejel predsednik Skupščine Železne županije Ferenc Kovács. 27. septembra so trije predstavniki podpisali trostranski sporazum, ki predstavlja obnovitev in nadaljevanje sporazuma o sodelovanju, ki so ga podpisali marca 2009 in je prenehal veljati s koncem decembra 2012. »Podpis sporazuma je simboličen, saj njegovo vsebino že izvajamo na manjšinskem področju, tudi brez pogodbe. Tudi osebno mislim, da predstavljajo tukaj živeče narodnosti – med njimi seveda Slovenci – dragocenost županije« - je poudaril županijski predsednik Kovács in dodal: »Brez njihove kulture bi bili revnejši. Zato pa ima vsakokratno vodstvo županije, skupščina odgovornost, da pomaga ohraniti to kulturo.« Ferenc Kovács je še poudaril, da čeprav je Skupščina izgubila večino svojih kulturnih inštitucij, lahko pomaga pri izvedbi prireditev. »Tudi pri novih nalogah Skupščine lahko zagotovimo podporo v obliki razpisov in tako lahko tudi narodnosti pridejo do sredstev« - je izpostavil predsednik Kovács in še pripomnil, da so čezmejni stiki županije izredno dobri, saj se izvajajo številni dvostranski evropski projekti s Slovenijo, kar prispeva k odnosom obeh manjšin z matico. »To dolgoročno ne bo stvar politike in politikov, temveč bo krepilo odnose med ljudmi« - je zaključil Ferenc Kovács. O dvostranskih stikih je predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök povedal: »Na podlagi tega sporazuma lahko dosežemo, da Železno županijo bolje spoznajo v Sloveniji, Prekmurje in Slovenijo pa tukaj na Madžarskem.« Obojestranska promocija je namreč vsebovana v sporazumu, ki povezuje dolgoletne partnerje. »Že več desetletij imamo Slovenci odlične odnose z inštitucijami Železne županije. Ne smemo namreč pozabiti, da sta neodvisno Slovenijo med prvimi priznali Železna in Zalska županija. Upam in mislim, da bo to tako tudi v prihodnje« - je izrazil željo predsednik Jože Hirnök. »V sporazumu smo sicer očrtali predvsem okvirje sodelovanja, dogovorili pa smo se tudi za nekaj konkretnih področij, kot so kultura, šport, šolstvo, dodali pa smo tudi gosposarstvo in turizem« - je razjasnil predsednik DSS Martin Ropoš in dodal: »O takšnem sodelovanju že imamo dobre izkušnje. Dogovorili smo se tudi za letno enkratno srečanje, na katerem bi pregledali dosežke preteklega leta. Čeprav je konkretno financiranje oteženo, smo dobili obljubo, da bi lahko Skupščina letno eno prireditev podprla tudi finančno.« Sporazum je nastal v duhu enakopravnosti, prijateljskega sodelovanja in dialoga. Skupščina Železne županije je sprejela nalogo, da bo po vseh močeh pomagala pri spornih vprašanjih slovenske skupnosti, predstavniki katere pa bodo promovirali županijo v matični domovini. Sporazum je podpisan za nadaljnjih pet let. -dm- Predsedniki sodelujočih organizacij (z leve): Jože Hirnök, Ferenc Kovács in Martin Ropoš Srečanje z zamejskimi Slovenci pa tekmovanje v küjanji 21. septembra je bilau 8. tradicialno srečanje v Selnici ob Dravi z zamejskimi Slovenci pa tekmovanje v küjanju značilnij jedi pokrajin, od kec so prišli pozvani. Küjalo se je v kotli na odprtom ognji. Tau prireditev je, kak vsigdar, organiziro Janez Urbas, predsednik KID-a »Janez Urbas«. Iz Porabja, kak vsigdar, je šla zdaj tö tričlanska ekipa od Slovenske zveze, tau smo bili Anita Vajda Nagy, Gyöngyi Bajzek pa Karči Holec. Dosta smo si zmišlavali, ka aj tau leto küjamo, zato ka se v kotli najbola samo enolončnice delajo. Lečo (sataraš), ribjo čorbo smo že küjali pa grajovo župo Jókai tö, zvün tauga bi ešče bilau tašo djesti, samo mi smo tašo iskali, ka je značilno pri nas, oni ga pa sploj ne poznajo. Tak smo se te odlaučili, ka nišo prikuho (főzelék) mo delali, zato ka oni tau nejmajo. Kakšna prikuha aj baude, smo si zmišlavali tadale, ka je pri nas značilna, oni go pa ne poznajo. Že smo skur kapüsto küjali, gda je gnauk samo nekakoma napamet prišlo, ka bi bilau, če bi prikuho iz léče (lenče) delali. Pri nas je tau fejst značilno. Dobra ideja je bila, samo včasin nam je tau napamet prišlo, kak de tau komisija ocenjevala, če sploj ne poznajo tau djesti. Dvej variante baudeta, ali sploj dobro oceno dobimo ali pa sploj slabo, dapa mi smo reskirali pa smo se tak odlau-čili, bau ka bau, mi mo léčo küjali. Istino, geli smo go že vsi pa vejmo, kakšna je dobra léča, samo vrag se je te skazo, gda smo zvedli, ka med nami je ešče niške nej küjo léčo. »Dja vejm, kakšna mora biti dobra léča,« sem pravo, »pa ka je vcujvalaun, dapa kak se dela, točno ne vejm«. Tak sta bile s tejm dekle tö, od matere so že večkrat vidle, gda so go küjale, dapa sama je ešče edna nej probala. Zmišlavali smo si eden čas, gda gnauk samo Gyöngyi pravi Nikoleti, vej pa tvoja mati je küjarca, pitaj go, kak trbej léčo napraviti. Drügi den smo že vse inštrukcije pa vse vcujvalaun na papiri meli napisano. Dapa tau je tista navadna léča bila, samo prikuha. Tau smo mi te ešče mogli malo »nauro« naprajti, aj baukši žma ma, zato smo pa vcuj napisali ešče dvej kile okejenoga mesa. Ka trbelo, smo vse küpli ali z dauma prinesli, tak ka že samo küjanje smo čakali. V sedmoj vöri smo štartali od Lipe s punim avtonom, šteri je tak deno od okajenoga mesa pa od lüka, kak če bi v kakšnoj künji bili. Doma je ešče sonce sijalo, dapa gda smo taprišli gor na velke brege, tam je že oblačno bilau. Med prvimi smo bili, šteri smo taprišli, pa prvi človek, kak vsigdar, šteri nas je tam pozdravo, je biu Janez Urbas. Leko povejm, ka ta že tak demo, kak če bi domau šli. V tej osmi lejtaj, ka ta odimo, smo se že s sploj dosta lidami spoznali pa mamo dob-re stike. Nej samo s tistimi zamejskimi Slovenci, šteri pridejo küjat, liki z domačini tö. Zavolo tauga je pa nej leko delo vcujstanti küjati, zato ka vsigdar nekak pride se pogučavat. Najprvin je Janez Urbas pozdravo vse udeležence, potejm se je začnilo tekmovanje. Že vejn edenajset vöra bila, gda sem vcujstano, ka pod kotel podežgém. Nej je bilau tak leko delo, zato ka drva so malo vlažna bile pa za vraga so nej stele goreti. Te čas so dekle mesau vküpzrezale, vodau so prinesle pa vse drügo pripravile, ka de sledkar trbelo pri küjanji. Gda je žir (mast) že vrauči biu, te smo najprvin okajeno mesau nutdjali, aj se malo cvre. Za dvajsti minut smo gorvlejali vodau pa smo mesau dočas küjali, ka se je že skur nej sküjalo, pa samo potejm smo léčo vcujvlejali. Potejm smo vse začimbe vcujskali, ka je ešče trbelo, dapa ka vse, tau ne ovadimo vö, zato ka tau je naš recept. Gda se je že léča sküjala, te smo najprvin paržiganco naprajli pa na slejdnje smo ešče partejp gor-vlejali. Tak flajsno smo delali pa küjali, ka mi smo bili prvi, šteri smo zgotauvili. Dobro, tau je tö istina, kelko nas je bilau ekip, telko féle smo küjali, od mesa do gob, do školjk, vse. Te čas, ka so drügi ešče küjali, je lüstvo že prišlo pomalek koštavat. Nejsmo znali, če so lačni bili ali samo ovak so nas valili, dapa vsakši je tau pravo, ka tau djesti mora biti prvo. Biu je taši, šteri je ešče nikdar v življenji nej mogo pogesti léčo, dapa zdaj go je kaušto, pa se me je tak povidla, ka je ešče recept sproso. Gda je že vsakši sküjo, potejm so prinesli talejre pa sakši je mogo vzorec dati za komisijo, štera je potejm koštavala pa ocenjevala. Med tejm sta vsakšoga pozdravila župan občine Selnice ob Dravi pa akademikinja dr. Zinka Zorko, stera je iz tej krajov doma. Po nastopi pevskoga zbora s Koroške se je že komisija tö odlaučila pa razglasila rezultate. Gda so že drügo pa tretjo mesto vörazdelili, te smo smo več nišoga vüpanja nej meli, ka bi kaj dosegli. Ešče te smo nej dali valati, ka smo mi zmagali, gda so pravli, ka je prvo mesto dosegla sedma ekipa, šteri smo mi bili. Leko povejm, ka smo se fejst veselili, ka smo mi zmagali, zato, ka tak smo tau mesto dosegli, ka prikuho iz léče smo ešče nikdar v življenji nej küjali pred tejm. Veselili smo se tauma, ka smo prvi gratali, dapa nam je bola važno tau, ka se vsakšo leto leko med seuv srečamo zamejski Slovenci, in z našimi prijatelji v Selnici ob Dravi. Hvala za idejo Janezi Urbasi, drugo leto se spet vidimo. Karči Holec Porabska küjarska ekipa, stera je dobila prvo mesto: Karči Holec, Nikoleta Vajda Nagy pa Gyöngyi Bajzek Župan Selnice ob Dravi (s prave) pa düša srečanja Janez Urbas Malo Porabja Vse zbrane je pozdravila akademikinja dr. Zinka Zorko, stera vsakšo leto pride na rečanje Zdrava düša v zdravom tejli STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Tau majo šegau gučati čedni lidgé pa gvüšno, ka istino majo, vejpa betežen človek, če je njegvo tejlo nej zdravo, se düševno ne more dobro čütiti. Gvüšno je ranč tak, ka so na tau brodili voditeli DOŠ Jožefa Košiča na Gorenjom Siniki, gda so nej davnik držali Den za zdravdje. Na tisti den se je šaularom nej trbelo včiti, bole povödano, so se malo ovak včili. Že zrankoma so vsi zamaj dobili posanco mlejka pa edno veuko rdečo djabko, kak ovak tö šegau majo na etoj šauli dobiti vsikši den. Te se je začno Den za zdravdje oprvin tak, ka so vse mlajše nutvtalali v mejšane skupine, v šteraj so najmenjši bili vküper z najvekšimi. Šaularge so odišli v klase, pa so tam malali na papére vse, ka je zdravo: sadje, zelenjé, zobno ščetko, fusbalsko labdo pa vse drügo. V tom cajti so na šaulskoj künji že nalekli sploj zdravo gesti: male sendviče, krüjeke s kremov mrkevce pa špinače, kifle s semeni pa pogače s česnekom. Mlajši so komaj čakali, so v redej stali, ka aj bi leko s kem prva vse tau koštavali. Gda so se šaularge nageli, so se mogli malo s športom tö spravlati. Organizatorge dneva so za nji vsefelé špile vözbrodili: z biciklinami so se mogli pelati pa zmejs naloge delati, sükati hulahop obrauče ali skakati z vaužami. Tau so vse na betonskom igrišči delali, v telovadnici pa so pingpong špilali. Té čas so pa v šaulski razredaj mogli pamet nücati. V ednom kvizi so bila pitanja o zdravom žitki, indri so mogli povödati s kem več zelenjá pa sadja v slovenskoj rejči, takšo pa tö bilau, ka so meli zavezane oči pa so mogli gorpriti, kakši sad jim v lampe dejvajo. Po drügi klasaj so jim merili krvni pritisk (vérnyomás) pa kak so žmetni. Po obödi je mlajšam škonik Zoltán Soós nutpokazo, kak trbej nüditi prvo pomauč. Šaularge so leko vidli pa zvödali, ka trbej delati, če si stoj rokau stere ali če oprejto rano má, pa kak ga trbej stabilno na stran položiti. Dale so se mogli učenci pá malo geniti: plesali so ples »zumbo« pa se zmejs fanj razgibali. Dén se je tak skončo, ka so šaularge sami mogli napraviti šalato s sadja, štero so sledik na žmani zeli tö. »Rad se spravlam s športom, živim zdravo. Redno špilam nogomet pa dosta se z biciklinom vozim. Rad mam sadje pa zelenjé« - je povödo učenec Krištof Šerfec. Bálint Krajcar je cujdau: »Gnes smo nej šaule meli, ka smo dosta programov pa kviz meli, gučali smo od zdravoga žitka. Zadvečerka smo se vozili z biciklinom pa naredili šalato s sadja. Vse se mi je vidlo.« Den za zdravdje na siničkoj šauli so organizerali v okviri projekta »Healthy – Zdrave skupnosti« (SI-HU-2-2-022), v šterom šaula sodeluje kak partner. »Zavolo toga smo na šaulo dobili deset biciklinov, pingpong sto pa drüge športne škeri. K nam so prišli eške aparati za merjenje pritiska, temperature, teže pa cukra in lada za prvo pomauč. Vse tau so leko na etom dnevi sprobali učenci naše šaule« - je povödala ravnatelica Ildiko Dončec Treiber pa cüjdala: »Steli smo, ka bi mlajši zdravo gesti sami napravili, pa doma tö povödali, kak važen je zdravi žitek. Aj probajo s kem več na friškom lufti biti, s kem več se gibati.« V tom projekti škejo partneri dosegniti, ka aj bi mlajše z vrtcov pa osnauvni šaul navčili, aj živejo zdravo. Med tem organizerajo programe, kak je biu na priliko té na Gorenjom Seniki. Tak se leko najmlajše generacije prejk špilanja cüjvzemejo, ka zvün düše morejo na tejlo tö skrb meti. -dm- slike: Adrián Takács Nouvi potači Stari auto zar za bauto si včási svoje štiri potače pogledne. Na, če so sploj eške potači. Bole so kiklati kak pa okrougli. Na trej več sploj gumijov nega gori, tisti eden gumi pa je že skur cejli sprnjeni. Depa, neje vsigdar tak bilou. Kak bi sploj leko tak bilou, če pa ga je njegvi Luigi, Lujzek meu vred vzetoga, kak bi najbole nouvi biu. Ja, pa vsikšo leto njemi je gumije vömeniu. Ranč tak, kak človek, ka si cipele nouve küpi. Zdaj pa so njegvi potači vcejlak bousi. Jesen je že mrzla bila, dnevi pa kratki pa nika nej lejpi. Tak ga je v tistom časi ednoga dneva njegvi Lujzek vö iz garaže postavo. Auto je trno veseli grato, ka de se znouva malo koulakvrat pelo. Ja, dugo je že nej vö iz garaže šou. »Zdaj va se pa v eno mesto pelala,« njemi je začno pripovejdati. »Pomalek zima pride. Tej gumiji nedo dobri, gda snejg spadne pa de vse ledeno na poštiji. Tak va zdaj šla k enomi strici, ka ti nouve, ovakše gumine gor na potače deje,« njemi je tadale pripovejdo, kak bi kakšnomi deteti v zibeli gučo. Eške prva sta se odpelala k tistomi strici, ga je redno doj zbriso, ka de čijsti šou k njemi. Trbej prajti, ka si je eške dugo brodo, če aj de ali pa aj néde. Takšna gousta pa masna megla je bila v varaši. Od takše megle pa se auto brž leko zgrdi. »Šla va! Obečo sam ti pa va se pelala k tistomi strici,« ga je eške gnouk poboužo pa sta že bila na poštiji. Neje daleč bilou do tistoga mesta, na sterom ma stric nouve gumine. Depa, tam so nej samo Lujzeka z njegvim autonom čakali. Dosta ji je čakalo, ka njim potače na nouvo obüjejo. Pa tou delo néde najbole brž. Tak je megla močila naš auto, Lujzeka pa je stiskavalo pri srcej. »Brž te nut oblečem, ka ne boš moker pa ti nede mrzlo,« je že vö gemau velke koce pa ga doj pokrivo. Kak so drugi lidge na tou gledali, vejo samo uni. Naš stari auto zar za bauto pa vej, ka njemi je bilou trno lepou. Njemi je bilou lepou, ka njegvi Lujzek takšno skrb zanga ma. Depa, dun sta na red prišla. »Pomalek! Nej tak na silo,« je Lujzek komandejro majstra, gda je potače doj šrajfo. »Leko, ka ga boli!?« Majster ga je samo čemerno pogledno pa eške bole krepko šrajf stisno. Lujzeka pa je pri srcej stisnolo pa je kuman prvi potač biu obüti. Cejli je že moker biu od nevoule, dokejč je nej zgotouvo. Koce je doj vzeu pa sta se domou pelala. Neje biu najboukše vole. Zaprav je biu trno lagve vole. Vcejlak takši ga je doma nut v garažo postavo. Tam ga je do süjoga zbriso, kcuj pa njemi obečavo: »Na sptrolejt mo ti ge sam potače na nouvo gor obüvo. Boš vido, tou de vcejlak ovak vögledalo. Ge rejsan ne vejm, sto je toga majstra delati včiu.« Pa je ranč tak bilou. Štiri dneve njemi je trbelo, ka je zgotouvo, za vsikši potač eden cejli den. Zavolo té operacije je ranč v slüžbo nej ojdo. Ja, tou stari auto zar za bauto eške kak dobro poumni. Miki Roš Mali sendviči so bili namazani s kremov od zelenja Vküper se gibati je leko trnok koražno PETEK, 04.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, 7.00 POROČILA, 10.05 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, LUTK. NAN., 10.20 AN BAN PET PODGAN: NA POTEP, LUTK. NAN., 10.50 TOMAŽEV SVET: NA KMETIJI, OTR. SER., 11.00 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 11.25 Z GLAVO NA ZABAVO: DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 SVETO IN SVET: POSLUH, POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.10 RAZRED ZASE: DRUŽBENI AKTIVIZEM, 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA Z AKIJEM, 18.30 INFODROM, 18.40 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA: AVDICIJA, SLOV. NAD., 20.30 SLOVENSKI POZDRAV, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 04.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 13.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 SLIKOVITIH 55: ZAPOJTE Z NAMI: BACH IN PREDKLASIKI (1969), OTROŠKI ZBOR RTV LJUBLJANA IN JANEZ KUHAR, 14.50 SLEDI: LOVSKI PEVSKI ZBOR ŠKALE - 28 LET DELOVANJA, 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 DOSJE, 17.25 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 OSUPLJIVI AZERBAJDŽAN, DOK. ODD., 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAN., 21.25 SKRIVNOST JEZERA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.30 NESREČA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 05.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.45 MARČI HLAČEK, RIS., 8.05 SREČA JE ... ČE SI UPAŠ SKOČITI, 8.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.40 KULTURNI BRLOG, 8.44 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.45 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 9.10 MALO DRUGAČE: DIGITALNE INFORMACIJE, 9.15 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 INFODROM, 10.35 JONINA BARKA, KRATKI FILM, 10.50 PEPI VSE VE O PESNIŠTVU, POUČNA NANIZANKA, 11.25 PREK VSEH OVIR, NORV. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 PEPINA ZGODBA, DOK. ODD., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 PANTANAL -, DOK. ODD., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. PARODIJA, 22.20 POROČILA, 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 OZARE, 23.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 05.10.2013, II. SPORED TVS 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KOREJE - KVALIFIKACIJE, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 TARČA, 10.25 POSEBNA PONUDBA, 11.00 SLOVENSKI UTRINKI, 11.30 SLOVENCI PO SVETU, 12.30 PODOBA PODOBE, 13.00 OSMI DAN, 14.00 PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU, DOK. ODD., 14.30 SLOVENSKA POPEVKA 2013, 17.00 PROSLAVA OB 70-LETNICI KOČEVSKEGA ZBORA, 18.00 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KOREJE - KVALIFIKACIJE, 20.00 NAM HRANA LAHKO ŠKODUJE?, DOK. ODD., 21.35 VESELI DOGODEK, KOPROD. FILM, 23.20 ANSAMBEL DAN D: TIHO, KONCERT, 0.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.25 NA LEPŠE, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 06.10.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.30 POLNA HIŠA ŽIVALI: KO PRIDE VOLK, NEMŠ. NAN., 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE NAKLO, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OBZORJA DUHA: REVNI – POT CERKVE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, 14.30 NA PODEŽELJU, DOK. SER., 14.55 TAKA KOT JAZ, ARG. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: GLASBENI FESTIVALI, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: ZLATA SREDNJA POT, DAN. NAD., 21.10 OČE NARODA; PORTRET JANEZA STANOVNIKA, 22.20 ZELIŠČARKA MIRJAM, DOK. ODD., 22.55 POROČILA, 23.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 06.10.2013, II. SPORED TVS 7.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JUŽNE KOREJE, 9.50 SKOZI ČAS, 10.00 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 10.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 11.00 RAD IGRAM NOGOMET, 11.25 TURBULENCA, 12.00 GLASBENA MATINEJA: FESTIVAL RADOVLJICA 2013: KLARINETIST BLAŽ ŠPAROVEC IN GODALNI KVARTET INEGAL, 13.15 PROSLAVA OB 70-LETNICI KOČEVSKEGA ZBORA, 14.25 ŠPORTNI IZZIV, 14.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JUŽNE KOREJE, 16.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: MARIBOR : OLIMPIJA, 18.50 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 19.20 NA POTI: Z BOSO NOGO, DOK, ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: ANDREA BOCELLI - LJUBEZEN V PORTOFINU, 21.30 IZGUBLJENI NA VALOVIH - LJUDJE MANJŠEGA BOGA, DOK. ODD., 23.10 SOLZICE, KRATKI FILM AGRFT, 23.25 OBLAK, KRATKI FILM, 23.35 BOBEN USODE, KRATKA TV-IGRA AGRFT, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 07.10.2013, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 IZ POPOTNE TORBE: OTROK, POUČNA ODDAJA, 10.55 NOČKO II., PRAVLJICA ZA OTROKE, 11.05 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA, 11.25 ODPETI PESNIKI: KOSOVEL, ZAJC, KOKOT, 11.30 ZLATKO ZAKLADKO: ROŽNIKOV ČAJ, POUČNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB: KDAJ ZAČETI Z REKREACIJO, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 18.45 MINUTA V MUZEJU, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE, 23.40 KNJIGA MENE BRIGA: MONTE CRISTO, KOLESA, KURENT. NOVA MARIBORSKA ZGODBA, 0.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.00 NA LEPŠE, 15.25 OČE NARODA; PORTRET JANEZA STANOVNIKA, 16.40 OSUPLJIVI AZERBAJDŽAN, DANSKA, DOK. ODD., 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.05 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: CLARA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.45 VERA (II.): TIHI GLASOVI, ANG. SER., 23.15 SLIKOVITIH 55, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 08.10.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.45 KULTURNI BRLOG, 10.50 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.00 BINE: KUHAR, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 PEPI VSE VE O PESNIŠTVU, POUČNA NANIZANKA, 11.40 POD KLOBUKOM: LUTKE, 12.15 PISAVE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 16.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA Z JASNO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLBRAT, NORV. NAD., 20.55 DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 OČE NARODA; PORTRET JANEZA STANOVNIKA, 0.45 POSEBNA PONUDBA, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL TOREK, 08.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.00 GLASNIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 ZELIŠČARKA MIRJAM, DOK. ODD., 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: RADOVNA, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA DEŽELI: SOLČAVSKI GORSKI LES IN OGLARJENJE V OGLARSKI DEŽELI, DOK. SER., 20.55 VERDIJEVA DOMAČIJA, IT. GLASBENI FILM, 21.50 OPERNE ARIJE, 22.10 SINOVI NORVEŠKE, NORV. FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 09.10.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.30 SANJSKA DEŽELA: REKA ŽIVLJENJA (CERKNICA), POTOPISNA SERIJA, 10.55 (NE)POMEMBNE STVARI: ROJSTVO, ODDAJA ZA MLADE, 11.50 DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 SVET ŽIVALI: NOJ MIRO, RIS., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: OSAMLJENI LJUBIMEC, AM. FILM, 21.35 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 09.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 8.55 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 SLIKOVITIH 55: GLASBENI FESTIVALI, 16.20 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.50 GLASNIK, 17.25 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 ŠPORT, 21.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SHINE A LIGHT, DOK. FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 10.10.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNA NANIZANKA, 10.30 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.25 RAZRED ZASE: DRUŽBENI AKTIVIZEM, 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA Z BOŠTJANOM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 PIPI IN MELKIJAD: STOLP, RIS., 18.40 MANJA: NOČ NA SEVERNEM TEČAJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL ČETRTEK, 10.10.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. PARODIJA, 15.20 EVROPSKI MAGAZIN, 15.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 PANTANAL - ZADNJE ZATOČIŠČE JAGUARJEV, DOK. ODD., 17.25 TOČKA PRELOMA, 18.00 PRIREDITEV OB 20-LETNICI ZVEZE VOJNIH VETERANOV SLOVENIJE, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LJUBLJANSKO JUTRO, BENEČANSKI VEČER, 20.50 ISKANJA, SLOVENSKI FILM, 22.35 GEORGE GENTLY IV.: NAROBE SVET, ANG. SER., 0.05 SKRIVNOST EDWINA DROODA, ANG. NAD., 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL