(Tr^^^^^^^^^S^JI	^^^ T A t^T A Tfc m ^ jt	n
£ v Zedinjenili državah.:• M	■ I /l ^^^ I^Lj B-^ ■ I I I	1 ta the United State*^ £
jg Vega za vse leto... $3.00 flf	M JX - X ^ X V/J^T jL JL	Issued every day accy* ft
m Ima 10.000naročnikov:- fj]	_. _ . , - - .	m Sundays and Holidays^ S
^ ^ h ^	List slovenskih delavcev v Ameriki.	-j
J- — g=ggggggBBBBgg!^ggBBgggHgg=	1 --—i i	gfeggggi———
nUDPOV FSAttU: 4687 CORTLANDT,	Entered u Seconi-Clasfl Matter, September U, 1903, at the Post Olioe at Hew York, H. Y* uitr tke Act of Ooifmi of Marck S, 187».	PELEFON PI1AJLNE: OST COSXLAMEft
NO. 270. — STEV. 270.	NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 17, 1914. — TOREK, 17. NOVEMBRA, 1914.	VOLUME -rrrj LETNIK tto
MESTO KRAKOV V PLAMENIH, PREBIVALSTVO BEŽI.
VELIKANSKO POPLAVLJEN JE NA ZAPADNEM BOJIŠČU.
Pogrom na Žide v Lvovu. - Nemci so zopet pričeli z ofenzivo proti Rosom. -- Vihar in nalivi enemogočujejo operacije v zapadni Flandriji in vrše se le artilerijski spopadi - Srditi boji v Argonih. Iz Pariza poročajo, da je bil pri Ypres uničen neki celi nemški polk. -- Nemške baterije ob belgijski obali so poškodovale tri angleške bojne ladije. Novo vojno
posojilo Anglije v znesku $1,250,000.000.
Boji v snegu in viharju.
Berlin, Nemčija, 16. novembia.
V	uradni izjavi glede vojne situacije se gla.si, da so boji >m zapadni fronti nekoliko pojenjali radi utrašnega viharja ter nalivov, ki so ustavljali ali pa one-mogočevuli vsako gibanje. V poročilu pa se glasi nadalje, da imajo zaznamovati Nemci v Argonih velike uspehe. Besedilo objave j«* sledeče: "Na zapadnem bojnem pozoriaču sta bili včeraj obe . t rank i manj aktivni radi velikega viharja, ki je divjal.
V Plandriji počasi napredujejo naše čete, dočiin imamo zaznamovati v Argouih kaj važne uspehe. *'
Dosedanje nemške izgube.
Kodanj, Danska, IG. novembra. — Ruvuo objavljeni 75. nemški seznam izgub vsebuje imena I0,4b3 častnikov in vojakov, ki so bili ubiti, ranjeni ali se jih pa pogreia. Vštevši ta seznam so izgubiti Nemci dosedaj 535,367 mož.
Oel polk uničen.
Paris, Francija, 16. novembra.
V	danes popotdue izdanem ofici-jelnem poročilu francoske vlade, se glasi, da so zavrnili včeraj zavezniki vse naskoke Nemcev ter da so vprizorili na več mestih protinaskoke. V poročilu se glasi: "Ob Yser-prekopu. od Dix-mude do Nieuport, se je omejeval boj včerajšuega dneva na dvoboj 1 artilcrije. Pop lavi jen je dežele je v tem kraju sedaj se obširnejše. Nemške čete, ki so skušale prekoračiti prekop med Dixmude in Bizsehoote, so bile v vsakem slučaju pognane nazaj preko mo-l stov. Neki nemški polk je bil južno od Bizschoote popolnoma uničen.
Južuoiztočno od Ypres smo odbili dva naskoka, sovražnika ter1
pričeli sami z ofenzivo. 'Pri tem . i smo zavzeli psr opornih točk. katere so nam Nemci pred nekaj j dnevi odvzeli. — Med Lvs in Oise wo we izvršila le brezpomembna j gibanja in ob Aisne so se vršili j brezuspešni artilerijski boji. Kraj St. Hubert v Argonih je bil izpostavljen naskokom Nemcev, ki pa so ostali brezusjHfšni. V Vogezih je opaziti, le manj važna gibanja."
Ničesar novega s fronte.
Današuje večerno poročilo ne vsebuje ničesar drugega kot naznanilo, da ni poročati glede situacije na bojiščih ničesar nove-
Trdnjavika vojna, v polju.
Nasproti trditvam Nemcev, da so bili v Argonih uspešni, pravi neko poloficijelno poročilo, da se je položaj strank v Argonih v zadnjih dveh mesecih le tnalo iz-premenil. Nemci in Francozi leže tam v globokih okopih, ki so na nekaterih mestih oddaljeni drug od drugega le kakih 50 metrov. Uporablja se vse metode, ki so običajne pri trdnjavski vojni.
Boš no oolje je velikansko močvirje. Veliki nalivi so še bolj razširili obseg poplavljene zemlje in pokrajina med Nieuport ter Dizmu-de je podobna velikemu jezeru ali pravzaprav močvirju. Voda j« zalila vse okope in municijski vosov i in drugi materija! gledajo kot majhni otoki is jezera. Na pov?#ifjn vode pa plavajo trupla
Vsled tega je Nemcem popolnoma nemogoče vprizoriti nadalj-ne naskoke in boj se omejuje na artilerijski dvoboj.
Ujetniki Anglije. London, Anglija. 16. novembra. Tajnik McKenna je danes v poslanski zbornici naznanil, du se nahaja v koncentracijskih taboriščih 14,500 državljanov in podanikov sovražnih držav. Pri tem j niso všteti oni, katere se je zajelo na bojnem polju in katere se je vzelo s sovražnih ladij.
Neki v Bruselju izhajajoč nemški list je priobčil vest. da je vrgel neki angleški avijatik bombo v belgijski kraj Couftrai in da je bilo vsled eksplozije ubitih 14 oseb.
Japonci v Evropo?
London, Anglija, 16. novembra. Trdovratno se vzdržuje vest. da se bodo japonske čete vdeležile J bojev v Evropi. Danes se je izjavilo, da bodo dospeli v kratkem v .Marseille Japonci, ki znajo ravnati s težkimi oblegovalnimi topovi. V Franeiji se bo uporabilo j tudi japonsko iufanterijo.
Iz Pariza se poroča, da je dospelo danes iz Marseille 25.0001 I svežih indijskih čet, ki so takoj I odšle k fronti.
Vedno večji strah pred špijoni. j
Vedno večji postaja strah pred I špijoni in od mnogih strani se očita vladi, da ne nastopa dosti j odločno. Zahteva se. naj se vse j inozemee spravi z otoka. Zatrju-i je se nadalje, da se nahaja med i belgijskimi begunci veliko nemških špijonov ter da je najti o-j gleduhe celo med vojaki, ki od-' 'hajajo k fronti.	,
Vlada je odredila, da mora vsaka oseba, ki potuje na kontinent. uporabiti gotovo železniško črto ter se preišče njegovo prtlja-(go. da bi ne imel pri sebi, kar bi (eventuelno lahko koristilo sovraž-] uiku.
Splošna vojaška dolžnost za An-i fflijo?
London, Anglija. 16. novembra.
V	uplivnih krogih je opaziti gibanje za uvedl>o splošne in obvezne vojaške službe. V dobropoučenih | krogih se zatrjuje, da se bo idejo uresničilo morda že pričetkom prihodnjega leta.
Ker so delavci proti temu. da bi se jih utakuilo v vojaško suknjo ter poslalo na evropska bojišča. je položaj v Angliji kaj kritičen, posebno pa še vsled dejstva, da je stopila Turčija v vojno. Delavske organizacije so vse proti splošni vojaški službi ter se pričakuje od te strani .najmočnejšega odpora proti uresničenju te ideje.
Splošno se domneva, da bi se splošno vojaško dolžnost že uvedlo, ako bi bil še na krmilu stari režim. Med pristaši stranke, ki je sedaj na krmilu, pa je veliko ua-sprotnikov obvezne vojaške služ-l»e. Veliki londonski časopisi so vsi za uvedbo splošne vojaške dolžnosti.
Vlaki s mrtveci v Bruselju.
Ženeva, Švica. 16. novembra.
V	pismu nekega "Švicarja, katero je priobčil neki tukfl^Shi list. se glasi, da presega število nemških ranjencev, ki prihajajo v Bruselj, vsa pričakovanja. V pismu se glasi nadalje, da prihajajo s fronte takozvani 4' mrtvaški vlaki'*, napolnjeni z mrtveci. Trupla se npepeli v velikih pečeh, ki so postavljene v okolici Bruse-Ija.	m
ODDELEK STROJNIH PUŠK PEŠPOLKA ŠT. 17.
Papeževa enciklika za mir.
Rim, Italija. 16. novembra/ — i j V neki eneikliki je pozval danes j 1 papež Benedikt narode, naj sklenejo mir. V eneikliki se peča papež tudi z vzroki sedanje vojne, I katere navaja kot sledeče: Po-| manjkauje prave ljubezni do bliž-Injega; omalovaževanje avtoritete; nepravičnost enega razreda! I napram drugemu in upoštevanje
I zgolj materijelnih koristi.
j
Novo angleško posojilo, i London, Anglija. Ki. novembra, j V poslanski zbornici je zahteval ministrski predsednik Asquith do-j voljenje vojnega posojila v zne-,sku $1,250,000.000. Dosedaj do-| voljene svote so povečini že po-■ rabljene.
! Prihod Japoncev v Tsing-Tau. I Tokio, Japonska, 16. novembra. — Japonske čete so prišle 1 'danes v prejšno posest Tsing-Tau j v Kiaučau ozemlju. 1'hod so spremljale različne eeriinonije. i vštevši žalne svečanosti za padle vojake.
Obleganje Tsiug-Taua se je končalo dne T. novembra in postojanko se je foruieluo izročilo tri dni pozneje.
Nove izgube Angležev.
Berlin, Nemčija. 16. novembra. — Listom se je danes ofiei-jelno sporočilo, da so nemški topovi ob belgijski obali stavili izven boja angleški torpedu i ru£i-lec "Falkon". križarka "Brilliant ' in pomožno Iadijo "Rinal-do."
Lahka križarka "Brilliant*" je bila stara 23 let ter je imela posadko 273 mož.
Angleški parnik je nasedel.
London, Anglija. 16. novembri. Poročilo iz Kristijanije pravi, da je nasedel angleški parnik "Weimar" na poti iz Arhangelsk. Rusija. v Leith, Škotska, na nekem otoku pri Bore. pred obalo Norveške. Vse potnike se je rešilo ter prevedlo v Troudhjem. Za norveško vlado nastane sedaj vprašanje, ako se bo interniralo častnike, ki so se nahajali na par-niku.
Bojna ladija "Canopus" je baje na varnem.
Winston Churchill, prvi lord! admiralitcte, je danes v poslanski zbornici izjavil, da je angle- j ška bojna ladija "Canopus** najbrž na varnem. "Canopus" se na-j haja v Tihem oceanu ter je pri-j padala brodovju admirala Cra-! docka. ki je bilo poraženo v morski bitki z nemškim brodovjem ob obali republike Chile. "Canopus" se ni vdeležil bitke, ker je bil še preveč oddalje ud poaori-
' Nemški podmorski čolni pred !	Norveško.
j London, .\n*:li..a. Ifi. novembra, j 1/ Beriren. Norvi šk<>. .-;<• poroča, da se je opazilo podmorske čolne ' v bližini Ijofoten-otokov. pred se-verozapadno obalo Norveške. — Južno od I'»erireti-so opazili neki ' aeroplan i<-r s-- v !<• toliko, da ni : i bil norveški.
I
Morje je podrlo vse. j Valparaiso, < !tii<. 10. novembra. — Cileitska Iiospiti'.lua ladi-ija "Vahliva". ki je preiskala morje, da najde eveiituelne pre-i živele angleških križark. ki so s«*' •potopile, je dospela danes v Tal-| eaguana ter prinesla poročilo, da ni zapazila liikakih preostankov ( an?!' ikin bojuifi ladij, ('ib-nskai admiraliteta je vsled tega izjavi- ^ la .da se bo prenehalo z preiska- j vo.
i
Japonske križarke na poizvedovanju.
Honolulu, Havajsko o1očj»\ 10. novembra. — .Mala ladija. ki je dospela včeraj semkaj iz 1'ort Townsend. Wash., je prinesla poročila. iz katerih je razvidno, tla zasleduje sedi j japonsko bro-dovje nemške bojne ladije, ki so uničile brodovje angleškega admirala Cradocka. Kapitan je izjavil. da je zapazil japonski ki i ž^lrki "Hizen" in "Azama" \ četrtek 500 milj južno iztočno od Honolulu.
"Glasgow"' na varnem.
Rio da Janeiro, Brazilija. 16. novembra. — Danes je dospela semkaj angleška križarka "Glasgow". ki se je vdeležila pomorske bitke z nemškimi kri/arkami pri Coronel. Chile.
Kdo je odgovoren za polaganje min v Severnem nnorju?
London, Anglija. 16. novembra. Iz Washingtona je dospelo sem poročilo, da so Združene države naročile tukajšnemu ]»oslaniku Page in ameriškemu poslaniku v Berlinu. Gerard u, naj dobita obširne informacije glede odgovornosti za polaganje min v Severnem morju.
Odločna zavrnitev.
Berlin, Nemčija. 16. novembra. Nemčija je odločno zavrnila ob-jdolžbo Anglije, da je Nemčija kr-I šila določbe haaškega sklepa gle-jde polaganja morskih min. Vlada izjavlja, da ni nikdar uporablja-|la ribiških čolnov in ladij z nev-{tralnimi zastavami za polaganje 'min. Vse nemške tnine so položile bojne ladije, a nobeno na vi-, sokem morju.
*
Z južnega bojišča.' Berlin, Nemčija, 16. novembra, ^trijsko vojno. ministrstvo je
uradno naznanilo, da se posadka } , v Przemvslu izboruo brani. Koti |znano. Iiusi že drugič oblegajo ro mesto, pa tlost daj še niso ničesar dosegli. Avstrijska armada je v Srbiji in Bosni stopila v ofenzivo. Srbi se umikajo proti Valjevn. kjer je zbrana sila njihove arma-jde. Avstrijske čete. so zavzele jOlirenovae, trdnjavo, ki leži pet-| najst milj jugozapadno od Bel-! grada.
I
Uspehi avstrijskih čet.
Washington, i >. <'„ 16. nov. — Zunanje ministrstvo na Dunaju je poslaio danes avstro-ogrskemu j poslaništvu slede-o brzojavko: — Kljub močnemu uporu sovražni-,ka prodirajo naše čete proti "Va-jljevu. splošnem pa ovira naše , vojne oj)eracije velik sneg in sla-!bo vreme.	£
Ziivezniki ne obstreljujejo več Kotora.
Washington, D. C.. 16. nov. — Poročilo, ki ga je dobilo danes dvstro-ogrsko poslaništvo z Dunaja. se glasi: — Francosko iti angleško brodovje je prejenjaio z obstreljevanjem avstrijske trdnjave Kotor. Francozi so imeli na gori Lovčen precej topov, toda sili avstrijske artilerije se niso mogli upirati.
Turki in Rusi.
London, Anglija, 16. novembra. Egiptovski kediv je zapustil s svojim štabom mesto in se podal na fronto. Njegov štab šteje kakih 50 mož. Angleška vlada mu je v posebnem manifestu naznanila. da se ne sme več vrniti v Egipet.
]
Sveta vojna.
Berlin, Nemčija. 16. novembra. Iz glavnega mesta Turčije poročajo. da je proklamacija svete -j vojne napravila na vse velikanski u*is. Ljudje hodijo demonstrativno po mestu in prirejajo pred avstrijskim in nemškim poslaništvom velike demonstracijo.
Verska vojna.
Berlin, Nemčija, 16. novembra, i Sultan je izdal na svojo armado ; in mornarico proklainacijo. v ka- ( teri pravi, tla je ta vojna sveta vojna, v katero mora iti vsak mo-homedanee z največjim veseljem in navdušenjem. 'Od zmage ne od-visi samo usoda naše dežele am- ] pak eksistenca 300,000,000 moha- ] medancev.'
p
1
Bombaž za Nemčijo.	1
Galveston, Tčx.. 16. novembra, j Parnik "E1 Paso" je odplul da- i ties proti New Yorku ter imel na ] krovu 8000 zavojev bombaža, na- j menjenega za Bremen. To je pr- j ya po&iljatev bombaža za Nemci- \ .pgatjcij^ ^bnAnila y^SL
Krakov gori.	[
Rim, Italija. IG. novembra. — "Gicrnale d' Italia" je debil iz Benetk sledečo brzojavko: Trd-1 njava Krakcv v Galiciji je začela gereti. Požar se je s silno naglico ia:;širil. Prebivalstvo beži v notranjost dežele.
Ncmci predirajo na celi črti.
Petrcgrad, Rusija. 16. nov. — I/, tukajšnjih časopisov je razvidno. da Nemci na celi črti prodirajo in se nahajajo sedaj že milj vzhodno od trdnjave Thorn. Nova fronta je dolga ->'H) milj in i se razprostira od reke Varte do najbolj severovzhodnega okraja Vzhodne Prusije. V centrumu so naleteli Rusi na močan odpor, do-čim se krjii ne bosta mogli i-atli [izvanredno slabega terena dolgo | vzdržati. Nemci računajo v prvi .vrsti na svojo težko artilerijo. če pa ž njo ne bodo mogli ničesar ■ opraviti, se bodo morali umakniti. Nemci sedaj malo lažje prodirajo, ker so vse ceste zamrznile in so že popravili nekaj od Rusov razdejanih železniških prog.
Koncentriranje nemških čet.
London, Anglija. 10. novembra. Tukajšnji "Times" je dobil iz Kodanja sledeče poročilo: Nemci koncentrirajo svoje čete pri Thor-ou in Breslau (Vratislava). Nemci imajo na vzhodnem bojišču dovolj vojaštva in so vse govorice, da bodo morali odpoklicati nekaj armadnih zborov iz Belgije, neresnične.
Stališče Rusov.
London, Anglija. 16. novembra. Ruska vlada je poslala Angliji, Franeiji in Belgiji posebno noto. v kateri pravi, da se ne smejo vedno zanašati na Rusijo, ki je ko-j maj kos mogočnemu sovražniku, i Rusi so storili vse. kar je bilo v J njihovi moči. čudežev pa ne morejo delati. Ce so rekli, da bodo, prišli v Berlin, se bo to tudi zgo-i dilo, dan pa še nikakor ni določen. S hrabrostjo in premišljenim delom se da vse doseči.
Nemška zmaga.
Berlin, Nemčija, 16. novembra. Nemški generalni kvartirni mojster je danes sporočil, da sta avstrijska in nemška armada sijajno premagali Ruse pri Vloelaveku. Lipnu in Soldau. Rusi so se umaknili proti vzhodu do mesta Kutno. Pri tej priliki so baje Nemei zaplenili več sto strojnih pušk, topov, veliko množino vojnega materijala ter vjeli preko } 23.000 Rusov.
Boji oziroma manjši spopadi se še vedno nadaljujejo. Proti levemu bregu reke Visle prodira močna ruska armada.
Obstreljevanje Dardanel.
London, Anglija. 16. nov. — Iz Aten poročajo: Ko so obstreljevale francoske in angleške bojne ladije Dardanele. je padlo na turški strani 230 mož. Utrdbe so precej poškodovane/
POZOR CITATELJI!
Cenjenim naročnikom nazuv njamo, da smo ustavili pošiljanje lista ▼ stari kraj, ker so nam iz več krajev pisali, da se lista sploh ne dostavlja. Kakorhitro se bodo tozadevne razmere kaj izpreme-ni!e, bomo zopet začeli s pošiljanjem. Onim, ki Imajo naročnino plačano zanaprej, bomo pošiljali list po preteka vojne toliko časa kot se ga bo zamudilo sedaj. Toliko toraj t prijacno pojasnilo.
[	Roške izgube.
Berlin, Nemčija. 16. nov. —i I Vest. da so bili Rusi pri Kopru-keui premagani, se potrjuje. Turki so razkropili neki ruski ar-madni zbor in pri tej priliki pobili najmanj 5000 Rusov. Zaplenili so tudi veliko vojnega materijala in drugih potrebščin.
Pogrom v Lvovu.
Washington, D. C., 16. nov. — Avstrijsko poslaništvo je dobilo 7. Dunaja poročilo, da so začeli . ruski vojaki preganjati Žide. Dosedaj so jih že 14 ubili, kakih 40 jih je pa nevarno ranjenih.
Neki newyorški židovski list poroča: Ruske oblasti so prisilile v Bjalistoku Žide, da so imeli tudi v soboto odprte svoje prodajalne. Židje so seveda protestirali. pa vse skupaj ni.nič pomagalo.
Iz Petrogratla poročajo ravno nasprotno: V Moskvi so začeli nabirati za revne Žide in so že dosedaj nabrali 8000 rublje v. Petro-grajski bankirji so darovali v isti sklad 12,000 rubljev, ruska vlada pa 2000 rubljev.
h
Demonstracija Peni j cev.
Lcndcn, Anglija, 16. nov. — S^ofie poročajo, da so imeli tamoš-nji Perzije i veliko protestno zborovanje. na katerem so zahtevali, da morajo ruske čete takoj zapustiti Perzijo. Po zborovanju so šli v velikem sprevodu po mestu in kričali: "Proč z Anglijo, Francijo iu Rusijo! Živela Perzija, Turin ja. Nemčija in Avstrija!"
Rusi v Kavkazu. Pariz, Francija, 16. nov. — Izjava, ki jo je izdal ruski general-|ni štab, se glasi: "Naše čete so se j nekoliko umaknile in se priprav-| Ijajo na nov napad. Sovražnik jo (dobil zadnje dni iz Trapezunta in !drugih mest precej pomoči."
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bodemo istega vrnili pošilja* tel jem.
V sedanjem položaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na. slovljenca tako hitro, kakor pre. je v normalnem času, ker vsokdo ve, da sedaj potrebujejo pisma ▼ Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več k* kor 500 K.
Cene;
K	$	.1 t
5--------1.10	100________20.50 '
10....	2.15	110....	22.6« r
15--------3.15	120________24 60
20....	4.20	130....	26.65
25--------5.20	140....	28.70
30....	6.25	160....	30.76
35....	;7-30	160....	32.80
40--------8.30	170....	34.85
45....	9.35	180....	36.90
50....	10.35	190....	38.96
66....	1LSS	§00...	41.00
60....	12.40	260....	51.26
66....	13.40	S00....	61.60
70....	14.45	360...« 71.T«
75....	16.45	400....	82 00
90....	16.60	92.25
86....	17.60	»00....	108.66
90....	18.50
TVBDKA FRANK 8AXSXK
82 Cortland BL. New York, H. T
W Opozarjamo na oglas gloda W "KOLEDARJA" jsa,
.. ^KLfiffjk .....- ...... ; .
"(LAS NARODA"!
% (8lnubil Daily.)
Own! and pobHahed by tb« jimiilr PubKshing Ca
(a corpontMB.) 9K1NI SAKSER, Preaidaot. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Trr—urer.
PlM of BuiM« of the corporation and
whfei uiil m of abov« officers : V Oaniaadt Street, Borough of Man-hKttan, New York City, N. Y.
So oalo leto velja K«t sa Ameriko in
C—odo........................$3.00
** pol leto....................... 1.60
** hto so mesto New York........4.00
" Ml leta aa mesto New York .. - 2.00
H Evropo sa tm leto...........4.60
" pol IeU.............2.65
** ** ftctrt leta............ 1.70
'^ILAfl NAROPA" ixhaja vsak dan
fcvmtnii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") baod every day except Sundays and
Holidays. Subscript! oci yearly $3.60,
M» imtiiwmit on asi «i—r>ei>l_
EtopM tar« podpisa in oeoboosti m ne
pnobčujejo. DMT Mj M blagovoli pofiiljati po —
Hooey Order. W qpramembi kroja naročnikov pro-rtno^d* se nam tudi prejinjc
UfalliČe naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dopisom In podil) at vam naredite to ^	naslov:
•GLAS NARODA-
m Cortlandt St. New York City.
Telefon 4687CotUmkH._
Ameriški Slovenci in njih stališče napram sedanji evropejski vojni.
(Pisano za Press Exchange, New York City.)
I.
Sedanja vojna je učinkovita na različne strani in v številnih ozi-rih. Pri narodih, oziroma posameznih os«l>nli se je vzbudilo neobičajno zanimanje zu razmere v Evropi, za narode, o katerih se je dosed a j le malo izvedelo m za stališče slednjih napram sedanji vojni v Evropi.
V Združenih državah žive v večjih in manjših skupinah člani vseh narodov, kar jih živi v Evropi. Kaj jih je bilo prignalo sem, kaj jih še žene vsaki dan. je drugo vprašanje, katerega ne bomo obravnavali tukaj. Dejstvo je, da so tu in povsem umevno je, tla se ameriška publika zanima za vprašanje, kakšno stališče zavzemajo napram sedanji vojni v Evropi, ki zadene indirektnini potom njih same. Zvezani so namreč z vezmi krvi in tradicije z deželo, v kateri »o se rodili oni sami ali njih očetje, in ta vez jih sili. da zavzamejo, javno ali privatno, stališče napram velikim dogodkom, kojih daljne priče smo mi vsi.
Z ameriškega stališča, za človeka, ki je vzrastel v ameriških razmerah ter se ni podrobno pečal s stvarmi, ki se tikajo narodnostnih in političnih razmer v Evropi, je nadvse težko priti do pravega razumevanja stvari. Za tako razumevanje manjka ključa in ta je vpogled v narodnostni boj, ki je za Ameriko nekaj neznanega, ne- < kaj akoro nepojmljivega.
Boj med narodnostmi v Evropi j (brez ozira na autagonizein med i različnimi državami kot celota- ( mi) je v bistvu boj za prosto rabo 1 narodnega jezika. Vspričo seda- 1 nje civilizacije, ki je postala med- 1 narodna, je stopilo v ozadje pro- j sto izvrševanje narodnih šeg in l navad in v glavnem se gre — kot j že omenjeno — za prosto rabo na- i rodnega jezika, brez ozira na po- ] litieno vez dotičnega naroda. Da i pa se razume v politično polje se- i gajoee stremljenje posameznih ] narodov, da ohranijo njih lastni ] jezik, je treba poznati in razume- i ti zgodovino vsakega naroda, ki t pride pri tem v pošte v.
Veliko pleme Slovanov se deli < v glavnem v dva dela, severne in t južne Slovane. K severnim Slova- < xu>m spadajo Rusi (politično sa- j mosvoji), Poljaki (razdeljeni med I Rastjo, Nemčijo in Avstrijo) in t 'fehi (pod Avstrijo). K južnim t Slovanom pripadajo Slovenci ( (pod Avstrijo), Hrvati (pod Av- i utrijo), Srbi (pod Avstrijo in sa- < :m osvoji v kraljevini) in Bulgari s (aamoovoji). Južni Slovani iive J :aa jugu Avstro-Ogrske in na Bal- 1 kanu ter so med njimi v si »d zad 1
1
V	naslednjem se hočemo pečati
lb' s slovenskim narodom, ki živi, i . 7
kot omenjeno, pod okriljem Av-stro-Ogrske.
V	času, ko m) se naselili Slovenci v njih sedanjih bivališčih, »o bili krajevno veliko bolj razširjeni kot pa» so s«*daj. Pri tem je seveda treba upoštevati, da so bili kraji zelo redko naseljeni ter da je bilo od naselbine do liasel-'•Lii^ več ur hoda. Bivali so na Gornje in Nižje Avstrijskem, Tirolskem. Koroškem, Štajerskem. Kranjskem. Primorskem, Istriji in globoko notri v Italiji, kjt-r s<* je ohranil še dosedaj narodnostni otok takozvanih Rezija nov na Beneškem. Zgodovina Slovencev je od prvega počet ka. s kratkim premorom samostojnosti v času | kralja Sama. zgodovina podjarm-
I j enega naroda, pisana s krvjo, v večni suznjosti premočnega soseda. Podjarmljenje Slovencev je prišlo zaeno z razširjenjem krščanstva in konečnim zdroblje-njem poganstva. Stvari ni presojati z modernega stališča, ker je bil v takratnih časih pojem narodnosti nekaj neznanega. Vsak narod j«- smatral za svojo nalogo, tla razširi svojo oblast ter zasužnji manj močnega sosedu. Da so pri tem trpeli manj bojeviti in miroljubni narodi, je umevno, in med temi narodi s*- je nahajal tudi slovt'tiskK.
(Nadaljevanje sledi.
Dopisi.
• New YorN. Y. — V nedeljo I zvečer je priredilo slovensko pevsko in dramatično društvo " Do-| movina" koncert in igrokaz "Naša kri". Kljub zrlo slabemu vremenu je bil obisk nenavadno dober. "Domovina" se je že večkrat izkazala bodisi kot pevsko, bodisi kot dramatično društvo in so bile njene prireditve se vedno dobro obiskane. Veliko jih je prišlo tudi zaraditega, ker je bil čist dobiček namenjen "Skladu za najbednejše med bednimi", toraj stvari, katere bi ne smel prezreti noben Slovenec. Kakor že rečeno, dvorana je bila polna, koncertne točke lepe, godba je dobro igrala. igra je presegla naše pričakovanje. Ljudem je posebno ugajala pesem "Svobode duh", vsi so bili jia navdušeni za 4' V en ček Vodnikovih pesmi". Da. "'Ilirija vstani"' se poje sedaj v teh resnih časih, ne pa pesmi jokave in zaljubljene vsebine. Deklaniaeiji Kati Pavličeve in Urške Zakraj-škove sta vse zadovoljili. Slovenska godba je zadnji čas lepo napredovala in je lahko ponosna na nedeljski uspeh. Glede igre bi pa omenil to-le: Če je sklenila "Domovina" igrati težko, velepo-inembno in zgodovinsko igro. naj bi si izbrala Meškove '"Na smrt obsojene". Veliko silnejša je nje vsebina in veliko pomembnejša za sedanjo težko dobo našega ubogega naroda. Sicer jtj pa vseeno. "Naša kri" je težka igra, in ne sme se mi šteti v zlo. če samo »Iva posebno pohvalim. Mr. Maček je bil kakor župan izboren. gospodična Zakrajškova mu je bila kot hči vredna vrstnica. Pa tudi dru- 1 gi so bili dobri, samo škoda, da so bile kretnje slovenskih kmečkih fantov bolj newyorske kakor pa slovenske. Vživeti se je treba v ulogo, potem se doseže uspeh. ; Čast režiserju! Videlo se je, da
se je veliko trudil in dosegel, če ] ne popolnega, že vsaj delen i uspeh. Igra je bila dobra, prepri- 1 čan sem pa, da bo prihodnja se 1 bolj težka in da bo tudi uspeh ! boljši. Ljudje bi morali upošte- ( vati trud in prizadevanje vsake- ; ga društva, hvaležni bi morali 1 biti, če se jim nudi tak užitek kot ga jim je nudila v nedeljo ''Do- 1 movina". Zakaj se smejejo res- ] nim prizorom, zakaj poznajo na 1 odru le Mačka-veseljaka in izbor- t nega humorista, ne pa Maeka-žu- I pana iz Napoleonovih časov? 1"- i pati je toraj. da bo prihodnjič v i tem oziru publika drugačna. — ; Janez Terček.	1
Grass Valley, Cal. — Tukajšnji 1 družini Franka Petača je umrl 8. t. m. petletni sinček Frank, in si- i cer za boleznijo davica. Bolehal i je malo časa. Pokopan je na tu- 1 kajšnjem katoliškem pokopali- j šču. Mislim, da je to prvi sloven- t ski otrok, ki je pokopan tukaj, t Omenjena družina se je preselila šele pred par tedni iz države Ore- { gon v Californijo, pa jo je precej t zadela bridka usoda. Rodbini na- i «e sožalje. Delavske razmere so 1 kot ponavadi. Rudniki sicer de- < lajo vsaki dan, toda delo se težko i dobi. Jaz se nahajam tukaj že x dva meseca, pa imam smolo, da |
' -	... I
kini sem se kil podal na bližnje bribe, kakih 40 milj od tu. kjer se nahaja več malih zlatih jam. | Doopevši na gore, srni začudrno gledal, kaj vse napravijo, da dobijo zlato na površnje. Ob velikanskih jarkih, kjer teče voda. se nahajajo rudokopi. do katerih vadijo prave kozje steze, tako da mora biti človek, kadar hodi po njih, zelo oprezen. Lahko bi se, zgodi! >. da bi zvrnil kosti svojega rojstva v deročo vodo ter bi imel brezplačno kopelj. Večino-j lita pri vsaki jaiui se nahaja hiša. kjer stanujejo rudarji. Mule pa igrajo glavno ulogo, ker nosijo na hrbtu težke tovore, da prinašajo rudarjem življeuske potreb-j ščine itd. Ko sem hodil od rudni-j i ka do rudnika, sem videl mnogo brezposelnih. Ker sem se pa bal, da bi me siirg ne dobil, sem jo ubral zopet proti "Travnati doii-^ ni", kjer imamo sedaj Zrlo krasno vreme. Podnevi je še skoro prevroče, noči so pa hladne. Ko sr bodo delavske razmere zbolj-šale. sr bom že še oglasil. |)o tr-daj pa pozdrav! — John Bartol.
Milko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
(Nadaljevanje.)
"Jaz pa vendar mislim", od-vriie Olga, "da je Riharda kak lopov vrgel v vodo. Kajti slišala sem še razločno, da je klicaje na pomoč kričal: Lopov! A pozneje nisem nič več čula niti videla; zakaj prišla .sem bila pri tej priči ob vso zavest. Povejte mi torej, gospod Vogrin. kako se je bilo vse dogodilo!*'
"Tukaj ni veliko pripovedovati'". odgovori naš rojak. "Stvar je taka-le: Ko slišim, da nekdo na pomoč kliče, domislim si ta-| ko j. da je 1 o Rihardov glas. Saj je moral on biti nekje blizu mojega čolna. Vi. gospiea, pa ste se v tem trenutku tako prestrašili, da ste kar omedleli. A jaz sem čutil, da bi utegnila biti nevarnost velika. ter veslam v največji naglici tja, odkoder se je čulo pljuskanj. . Zdaj zagledam nekaj črnega na vodi. a poznal nisem, kaj bi bilo. Le to vem. da je mahalo in sopelo v zadnjih vzdihih. Jaz pograbim to bitje. Prijel sem ga baš za obleko in potem vzdignjeni, kar se je dalo. 1\> vsej >ili sem ga pa privlekel toliko i/, votle, da sem ga mogel vzdigniti v čoln. Stoprav zdaj spoznam, da je bil Rihard. Nato ga položim po dolgem v čoln in mislite si moje ve-~*lje. on je dihal, lepo dihal! Po-tipljein mu žilo: ona je bila. Sedaj še pa stopim k vam. gospiea. ki ste tudi ležali nezavestni v čolnu, a tudi vi ste, hvala Bogu, še dihali!"
"Moj Bog, kaj pa ste potem začeli.' Jaz bi bila samega strahu umrla!" pristavi gospa Skenov-ska, stresoč se pri teh besedah.
"Nato letim domov po mater in sestro, kar mi je sapa dajala. Kmalu smo imeli luč in suhe obleke pri čolnu. Potem sem Riharda izzul. ga malo preoblekel, nato; drgal: in glejte, on se je zavedel za nekaj trenotkov. Ali zopet j«1 nagnil glavo ter obležal v nezavesti. Gospiea Olga pa je prišia hitro k sebi, ko jo je jela moja mati z vodo močiti po sencih. Naposled sem jta z materjo in sestro peljal obadva k vam domov. To je na kratko zgodovina te nesrečne dogodbe, ki bi nam bila skoro uničila ljubega Riharda. A vse to sr je moglo le zaradi tega dogoditi. ker ste me vi. gospiea. spremljali z Riliardom tisti večer preko jezera domov!"
"Boga zahvali. Vogrin. da te je kdo spremljal oni večer!" odvrne pomenljivo dr. Simik. '"'Meni se vedno dozdeva, a ne vem zakaj, da se imaš ti le gospiei Olgi in Rihardu zahvaliti za svoje življenje ! Ako bi ue bila tebe onadva spremljala, ne bila bi ta nesreča zadela Riharda. temveč najbrže tebe samega! Ali se ti ne zdi tako, Vogrin.'"
''To je že mogoče. Mene pa bi ne bil nikdo rešil, ko bi ue bilo vas. gospiea, in vašega Riharda blizu", odgovori Vogrin smehljaje se proti Olgi in pristavi: "Jaz se imam torej le vam, mila gospiea, zahvaliti za svoje življenje!"
Pri teh besedah pa se Olga na glas zasmeje, ne zuajoč seveda, da je Vogrin nevede govoril resnico; kajti zločinstti napad je bil le njemu namenjen. Vsled teh in drugih pogovorov so se bili prej žalostni obrazi že malo izpreme-nili. Gospa Skenovska kakor Olga sta postajali »daj bolj veseli. Lahko je jima prihajalo pri free, ;
i , . i
vider, da m vtč nevarnosti za Ri- <
hard a.
"Ribard je že danes toliko 5 boljši, da mu lahko sami domači ] dovolj postrezete". tolaži napo- ' sled dr. simik skrbno mater. ,**Ako bi mu pa utegnilo ponoči « hujše prihajati, pa pošljite -takoj pome. A' vsaki uri hočem priti ter ostati pri bolniku."
Po t«-:ii razgovoru >■• mislita naša prijatelja i,- posloviti od Ske-novskih, ali Olga pristavi: ! "Ne hodite še. gospod doktor! Ravno zdaj pride baron Robert popra še vat. kako je kaj Rihardu.' \ idi la sem «ra sk>»zi okno. da je on krenil proti naši vili. Prosim vas. povejte mu sami. v kaki ne-j i varnost i je bil Rihard. Zakaj nama. mami in meni. on tega nika-; jkor ii" verjame. Včeraj me je le* zasmehoval, ko sem mu pravila. . !a je Rihard hudo bolan in da ste vi. gospod doktor, /. gospo-» dom Vogrinom pri njem. Na no-j > !>en način pa mi ni hotel verjeti,
■	ko sem trdila, da ne sme razen
■	vaju dveh niliee k njemu."
"To je res. knr pravi Olga!" pritrjuje mati. ko dr. Simik in Vogrin neverjetno z glavo majata. "i ta ion Robert nOi"-<- nikakor verjeti, da bi bil kdo Riharda na-padel in vrgel v vodo. T i je iz-Jmišljeno, trdi on! Ostanita torej j obadva š* nekaj ča^a tu iti razlo-j žita mu srma. kaka nevarnost je pietila Rihardu. Meni s tem jako I ust režeta."
' Naša znanca sta gospe j seveda t z velikim veseljem to željo izpol-, Jnila ter ostala, pogovarjajoč se z ,'gospo o raznih stvareh, dokler ni . i bilo barona Roberta v sobano, j'o'ga pa je šla medtem k bratu i pogledat, obljubivši Vogrinu, da , >e hoče v kratkem vrniti.
Baron Robert si v istini ni .vedel tolmačiti, kako bi bila Riharda „ doletela ona nezgoda, ki je bila le ^ Vogrinu namenjena. V negotovosti j.- bil torej in mc čudil nad . \\>em kar je ^liš.tl pri Skenov-' skih. Zakaj Olga in nje mati ni-] ii n ničesa drugega povedali, kakor LT"!i dogodek brez vseli o-kolišein in njegove hude nasledke. A sam zopet je vedel le to, - kar mu je pravi! sluga.
Ko sv je bil Robert v nedeljo /.ver1 •• poslovil Skenovskih in . lr. Sirnika. je š-1 na obrežje. Tu ^ ,;e nekaj časa pokušal, a naposled zažvižgal skozi prste, da se je razlegalo daleč tja po širnem jezeru. A žvižganja pa niso čuli samo Rihard. Olga iu Vogrin. teniTi č tam na jezeru tudi Robertov sluga Janoš. Ta je namreč v • čolnu sede pričakoval dogovorjenega znamenja. Imel pa j«' močen drog zraven sebe in s tem je hotel zagnati Vogrina na dno jezera ribajo v živež in veselje.
Težko je pričakoval potem Ro-bert svojega slugo domov. Sto-prav proti eni po polnoči pride Janoš ves upehan na dom ter naznani svojemu gospodu, kako se mu jj posrečilo njegovo početje.
"Ne vem, ali še živi ali ne", pripoveduje zdaj sluga. "Sunil sem tra sieer s tako močjo, da se je bil takoj iz čolna v vodo pre-kopicnil. kakor če lovce s svinčen ko zajca dobro zadene. Kričal je na pomoč, kakor da bi bil kožo raz njega rezal. Nato ga še en pot globoko v vodo porinem, ali glejte hudiča, naenkrat pri vesla nekdo — in zdaj sem jo moral sam hitro pobrisati. Gotovo je vrag sumil, da se ni varno tako pozno voziti preko jezera in si je najel tovariša. Jaz pa sem potem daleč okoli veslal, da- me nikdo ne zasa<"i. in zatorej pridem tako pozno nazaj."
'"Ali pa veš. da si njega zadel m ne koga drugega.'" vpraša prestrašen baron Robert.
' Koga pa drugega kakor Vogrina!" odgovori naglo sluga. "Saj sem sljšal žvižganje in potem sem se naglo tja napotil, kjer oni dve skali v jezero molita."
"Ali se je še spak rešil ali ne, kaj misliš?"
''Tega pač ne vem, gospod baron, ali jaz^mislim, da ne bo več zemlje teptal in odganjal mene izpod okna!" odgovori sanioza- ^ vestno sluga in s to opazko je ob- j' enem potolažil tudi svojega go-j^ spoda. "
Kar človek želi. to tudi rad j verjame, in tako je bilo i z Ro- • bertom. Verjel je slu go vim bese- -dam ter res mislil, da je uničen, pokončan in na veke ugonobljen; njegov nasprotnik. Kakšna slast. ■ < kakšna radost je bila ta misel ba- i ronu Robertu! Tako na tihem, > tako skrivši, tako naenkrat izne- 1 biti se svojega tekmeca in imeti < pri tem še sam čiste roke: to je s bjla kaj blažena misel našemu ba- s ronu!	.	ji
t Naravno je bilo tedaj, da ni ba- •
1
Olginiui besedam verjeti, ko mu I je ona vpričo svoje matere v ponedeljek popoldne pripovedovala, kako nevarno je Rihard zbolel. sc bolj pa se je zavzel iu čudil, ko mu je ona celo trdila, da mu strežeta tir. Sirnik iu — Vogrin!
Sprva je tem besedam, oporekal. a naposled se mil je vendar 1 j nehote dozdevalo, da bi znalo vse to biti res. Olgi na žalost in ma-jterln Ft rah mu je govoril dovolj 'prepričevalno, kakor dolgo dokazovanje. Zavzemal se je le nad l( 'i!. zakaj mu noče nikdo bolj natanko razjasniti vzroka Rihar-dovej bolezni. Ali <*lga in nje mati sta molčali nalašč o dntičniii j okoliščinah. Dobro sta vedeli, da j bi Robert zopet očetu poročal, k i bi zvedel k;si več o Rihardovi ne-sreei.
Nekak strah pa je vendar Roberta obhajal, ko si je 011 doirsi-jslil, da 1*11 njegov sluga po na-jključju lahko Riharda namesto Vogrina napadel. in ta slutnja ga je jela hudo nadlegovati. Skuša! je torej na vsak način zvedeti resnico o tem. Prihajal je zaradi tega v ponedeljek in torek večkrat k Skvuovskim. Popraševal je sicer kaj >krbno. kako se Rihard počuti, a pravzaprav pa je le hotel zvedeti, ali je res in zakaj je Rihard bolan. Robert si je namreč domislit val. ker ni slišal o ni-1 kaki smrtni nezgodi govoriti v ' Porečali. da se je rešil Vogrin, pa da leži zdaj pri Skenovskih bo-"fiii in tu mu strežeta Rihard sam -, in <lr. Sirnik.
•	Ta misel ira je strašno mučila, i a v svojih ljubosumnih strastih . ni si mogel pomagati. Kakor črv i je glodalo nekaj v njegovem srcu i in mu ni dajalo miru. Zatorej je
hodil podnevu kakor ponoči
•	skrivši okoli Skenovskega domov-i ia. opazujoč. k;:j se vse tam godi ' in kdo vse k Skenovskim zahaja. •'(Videl pa je le edinega dr. Sirni-l ka, ki je prišel večkrat tja. a Vo-
■	grina ni mogel nikjer zaslediti.
•	Vseka ko se mu je to čudno dozde-. valo. ali Olginim besedam ni veii-
■	dar hotel verjeti.^
Naravno je torej, da se j'1 Ro-, belt danes popoldne jako zavzel.
ko je. stopivši v sprejemno soba-> no. zagledal Vogrina zdravega v i družbi gospe Skenovske in tir. Sirnika.
"Je-li res Rihard hudo bolan, gospod doktor.'" vpraša hitro po prvem pozdravu baron Robert našega zdravnika.
"Da. pa še kako hudo! Misli! sem, da ga ne bodenio mogli rešiti". odgovori mirno dr. Sirnik. "Ali danes se je prvič pokazalo, da mu je boljše in da ni več nevarnosti. Zatorej vidite zdaj tukaj gospoda Vogrina in mene, ki sva sama te dni stregla Rihardu. ' Razen naju Jii smel nikdo k nje-j; mil. ker bi bil preveč bledel, ako j bi bil kdo drug stopil v sobo."
"Kaj pa se mu je bilo pravza-jj prav pripetilo.'" vpraša inwto Ro- I bert ves radoveden.
"Tega pa sam dobro ne vem . j odgovori nalašč nalašč dr. Sirnik. j "Le gospod Vogrin nam zna ne- j kaj o t» ;n povedati, a 1udi on ne j ve vsega."
Nato razloži Vogrin nakratko j baronu Robertu, kako se je vse ■ dogodilo in da j<- on sam Riharda iz vode potegnil, ko se je ta baš z zadnjimi silami bori! s smrtjo.
"Gotovo je sam od sebe v vodo padel . pristavi zdaj Robert, in barva se mu je menjavala na lieu. "Saj n i misliti, da bi bil kdo Riharda zalezoval!"
(Pride ie).
Šcla za enorečne.
V vojni bo marsikdo izgubil levo ali desno roko. Ti nesrečneži bodo imeli hude skrbi, kako bo njih življenje v bodočnosti, ker le malo jih bo. ki bodo tudi kljub manjši delazmožnosti lahko zaslužili toliko kot [»reje. Velik del teh ljudi pa ima gotovo zmožnosti in veselje do upravnih služb in marsikdo lahko postane sčasoma izvrsten uradnik. Pa tudi drugače bi si lahko z eno roko služil isti denar kot preje. Ali predpogoj temu je, da se nauči delati le
!z eno roko in da je zmožen za u-radniške službe. Zato predlaga .arhitekt G rose 1 finger v "Neue Freie Presse". da se naj ustanovi šola za enoročne.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 45 let, z mizarsko j obrtjo iu precejšnjim premoženjem. se želi oženiti s Slovenko, staro od 24 do 38 let. katera naj bi tudi dvema dečkoma, starima od 2 4p 6 let, skazovala materinsko ljubezen. Katero veseli imeti svoj lastni dom* naj piše in če 'mogoče posije svojo sliko na:
•	j. d., ■ - ii^ii
160 Gold St. BbJUo K - Y
|
Rail bi izvedel za FRANKA JF-STINA. Pred osmimi leti je bival v Lorain. Ohio, in sedaj ne vem. kje se nahaja. Prosim ga. da se mi javi radi važnih st vali. — Frank Justin. 1708 — 28. St., Lorain, O. (11-17—11)
Rad hi z. d.-l. kje nal aja moj prijatelj JAKOB < TZNAR. IV d pa'." leti je bival na Filipinskih otokih k<.t vojak Združenih držav. Ako ve kdo izmed rojakov za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Kralj, Box 77«». lilaek Diamond, Wash. 17-11)—11
SVARILO.
Ta slika kaže omoženo
ROZO T IT? K, staro 20 let. Pobegnila je iz La I Salle. 111.. z J b-'i starim otrokom ter pustila moža. kateremu je u-kradia ^oUO. Rojaki, varujte > ■ je, da še koga drugega lie oslep:;-ri! Kdor jo bo preživljal, naj mi blagovoli otroka vrniti, za katerega mi je edino ža!. nezvesto tatinsko ž"-uo pa pr. pustil drage-volje vs.;ki hm slabiču, ki ne more dobiti pošteno slovensko dekle.
John Turk, ■joti ( reve Coeur St.. La Salle, lil.
« 17-11—1-1J
Kupite farmo!
Zemlja v "Wisconsin stane akir Šl~> in več. Mala naplačila. lahki pogoji. Sedaj je čas. da si ogledale to zemljo hi najb Ijše pri j delke. ki se jih pospravlja.
Pišite za pojasnila ali pa naznanite. kedaj pridete.
JOIIN MARINUT.
Willard, "Wis (Nov 3-11 2 v ti
Rada bi zvedela za "naslov mojega brata JANEZA RANT. Ako kilo izmed rojakov ve za njega, naj u»i blagovoli naznaniti, ali naj >e pa sam javi. — Marijana Rant, omožeiiji Kralj. Box 77U. Black Diamond, Wash. 17-1!»—11,
VAŽNO NAZNANILO,
Vsi potniki, kateri to na-meravali potovati v itaro •»F* domovino ta teden ali na-mera vaj o potcvn t pri-aMT hodnje, naj ostanejo na svo-jih mestih, ker bo vso paro-B& brodiie družbe prekinile u iNT nedoločen čas s prometom. 2PKT* Kadar se zopet razmere prs-2MT aragačijo, bodjmo pravo-W časno poročali na t«m me-W it*.
Tvrdka Frank Bakscr.
Pozor rojaki,
ki naročate SLOVENSKO - AMERIKAN3KI KOLEDAR!
Ker j'- v>!ed uvedbe pak<-tne j pošte	lina za Kole lar različ-
{iia, veljajo za posamezne države lebdeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
I Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Ma-niand. Massachusetts, New .Jersey, New York, New Hampshire, {Ohio. Pennsylvania, Vermont. Kciedar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine. Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana. Iowa. Oklahoma, Keii-
ituckv. Kansas, Michigan, Minne-* ■ . . . ' sota. Mississippi, Montana, North
I Dakota. South Dakota, North Carolina, South Cartdina. Nebraska, Teiin»*ssee. Virginia, West Virginia, Wiseonsin.
Za še bel j oddaljene države stane Kciedar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington. Orv-ltoii, Nevada, Arizona. Colorado, \ New Mexico, Wyoming, I'tah isi ' Idaho.
V v.zši pcdrnžnici Frank Sa-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Baiantu v Barber-tcnu, 0., in pri Frank Lebenu v Fcrest City. Pa., se predaja naš Kclcdar po 30 centcv. j Kdcr naroči Koledar, naj se ozira na te cene.
Upravništvo Glas Naroda.
Iz Missouri.	z
Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih.	H
CLARET rdeče, CCNC0RD rdeče po 50c. ga Ion.	jj
IVES črno. ELVIRA bsio po title. ga!on.	Lj
RlEjLING belo po 7>'Jc. galen.	H
Žganje kuhano po starokrajskem načinu.	S
Pravi TROPtNJEVEC po $3.25 g:;] n.
JABOLČNI K po $3.00 galon.	3
BRESKOVtC po -t-I.' galon.
Pri vinu po sodi od 50 galon } "osti ir. manjši podi =*anejo $1.00	t|
koma-i, Žganje se poši!ja direktno od kmtta in je T-.ssod.i zadtonj.	S
Naročil« sprejema iz prijaznosti	3
FRANK GRAM, Navlor, Mo.	SJ
Obenem j»h tudi naznanjam, da in,am veliko n.r.ožino r.aj ine-	3
jega drevja, rož in trtin. posehro priporočam kr-tanj (n:aronn,	L
češnje in v s l* vrste češplje Euxc; e ;»o najnižjih cenah,	^
1 n r*i fi r*i r*i t—11—i i—i cir-t r - r »—» i-«r-i ■—i q—7 r m—■ r~t r-i ■ m—m	- :
Naj modernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cena|i.
a 1 "
Delo okasno. Izrrsaje prerode f inife jezike, linijsko organizirana. Posebnost so društveni pravila, okrožnice, pamfeti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenk Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Mnenja naših čitateljev o evropskem
položaju.
Kaj smo in kaj hočemo biti? _
--oo-
Spisal JL B., Seattle, Wash.
Prav |w*»ehcM> rad bi povuaril pred slovenskim občinstvom, kaj poaenjajo n. katere novice u A v-itrij«. * Nagle smrti je preminul na Uradu v Ljubljani ta in ta, v Uraden ta in ta..." Radoveden »cm koliko čitateljev je to razumelo. 1 o domaee reeeno —
---toliko in toliko jih je bilo
ustreljenih, ali pa mogoče obešenih od prekega sodišča----
latreiili so jih kot izdajiee. Li-»ti ne m me jo bolj natanko jmro-čati. Prejšnjega župana Hribarja so obsodili na 18 mesecev je-f h Zakaj ? Hoje se ga. da bi m-
]K>stal vodja upora —--/na
pa«'- srbsko govoriti in je bil že
Večkrat v Bel gradu---zato
je zarotnik. Oni dan sem čiial v nemškem socialno-demokratskem listu •*Vorwaerta" iz Milwaukee ticpis nekega Which, iz Celovca, ki naznanja, da je bilo na stotine Slovencev zaprtih v Gradcu, Ljubljani in drugje in tla j*- bila mnogo i/med njih **just if ie i ranili . To m- pravi, ali obsojesnh v ječo, ali pa v snu t. Jz črnogorskega uradnega lista sem v začetku vojne posnel, da je Avstro-llunska aretirala na stotine Dal-
med njimi etdo katoliške škofe ui is!,«ii"e. Čudim se. da niso za-' prli še ljubljanskega Jegliča, ker I je bil nekdaj škof v Sarajevu. Iz pariške?« lista *'Humatiite"' sem posnel takoj v začetku vojne, da so Hribarja zaprli že v začetku : liles« tH avgusta. Tedaj se mi je zdanilo, kaka sapa piha. Ni čudno, da so (totem poslali tudi slovenske polke prve v najhujši o-
—---to je bilo popolno
v njihovem načrtu. ,Res je tudi. da so postavili madžarske polke v ozadje in jim dali povelje stre- j Ijati na Slovane, če bi se hoteli umikati. To delajo tudi Nemci naj Nemškem s tvojimi lastnimi ljudmi. Skrajno vrjetno je torej, da je isto storila tudi Avstro-Hun-ska. Zato tudi ramimcni. zakaj so nekateri slovenski listi prenehali izhajati, drugi so bili kratkomalo I zatrti. Tisti, ki izhajajo, smejo pisat; samo ono. kar se jim narekuje z Dunaja. " Avstrijske" no-viee končujejo z zmago, če tudi ostane samo en korporal na bo- ' jišču. Rusi vedno beže... Predi Lovovom, Grodekom, pred Kavo Rusko, pri Šabeu. Lesnici. ob Loz-niei itd., povsod so zmagali avstrijski "junaki". Tudi danes fie zmagujejo, dasi so Rusi že pred Krakovom in na Jšb skem. Take I proklete zabitosti še svoj živ dan nisem videl. Stavim glavo, da to vse podrepni slovenski uradni listi sami vrjemejo. Saj se je i Dunaja brco javljalo pred nedavnim, da po jugoslovanskih deželah listi in ljudje celo vrjamejo. da so Nemci že v Parizu. Tako se Jia Dunaju norčujejo iz svojih "Kranerjev".
Tudi bi rad opozoril rojake na dopise ujetnikov na Ruskem in Srbskem. Vsi priznavajo, da se jim dobro godi in da Rusi in Srbi lepo ravnajo žnjimi. Ali so to.-rej Rusi in Srbi divjaki t Ali ni večji barbar oni. ki kolje nedolžna Belgijce, mori njih ženske in otroke, požiga njih mesta, vseučilišča. javne knjižnice. krasne srednjeveške cerkvene stavbe, jih preganja iz njih bivališč, potem pa še guli do kosti z nalaganjem vojnega davkaf Ubogim strada-jočim Belgijcem je doslej nemška vlada naložila $400,000.000 vojnega davka-. C bogi Belgijci kličejo Ameriko na pomoč, da lakote n« poginejo . Ni čuda. da je v j Ameriki j*vno mnenje do skrajnosti napeto zoper Nemčijo in njenega "pudelna" Avstro-Hun-sko. Danes je v Ameriki največja sramota biti Nemec in Avstrijec, Zato prav posebno svetujem rojakom, naj se ne izdajajo za Netnee in Avstrijce. Kdo zna —. to bi nam bilo lahko celo usodno. Danes že poročajo listi, da bo Amerika močno povečala mornarico in armado — — — zakaj T Zato, ker nie dobrega ne pričakuje od Nemčije in ker vsakdo ] vidi, kako nesramno hinavsko so , Nemci izsilili svetovno vojno. Mo- j je zasebno mnenje je in Čital sem y isto tudi že v -uplivnih angleških j Ihti h, krajevnih in drugih, da se- . dimo v Ameriku na smodnika, \ mala iskrica lahko za- ,
I! . . . Kna stvar je gotova, javno j mnenje je veliko bolj napeto zo-
-	per d v oz vezo kot je bilo 1. 1898 .1 zoper Špansko. Torej, rojaki, ka-
teri ne poznate razmer in ne ra-
-	zumete j« zika. bodi te oprezni.
i> Ravnokar sem čital v zadnji
-	številki uglednega ameriškega » tednika "Harper's Weekly" do-
-	pis njegovega posebnega dopisni-. ka Geo. F. Porter-ja, ki poroča z
-	bojišča kot dognano resnico, da
-	so Nemci pred I x> van join vse me-
-	šeaue zbrali, ločili stare od mla-
-	dih. možke od žensk, iu skupaj
•	nagroiuadili mlade ženske. Norče-
•	vali so s«' iz njih, da jih bodo po-
•	slali na Nemško v vojašnice in ) jih čez nekaj časa vrnili, kailar >* dobe nemške potomce, da z nji-i mi obljudijo Belgijo. Četudi — 1 recimo — tega niso izvršili, dasi . se opetovano trdi, da so mnogo
-	žensk oskrunili, vendar že taka . grožnja dokazuje, da je nemški » n a rud "proklete neom ike in d.t
-	nima prav nobene praviee braniti t zapadue kulture prf»d Rusi. Take : kulture mi Slovenci ne potrehu-
-	jemo. S takimi kulturouosci sel
-	bojujejo v Belgiji katoliški "Or-
-	li."
Sedaj tudi lahko spoznamo, za-
•	kaj so na Dunaju in v Berlinu oil -1 veselja razgrajali.in slavili zače--Iti-k vojne med Rusko in Turško. ' S Turki jedo avstrijski Nemci L: i/ ene žlice. Torej jim je ta pro-i i • ti d' dni x/vraznik Slovanov, i posebno še Slovencev i:i Hrvatov.
•	j dragi brat. Ce se sedaj »<• odpr->' -joči Slovencem v starem kraju in
- tu v Ameriki, potem spet kličem: -J— Sposobni ste samo za stiženj-
►	I st . o. Ce so vaiu zavezniki Turki . ]ljubši od krščanskih Rusov iu Sr-■ i bov, dasi pravoslavnih — potem
j utonite v morju take proklete-i [kulture.
I Mi ameriški Slovenci bodemo J P« igrali v tej vojni še zelo važno ulogo. Mi lahko postanemo rešitelji svojega ubogega križane-
►	j ga uaroila. Ne varajte se, če bi i še tako radi obdržali Avstrijo pri
►	j življenju. Avstrije je že davno
►	konec... To stoji v uradnih pro-I gramih Italije, Francije. Ruske,
Srbske. V Avstriji se bodo. vsi oškodovali, celo Nemci iz rajha. ■Angleški državni ministri so jav-jiio izpovedali, da se bode jemalo j v ozir na male narodnosti v Avstriji ko se bo sklepal mir. Srbi in llrvati bodo šli v novo jugoslovansko državo itd.... Kaj bo s, Slovenci? Naj se nihče ne vara z j upom. da bo Avstrija zmagala. Kdor to upa, ta ne pozna zgodovine, ne pozna Avstrije, ne pozna K v rope. To more upati samo neveden človek. Boj se bo vlekel dolgo - tri leta — toda zmagali bodo brez dvorna zavezniki. Slo- 1 venci v Avstriji imajo pasjo torbo pritrjeno k ustom. Mi Slovenci v Ameriki, če smo možje, bodemo za nje govorili. Rajši vidim.
da
se posrbimo ali porušimo ne-r I SO da bi šli pod prusko pikelhav-bo. Pruski sužnji nočemo postati. Spomnite se samo Poljakov v : vzhodu j i Prusiji — nas bodo pre- i gnali veliko lažje kot Poljake. J .laz se ne bojim bodočnosti pod : naprednim srbskim narodom, jaz i poznam Srbe. Milijoukrat ljubši mi je moj brat Srb kot moj ded- 1 ni sovrag Prus. Ko se bo sklepal j mir na ameriških tleh — tedaj predložimo angleški vladi spomenico ---predložimo jo že zdaj ]
— da hočemo Slovenci ostati pri Slovanih, da ne maramo pod dru- j go vlado kot slovansko. Jaz po- < znam angleško javno mnenje bolj- i Še kakor katerikoli priprosti ame- ,
riški Slovenec--ker sem že ]
leta in leta med Angleži. Zato na ] ves glas kličem rojakom, naj se razlega od New Yorka do nas, od ' Duluth-a do Arizone: Ce ne lx>-de
mo mi v Ameriki sodelovali in h poskrbeli za obstanek našega na- \ roda bodemo izginili s površja i
zemlje v teku 50 let...
--— <
' 1
Skrivnosten umor. Minneapolis, Minn., 15. nov.— s Danes zjutraj so našli v bližini i mesta strojevodjo Sbartlessa mr- i tvega. V hrbtu mu je tičal dolg ] meč. Aretirali so njegovo ženo, j ker je skorajgotovo ona morilka, t Zadnje dni se je namreč nepre- j stano prepirala i njim. Odtise pr- c stov na meču so fotografirali. Že- c
Predor.
Tam, kjer teče Masa v dveh rokavih skozi Ardene, vodi vzhodno mimo malega mesta važna zvezna železnica v Pariz.
Med južnim in severnim rokavom Mase je ležal 150 m dolg predor. Francozi so razstrelili vse štiri mestne, mostove čez Maso in tudi ta predor. V svojem slepem t besu so tu kakor v celi svoji preplašeni deželi razdrli vse, kar bi moglo sovražniku olajšati zveze. In pri tem niso mislili na organizacijo naših železniških čet. na to občudovanja vredno, gradečo
; organizacijo, katere delovanje je bilo moči tudi sedaj s strmlje-njem opazovati.
Ko so železničarji na svojem , potu dospeli do te nove ovire, je bilo predvsem treba odločiti vprašanje, ali naj se tunel popravi. ali pa po ovinkih zgradi nova | železnica. Ko so proračnnali potrebni čas za izvrštev eiA^a in drugega dela. so se odločili za popravo predora in nemudoma | žareli z izčiščevalnimi deli.
Od obeh strani so prodirali v rov iu razen tega še na sredi rova z vrha dol. Zajedli so se od treh strani v rov.
i
V sredi so napravili lukujo z minami, jo razširili z novimi raz-i strelbami ter potem izmetali kr-■ šje in sipino iz sesedlega se rova naravnost navzgor.
Večer. Luknja sredi predori je 5(1 m dolga in 40 m široka. Iz globine 22 m zija ogromna odprtina. krog katere teko izkopane police druga vrh druge, vsega vkup sedem. Po teh policah se izmeta va material. Na dnu luknje zaposleno moštvo meče zemljo na prvo polico. ki leži v višini njihovih glav. od tu meče zemljo enako število mož na drugo polico in tako gre delo naprej od po-Jlice do police do vrha. odkoder <se material odvaža po poljski železnici. Na dnu si svetijo z ba-kljami.
To kopanje in izmetavanje krog in krog v temnem zemeljskem kotlu, to sistematično zmagova-nje ogromnih množin, to enogla-sje in ritem, ki je vse obvladoval in pospeševal delo. vse to se je v močni temi zlivalo v veličastno lepo sliko. Kakor so v starih časih ob stiski požarov romali vodni čebri v dolgi verigi iz rok v roke. tako so tu za hišo visoko spravljali na dan ilovnate zemeljske mase. Čez vse to pa razlit jasen lunin svit in modrikasta luč velikih obločnie. ki so dobivale svojo moč iz mestne elektrarne.
Istočasno se zajedajo v tunel druga moštva. Od juga in severa. Delajo rove in v lorah izvažajo zemljo. Zadeli so bili na veli-ke ovire. Vodovod, ki je trdnjavo in mesto preskrboval z vodo. je bil razdrt in treba ga je bilo zopet hitro popraviti. Medtem pa mestni delavci grade vodovodno napeljavo po ovinkih. Delo se vrši popolnoma ločeno. Za zgradbe in dela v korist mestu se najamejo delavci, kjer pa gre za vojaške koristi, so samo nemški vojaki. ki delajo z ganljivo vnemo in nikdar omagujoeo.
Popolno izčiščenje tunela je trajalo okroglo štirinajst dni. V tem času je bilo premaknjene do 15.000 kubičnih metrov zemlje. Na delu je bila ena železniška stotnija in tri stotuije železniškega bataljona, vsega vkup okroglo 800 mož. Delali so v šihtah ponoči in podnevi. Med posameznimi stotnijami in šihtami se je vnelo tekmovanje, kdo bo najhitreje delal. In ta tekma je koristila celokupnemu delu. tako da je bilo sovražnikovo opustošenje j v nepojmljivem kratkem času po-! pravljeno.
Mesto samo leži zapuščeno in puščobno; kar je ostalo prebival-j cev, gledajo s topim začudenjem j in mamo delo v predoru. Tudi tu j se vidijo poslediee brezmejnega hujskanja in od vlade sistematično gojenega divjega strahu. Preje so se mudile v mestu francoske čete. Ko so se potem na svojem pohodu proti zapadu na višinah pokazali Nemci, je župan ! nagovoril prebivalstvo k divjemu 1 1>e5u." Bolne žene in otroke so naložili na vozove in odpeljali. Obrati so se ustavili, trgovine in hiše zaprle. Poloviea prebivalstva je zbežalo. In šele sedaj vidijo o-stali, da jim Nemci prinašajo pomoč in kruh. Polagoma se odpi- j rajo hiše. Pritisnila je lakota in j po skrbi nemške nprave dobi vsak ; prebivalec vsak dan odmerjeni delež hrane. Na cestnih križiščih. 1 pod nemškimi kažipoti, stoje ras-j capane skupine. In povaodi, v«©/ do sredi polj zunaj mesta nemški
• a •	_ M M
Od juga gor zamoklo bobni gr- < menje težkih topov.	|
Od vzhoda sem. od Sedaua, že ; (vozi vlak za vlakom nov vojni ] ■ materijal in živež. Danes se mo- i. rajo še ustavljati na zadnji po- ; ;staji pred razdrtim predorom, to-}] 'da jutri že bodo gromeli skozi i 'predor prvi vlaki. In zopet je pri-j, dobljen nadaljen. važen kos de-j, žele. Nov kos zemlje je sovražni- i ku iztrgan in na trudoma poprav- • 'ljenih potih se nemškim četam i dovaža nov vir moči za vojno in i zmago: kruh in streljivo.
Bombe i neba. j
_Q
Nemški zrakoplovci so kmaio v začetku vojne metali z zraka bombe na Pariz. O tem se poroča: Gosti oblaki so omogočili nemškim zrakoplovcem, da so ob-suli Pariz z bombami. Malo minut, pred pol 1. sem šei čez boulevard Montinartre. ko sem slišal v bližini strahovito eksplozijo: bilo je, kakor da je ustrelil top. Pa-santje smo gledali okrog sebe. pa nismo ničesar videli. Ker so potem vjsi kvišku gledali, smo storili tudi mi tako. Prvi vtisk je bil, da je bila z zraka vržena bomba in kar semo potem videli, j>' to mnenje potrdilo. Zagledali smo med oblaki nemški zrakoplov. Bomba. kitere eksplozijo smo slišali, je bila padla kakih -!(» korakov od kraja, kjer smo mi ? tali, na dvorišče neke hiše naj haulevardu Montmartre, kjer je. tiskarna "Libre Parole". Ko smo i rišii tja. siuo naleteli že namno-j go zbranih ljudi, zbranih okrog hišnice, ki jo bi bomba skoro ubi-1 i;;. Druga bomba je padla v ulici j I Fauborug Montmartre med dva j prodajalca zelenjave, pa ni niko- ■ g:ir ranila. Več vtiska je napravil obisk hiše v ulici de la Banque. j Xa to hišo so nemški zrakoplovci i vrgli že več bomb. Ta dan je zopet priletela bomba na to hišo. J kjer stanuje dopisnik lista "(Jior-1 nale d" Italia". Luigi Pome. Ta : ji* ravno diktiral brzojavko za , svoj list. ko je v sobo treščila j bomba. Bomba je napravila sko-1 ro dva metra široko luknjo v tla i in je padla v spoti nje stanovanje, j kjer na srečo nikogar ni bilo. V ' tem spodnjem stanovanju je bile ■ vse razbito. Straže in gasiici so; prišli hitro iz sosednje vojašni-ce na pomoč in pogasili nastali tjrenj. Če bi Pome ne bil vsled kolehnesti ležal v postelji, bi ga bila bomba gotovo ubila. Pozne- j je se je izvedelo, da so nemški I zrakoplovci vrgli blizu postaje' Saint Lazaire in blizu trga Ba- ; jstille še več bomb; dve sta zadeli >lavno cerkev Notre Dame; ena | je padla na streho, druga na vr- j tič. Na srečo ni mogla bomba ' prebiti strehe, tako da škoda ni j znatna.
j
- • m i m -
i
Šestkrat kuhan piščanec.;
Ranjenec, ki je prispel iz juž- ! nega bojišča, pripoveduje: Ko i smo korakali skozi neko bosau-! sko vas. sem kupil od nekega' kmeta lepo, debelo kuro za eno i krono. Jaz in moj tovariš sva se veselila na dobro večerjo. Zaklal! sem kuro z bajonetom. Ker kro- j pa seveda ni bilo pri rokah, sva • skubila s tovarišem č^dno živali-! co kar "na suho" in spotoma, da' nama je tekel pot s čela. Ko smo ; se zvečer utaborili. se nam je' .prepovedalo zakuriti ogenj. Toda midva sva bila navihana. Izkopala sva globoko luknjo ter zakurila skromen ali vendar prav živa- ( i hen ogenjček ter pristavila vo- , i do. Trajalo je dolgo, predno je voda zavrela, toda končno sva itudi to dosegla. Kura je ležala v ! vreli vodi in nama so se svetile ' |oči: kurja juhea, beu. Toda zdaj-jci se oglasi alarm. Morali smo j vstati in nastopiti. Kura je morala
iz vode! Vtaknil sem jo vročo v tornister, kjer me je žgala nekaj časa v hrbet, da sem kar od ska koval. .Moj poročnik me je * nekaj časa pozorno gledal, potem j pa je vprl svoje oči v moj torni- j ster in osupnjen vprašal: "Zo j božjo voljo, kaj pa imate v teleč-njaku, da se iz njega kadi kakor j bi tam tlela bomba t'* — Tovariši ki so stali okrog mene, so pre- |, plašeni odskočili. kaj je, in od- j govoril sem ponižno: "Gospod r lajtnant, kura je, kura, ki sem jo ! hotel skuhati." Seveda se mi je!, vse smejalo. Jaz pa sem nosil pre- {! klicano kuro dolge ure na svojem! hrbtu in tolažil sem se, da že še ( pride ura, ko bom žel sadove svo- j1 je potrpežljivosti. Dospeli smo v * bojno črto; meni je postajalo vro-13
ohladila. Končno smo dobili ncko-| I i ko odmora. .Vtaknil sem kuro zopet v krop. toda tudi tokrat mi1 ;ni bilo usojeno si jo privoščiti.!
I' Kcmanndirali so me k predstra-( žam. Tovariš se mi je ljubeznjivo • ponujal, da kuro dokuha in mi. če se ne povrnem kma^u. prihrani j j juhe in mesa. Pa s piski v vojni i je tako. kakor s punco v miru:' ne zaupaj je niti svojemu najbolj- j šemu prijatelju! Vzel sem kuro ■ seboj. Še trikrat sem imel potem enako smolo. Odkrito priznavam:! i kura že ni bila več taka, kakor ;takrat, ko sem jo prvič položil v krop. Vojne razmere in čas tudi j njej niso prizanesli. Toda za vsa-! ko ceno. sem jo hotel jesti, in ko sem jo kuhal šestič, se mi je posrečilo. Juha je bila gotova, kura mehka. Ravno sem jo izvlekel iz lonca, ko zažvižga šrapnel ter me prav pošteno vseka. Odnesti so me morali na zavezišče. Z o-tožniia pogledom sem se ozrl na kuhano kuro. mignil sem tovarišu : vzemi in jej to mojo dedšči-no... Meni se potem dolgo ni ho-ielo kuhanih kur — kako je-tovarišu dišala ona šestkrat kuhana moja nepozabna kura, tega nisem mogel zvedeti.
42-centimeterski topovi.
Ti topovi se morajo pri transportu na cestah razdreti in naložiti na tako pripravljene \ozo-j ve. Cev sama Ježi na velikem vozu: posamezni deli se vozijo na j drugih vozovih. Ce se ukaže med ; prevozom, da se mora top pripraviti. obstane cela kilometer dolga (kolona. Vse moštvo potegne cev j na lafeto in podlož«' se kolesa in joklop. Z velikim ropotom se po-• mika top v določeno mu postojanko. ki je sovražnik sploh ne i .
j vnli. Pok je strašen. Užge se strel i z električno žico v oddaljenosti ' 4l:0 m. Zračen pritisk je pa tako 'silen, da ne more v bližini nihče j ostati na nogah. Cev je dolga 21 I metrov. Top doseže daljavo 44 tisoč metrov, iz Dovra v Ca'ais je !pa :W.000 metrov. Predstavljajte , si učinek, če pade strašna gram* j ta iz višine 400 do 500 metrov v ; precej visokem loku. Vsak strel je drag iu stane približno 48.000 . j mark. Napačna je sodba, da bi bi-, lo mogoče iz teh topov razstreliti le 150 granat: gotovo je marveč, da sedanjo vojsko topovi gotovo prež i ve. Predno se kak strH izstreli, se natančno izračuna da-iljavo: nato se top nameri. Nato j se še enkrat računi in mori. Ko !sirel poči. je gotovo, da zadene. Pokaže se mogoče ognjen steber, nato steber dima. ki je gotovo |nad 100 metrov visok: dim se po-. j meša z betonom in zemljo. Čez I nekaj časa se čuje zamolkel grom. j Krogla se vkoplje. če niso tla skalnata. 8 do 10 metrov globoko v zemljo in izvrta luknjo, ki j meri 1."» do 18 metrov. Težko nom-Uko artilerijo krijejo vedno na »j vseh straneh močni oddelki peho-jte iu kavalerije, strojne puške in J lahki jtopovi, da se preprečijo pro-i senečenja. Sovražnik je nikdar . ne doseže, ker sovražnikovi topo-i vi ne streljajo nad 10.000 metrov. | Če stoji top 15.000 metrov od so-j v razni ka, je še vedno za nekaj j kilometrov na boljšem. Sicer zna-;ša strelna razdalja na 44.000 meji rov. a tako daleč se ne strelja. | ker bi bilo škoda drage municije. i Tudi slučaji, da bi se streljalo nad 20.000 metrov daleč, bodo jjako redki. Čisto na prostem se top tudi ne bo rabil. Dan, predno se tsrelja. ga tako zakrijejo, da ga ni mogoče videti. Belgijci pravijo topu "godrnjač"; Nem-'•i mu pa pravijo "Berta" na čast Kruppovi ženi Berti.
Angleške mine v Severnem morju.
—o—
Najnovejši sklep angleške mornariške uprave, položiti sredi enega dela Severnega morja mine, bo imel za prvo posledico, da bo mednarodna pot Kanala zaprta in da J>o vsa nevtralna plovba Holandske ogrožena, da, celo nemogoča. V Deutsche Tageszei-tung"t pripominja k temu še: Občudovati je. kakor sploh že ta-iko ptfgosto, naivno predrznost angleške admiralitete: Ker se An-[gliji tako zljubi, krši vsa pravi-jla, zapre mednarodno pot, zadu-1 iši nevtralne države in napolni j kakih 5000 štirjaških kilometrov 'odprtega Severnega morja z mi-. nami. Mimogrede omenjeno, se ' odpira s tem prav lep izgled za 'zimo: angleška admiraliteta pač
^mesecih velikil^ viharjev, ledu iu tokov, ostale mine lepo prid-'iio in mirno v odkazauih vodah. ! Nasprotno utegne že v kratkem 'plavati na sto in sto angleških ; min povsod po Severnem morju, i zlasti pred zalivi in v zalivih'
I	9	m
| pred Nizozemsko. Kako neomeje- i • no je polje takih odtrganih in po-' gosto namenoma nepritrjenih j min. se je pokazalo pred devetimi leti po rusko-japonski vojui. ' Radovedni smo na nadaljne do-Igodke v južnem Severnem morju. ter hočemo h koncu samo še vprašati, ali angleška admiraliteta ne skriva vodilno misel. Po situaciji onega velikega štirikota min v Severnem morju, ki naj se še * * v veliki meri razširi ", se zdi skoro. kakor da angleška admiraliteta s tem ne zasleduje onih
namenov, ki jih je označila, marveč ima pred očmi bodočnost, ' pred katero se boji iu hoče z mi-I nami preprečiti, da bi priuesle j nemške vojne ladije svojo akcijo j v Kanal in preko Kanala na ju-igozapad. Želimo angleški ailmi-1 raliteti najboljšega uspeha za to protimednarodno iu obenem zelo -nerodno započeto postopanje.
Lvovski občinski svet na Dunaju.
Med begunci, ki so pobegnili iz Lvova na Dunaj, je tudi nad 50 lovskih občinskih svetnikov, ki se zbirajo vsako soboto, da se posvetujejo. V zadnji seji se je sklenilo, da se vlagateljem Ivov-ske mestne hranilnice, če to žele. izplačajo zaželjeue svote. Vlogo izplačuje ravnatelj Merunowitz na Dunaju.
.CENIK KNJIGA
/	katere ima v zalogi	v
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. <
MOLITVENULE:
Dušna paša	—-80
Dušna piiša. v usnje vexano	$1.0<>
Ključ nebeških vrat	—.50 Marija varhinja elegantno vezano
OtrušKa jKjboziiost	—-2.'j
Kajaki tilusovi	—.40
Skrbi za. Dušo elegantno vezano	z
zapono	$1.40 Skrbi za DuAo v slonov o kost vezano	$1 20 Sv. Ura elegantno vezano	$1 20 Sv. Ura elc-gkiiitno vezano z zapono Jl-4<> Sv. Ura v šegrin vezano z xapono $-.«<» Sv. Ura v sionovo kost vezano	$120 Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—-£5
Abecednik slovenski	—-25
Ahnov nemško-angleški tolmaC	—.50 1
Angt slov. in slov. angL slovar	—40 j
Domači zdravnik	—-5<# |
D'>ma0i živinuzdravnlk	—.50 J
Drugo berilo	—.40
Hitri računar	—-40
Katekizem mali	—15
1 Novi domovinski zakon	— 20
Uesmarica, nagrobnlce	51."0
1'oljedelstvo	—
Popolni nauk o čebelarstvu	$1."Q
Prva nemška vadnira	—-5
Ročni slovensko-nemškl slovar	—-SO Soliimpffov iieaišKo-slfvenskl slovar 51.20 Srhimpffov sloven.-nemški slovar
Sndjereja v pogovorih	—-25 Slovar nemško-sUivenskl (Janeilč-
Bartel) - nova izdaja	S2 50 Slovensko-angleška slovnica	$1 00 Slovenska slovnica	$1.25 Slovenska pesmarica, I. In II. zvezek. vsaki po	—.60
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—-50
Umni kmetovalec	—.50
V*-Hki katekizem	—-4<» j
Voščllni listi	—.10
Zgodbe sv. pisma	—-50
Zirovnik, narodne pesmi, vezano,
1, 2 In 3- zvezek vsaki po	—-SO
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Andrej Hofer	— 20
Avstrijska ekspedtcija	—-20
Avstrijski junaki, broširano	—-10
Baron L^iudon	—-30
Baron Trenk	—-20
Bele noči________—2C
Beneška vedeže valks	— 20
Eeračica	—20
Boj za pravico	—-40
Božični darovi	—.15
Burska vojska	— 25
Car in tesar	—20
Cerkvica na skali ^	—.15
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota. 93 zvezkov.	15.0^
Orni bratje	—.20
Cvetna borograjska	—.40
Cvetke	—M
Cas je zlato	—.2".
Devica Orleanska	—.30
Don Kižot	—.20
Doma in na tujem	—.2«
Dobrota in hvaležnost	—.f>0
Dve čudopolne povesti	—.20
Erazem Predjamsld	—.20
Evangeliji	—.50
Evstahlja, dobra hči	—.20
Fabiola	—3E
Fra Diavnlo	—.25
George Stephenson, oče železnic	—.25
Gorenjska knjižnica:
I. try. Kukmanova povest	—.15
S. zv. Tznoknrjena romar! ca .	—.15
i. zv. Grajski Iov^c	—.15
5.	zv. Kukclcev stan	—.15
6.	zv. Šmartno pri Kranju	—.15 Gozdovnik. 2. rvezka	—SO Greh In smeli	—.5« Hlldegarda	—2« "Hlapec Jernej	—.60 Hirlanda	—.2" Hubad, pripovedke, L in XL zvezek
po	—.tO
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem	—.20
Izdajavee	—Ja
Izlet v Carigrad	—.20
Izdajalca ~ domovine	—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
fzanaml. mala Japonk*	—.2*1
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad DobruAo	—.20
Jaromil	—.20
Jetnikovl otroci	—.50
Kapitan Marijat	$1.00
Krištof Kol umbo	—.20
Krvna osveta	—.15
Knez črni Jurij	—.20
Krvava noč v Ljubljani	—.40
Lažljivi Kljukec	—.20
Leban, sto beril	— 20
Ljubezen n maščevanje, 102 zvez.	$5.00
Maksi mil Jan	—.20
Marjetica	—.50
Marija hči polkov«	—Z5
Materina žrtev	—.50
Mati. socijalen roman	ft.00
Msaulino	—.30
Mir božji	_.70
Mirko Pofiteenjakovll	_.to
Mlad samotar	—.15
Mrtvi goetač	—.20
AH k lova Zala	—.30
Va različnih potih	_.2«
Na valovih Južnega morja	—.15 Narodne pri povesti. L, U., III. in
IV. zvezek, vsaki po	_
Na boJiSču	_3S
Na indijskih otokih	_.m
Najdenček	—
Na Jutro vem	—.36
Na preriji	_.20
Naseljeni ci	—.29
Opomba: Naročilom je	prflo gotovini, postni nakaznici, ali po i
INedolžno3t preganjana ln povellca-
na	—.20
I rCezgoda na Palavanu	—.20
! O jetiki	—.IS
; Pasjeglavd	ll.M
Pavlina	—.20
PetrosinI, znani N. T. detektiv	—.26
Pod turškim jarmom	—.20
Poroka po pomoti	—.M
Pota ljubezni 110 zvezkov	$5.50
Potovanje v Liliput	—.20
Poslednji Mohikanee	—.20
Požiealec	—.20
Pred nevihto	—.20
Prihajač	—38
Pregovori, prilike, reki	—.2*
I*ri Vrbčevem Grogi	—.25
Princ Evgen Savo.»ki	—.28
Prst božji	—.20
Punčika	—.20
Repoštev	—.20
Revolucija na Portugalskem	— 20
Ribičev sin	—.15
Robinzon	—.40
I Ruska Japonska vojna 4 zv.	—.60
Sad greha	—,C0
I Sanje v podobah	—.IS
i Senila	—.15
Sita. mala Ilindostanka	—10
Skozi Širno Indijo	—.25
Skrivnosti srca	—,S0
S prestola na mortiče	—.20
Stanley v Afriki	—.20
Stezosledec	—.20
Stnhoralei ti veh kron. dva zvezka j»o	—.80
Strašna o5v*i»	—.60
Sv. Elizabeta	—
Sveta Genoveva	—^20
Sveta no«j	—.20
Sveta Notburga	—.20
Srečolovec	—.20
Stoletna pratika	—.50
Strah na Sokolskem gradu, lOf	zv. $5.00
Strelec	_.20
Šaljivi Jaka	—.20
Turki pred Dunajem	—.30
Tisoč ln jednajjtoč	$7.00
Tlun Ling jK	—.20
Timotej in FKemon	—.20
I Trije rodovi ™	—50
Uporniki	—30
V	delu refiitev	—.20
V	gorskem zakotja	—.20 Vrtom i rov prstan	—.20 Veliki trgovec	—.20 Vojna na Balkanu 12 zvezkov	fl.85 Za3o«t in veselje	—.45 Zadnji prof celjski	—.20 Za. kruhom	—.20 Za tuje prehe	—. »u Zlate japode	—.50 ^maj iz Bosne	—.30. Zivljenjejiis Simona Gregorčiča	—.68 Zfvjenje trnjeva pot	— .Sf
SPILMANOVE POVESTI:
l- zv. Ljubite svoje sovražnika	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.25
3.	zv. Marijina otroka.	—.25
4.	zv. Pra.ški judek	—.20
5.	zv. »'jetnik morskega roparja —.25
6.	zv. Arumugan sin Indijskega kneza	—.25
7.	tv. Sultanovi sužnji	—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—-20
'X 7.v. Kraljičin nečak	—.20
10. z v. Zvesti sin	--30
U z v. Kflet a in bela vrtnica	—.30
12- zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.20
14.	zv. Prisega huronskega glavarja —-30
15.	z v. Angel j sužnjev	—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
17.	zv. Prvič med Indijanci	—.28 18- zv. Preganjanje Indijanskih	misijonarjev	—.28
19. zv. Mlada mornarja	—.28
TALUA:
ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER.
Brat sokol	—.28
Cigani	—.40
Dobro doSli	—.20
Doktor Hribar	—20
Dve tažči	—.20
Idealna taiča	—.20
Ne kliči vraga	—.30
Nemuki ne zna Jo	_.20
Pot do srca	_.28
Pri pužčavniktt	_.20
Prvi ples	—.2«
Putifarka j^^H!	—.20
Raztresene*	—.31»
Revček Andrejffek	—.40
Rokovnjači, narodna Igra	—.48
Stana r fra	__28
V	medenih dne*	—H
RAZGLEDNICE:
Newyorgke, m cvetlicami, humort-Btlčne. božične, novoletne ln	ve-Iikonočnt po komad	—.81 ducat po	—.2S Narodna noSnja ln mesta Ljubljane. ducat po	—.20
Z sslikaml mesta New Torka po _.2S
Razne svete podobe, ducat po	—.M Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali	—.31
veliki	_7«
Ave Marija	__.it
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mah	_.19
Avstro-Ogrske. vezan	_.59
Združenih držav, tnali	_,lt
veliki	_.3§ -fCvrope. tmu
Celega sveta	—.2$
Balkanskih držav	_.JJ
Zemljevidi: New York. Colorado, TTHnoht. Kansas. Montana. Ohio. Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin. Wyoming In West Vlr-
Stnia in vaeb drugih držav p*	— J®
žiti denarno vrednost, bodisi v
šinili anini\ahj Poštnina	Jo pn
r--g- -
a	jS*^ —a
J*C9sl«viRska gSSS Kiti!, iidmti
a	a
InkorpoHrau dno 24. jaoauji 1001 ▼ državi Mkmmmul**
Sedež t ELY, MINNESOTA.
•LAVH1 UEADNTDi
Predsednik > J A. G KRM «07 Cherry Way or box VT ftr»r
dock, Pa
Podpredsednik 4LOI1 BALANT 112 Sterling iv^ Bar
berton, O
Glavni tajnik: GEO. L. BBOZICH, Box 424, Ely, Eat Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn, ■»upniki LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Cola. '
T1HOVMI ZDRAVNIK:
Dr KABTIN J. IYEC, 900 N. Chicago Joliet, HI 1TADZ0KNIXI:
tfTKB ZTTNICH, 421—7th St., Calumet. Miek PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City Fans IOHN VOGRICH, 444—6tb St., La Salle. EH /OHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland. O IOHN KB2I&NIK Box 133. Burdine. Pa
pomoTNin
fBAN JUSTIN, 1708 E. 18th St., Lorain. O JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Bock Springs Wyo OBEGOB POBENTA Box 701, Black Diamond, Waak.
POMOŽNI 0DB01
lOfEF MERTEL od društva itv 1., Ely, Umu *
1L01S CHAMPA, Box 961, od društva itv 2., Ely, IClim JOHN KOVACH, Box 365, od društva atv 114. Ely, Mini.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih eadev kakor tudi denarne poti Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednota vse pritožba l>e na predsednika porotnega odbora
Na osebns ali neuradna pisma od strani članov m oebode swale
OraŠtveno glasilo» "GLAS na ROD a
Obleganje Przemysla. |{
—o—	J 7
Vojni korespondenti, ki no pred 1
kratkim dospeli v osvobojeni Pr-*
zeiuysl popisujejo zgodovino ob- I *
i____„ - li
leganja:
Koiictui st[)tembri se je pri- 1 j raviia trdnjava na obleganje. 8 Pred utrdbami so izkopali globo- i 8 Ve jarke, nasejali mine, napeljali j \ bodečo žico, namestili nove bate- M rije
Prvi so se pojavili pred utrd- 1 batni kozaki. katerim je sledila ! N Infanterija. Le počasi in previd- j no »o se približevale ruske kolo- , 1 ne. utrdbeni črti. Nak. artilerija | r jih je vaela, čim so ffcšle v do- j ž neg naših topov na m* ho in po-J jaovni izpadi trdiljavske posadke,s ho prizadjali Rusom že takoj prve dni velike izgube. Kmalu so i ^ Rusi od vseh strani obkolili trd- j njavo. Držali so se od začetka | > precej mirno in ujetniki so pri-is j>ovedovali, da še ni prispela težka japonska oblegovalna a"*tileri- p ja, ter tla hočejo ruski generali ij trdnjavo, katero smatrajo za sil-!^ no močno, izstradati.	j i
2.	oktobra j«- telefonirala neka ji lunsnja utrdba, da se bliža ruski j j parlamentar. ki hoče govoriti s;« poveljnikom.- Častnik generalne- < ga štaba se je {Hxlal v avtomohi-|l Iu na zunanjo utrdbeno črto. kjer!i je čakal ruski podpolkovnik Van.] Daw. Zavezal mu je oči ter ga t pripeljal v Przemysl preti koman- U danta fml. Kusmaneka. Znano je j kako pismo je izročil ruski par-ilamenUr in kak odgovor je do- h bil. Ko se je potdovil otl svojega' j spremljevalca mu je dejal: "Na-ij svidenje." Naš generalštabni ofi-1 cir pa se mu odreže: — 44Vese-|j lilo me bo. če vas zopet uvedeni 11 itospod podpolkovnik — kot na-1 «ega ujetnika.
Med tem so bili Rusi uredili na ( Železniški progi svoj široki tir < trr priepljali mnogo težke artile- \\ lery«»| p^	I;
3.	oktobra je postala stvar res- i na. Rusi so pričeli obstreljevati naše utrdbe s težkimi topovi. Naše baterije so krepko odgovarjale, Trdnjava je bila potom svoje radiografičue postaje v trajni zvezi z domačimi in nemškimi an- i tenami. Vsak dopoldan ob 10. je izšel list "Vojne vesti" s kratkimi poročili v nemškem, mad j ar-skem in poljskem jeziku. 4. oktobra je odposlal fml. Kusmanek cesarju udanostno brzojavko, in ravno ko so častniki sedeli pri slavnostnem obedu je dospel odgovor in pozdrav vladarjev, ki je vzbudil velikansko navdušenje. Zunaj so neprenehoma grmeli topovi in baš na cesarjev god so naši artileristi streljali s po-aebno vnemo — da se je zemlja tresla.
Naenkrat je bilo opažati, da se • Jiusi pripravljajo na nasilen naskok. Zdelo se je to skoraj nevr-jetno, saj ni bila na naših utrdbah umolknila tf« niti ena bateri-so\iu§redile silne ru-
težke artilerije na naše utrdbe.	^ Pričel je strašen boj, ki je trajal	1 72 ur. Ruski oficirji so gnali ved-	* no nove tisoče v smrt in pogubo, kakor lasje, so padali eeli ruski	' oddelki v strašnem ognju naših	5 baterij. Bojno polje je bilo celd noč razsvetljeno: naši reflektorji	^ so metali svoje mrzle žarke na ruske čete. nad ruskimi polki so se	* razletavale svitlobne rakete, div-	* je senee ruskih bataljonov so dr-	fc le proti našim utrdbam, ter izgi-	j njale v krvi in smrti... Odigravali so se nepopisni prizori.
Tudi naše čete so mnogo trpe-	2 le. Izgub sicer nismo imeli posebno velikih, toda razburjenje iu	* živčna napetost onih dni je polila marsikateremu mladeniču la-	^ se...	*
\ jetniki so pozneje pripovedo-	^
vali. da je rusko vodstvo izdalo	t
parolo, da mora Przemvsl pasti	g
vsaj do 8. oktobra sicer da je ru-	J ska armada izgubljena.
Dan in noč so grmeli topovi.	^
V mesto so padli le trije ruski	r
šrapneli — dotično baterijo pa	j
so naši topovi skoraj uničili,	j
Mestno prebivalstvo se je obua-	j
šalo vzorno. Poloviea prebivalcev	g
je bila mesto sicer že prej zapu-	6
| stila, oni,pa, ki so ostali, so ho-	g
dili mirno jk> svojih opravkih in	j
kupčija ni prenehala niti v dneh	j
najhujše kanonade. Ti ljudje so	]
, kratkomalo posadki neomajno za-	i
upali in bili so trdno prepričani,	(
da ne premore naših utrdb nobe-	3
na ruska sila.	£
i Samozavestna in mirna je bf-	a
i la tudi posadka — bila je pri-	j
pravi jena na vse: na zmago iu na	i
pogin.	j
7.	oktobra zjutraj se je razne- 1
I	sla vest, da so vdrli Rusi v eno ] | našo utrdbo. Vest je pretiravala. 1
II	ves je napadla neka ruska četa . ponoči v naravnost junaško- |
i obupnem naskoku neko našo u- ] j trdbo ter se je z brezprimerno i ! hrabrostjo in energijo zagrizla v ; I našo pozicijo — toda morala je j umreti. Kar jih ni padlo, so bili ujeti.
Istega dne zvečer je izvedelo ! naše poveljstvo, da jiripravljajo | Rusi ponočni generalni naskol> ! na večino naših utrdb. Rusi so bili že izvedeli, da se bliža od za-j pada naša armada in hoteli so iz J siliti padec trdnjave v zadnjem j brezobzirnem jurišu.
V trdnjavi in njenih zunanjih i utrdbah je vladala strahovita na-jpetost. Vse do zadnjega moža je j bilo na svojem mestu in oficirji ter vojaki so prisegali, da hočejo preliti zadnjo kapljo krvi, da strejo ruski naskok. .Toda naša posadka je čakala zaman. Rusi so ostali precej mirni.
8.	oktobra so se ruske čete pri-■ čele umikati. Posamezne kolone
so zapuščale svoje pozicije, ba-1 terija za baterijo je umolknila.
•	Spoznali s&o, da bo konec oble-
-	govanja. Naši topovi so pošiljali
-	poslavljajočim se sovražnikom sel
•	do večera svoje neusmiljene po-
-	zdrave. . ^
sto od zapada sem — prva naša' huzarska patrulja. Vedno bližje so prihajale čete naše gališke j armade in vedno hitreje so se Ru- j • si umikali proti vzhodu. V nedeljo 11. oktobra je sovražnik popolnoma izginil in sveže čete naše armade so vkorakale v mesto.' Przemysl je bil prost, svoboden!
Veselje naše junaške posadke je bilo nepopisno. Naši v Prze-myslu se boreči polki so bili v dneh obleganja izvršili toliko junaštev, da se bo nad slavno trdnjavo vsul pravcati dež odlikovanj, svetinj, redov, kolajn.
Rusi so imeli strahovite izgube. Pred utrdbami leže cele gore 3 mrliče v, v omrežjih iz bodeče žice vise ruska trupla kakor* bi bil , nalovil ptičev v zanjke. Najmanj 15,000 Rusov je padlo pred sami-mi utrdbami, koliko jih leži zu-i naj v gozdovih, se seveda ne da j. dognati. Naše bombe in granate ', so včasih raztrgale po cele bata-ljone.
. ]
Vojni poročevalci so smeli obiskati tudi nekatere zunanje for- , te. Poveljnik enega teh fortov je < nadporočuik Janko Švrljuga. Baš i proti njegovi trdnjavici so se za- I gnali Rusi z največjo silo, upa- . joč, da prodrejo tam do notranje < utrdbene črte. Nad 8000 mož se < jih je zbralo dne 6. oktobra po- i1 opoldne v bližnjem gozdu iu ka- i kor burja so se zagnali na utrd- < bo. Naše granate so jih mesarile, i da je bilo groza, toda ustaviti jih i niso mogle. Z občudovanja vred- s no naglico se je ruska infanteri- j j ja zakopala ter se skoro popol- ' noma skrila. Bila je temna, nepri- ' j jazna noč. Naši reflektorji niso i mogli predreti goste megle, v ka- i ] teri so se pričeli Rusi z uprav in- 1 dijausko spretnostjo pl«dti do ] jarkov pred utrdbo. Oboroženi z ; najmodernejšimi, dosedaj sploh J neznanimi škarjami za rezanje I bodeče žiee in z ročnimi bomba- i mi, so prihajali vedno bližje. Na- j še predstraže niso javile ničesar ] — padle so tiho, žrtve svoje ne- < varne in odgovorne službe. Proti j S. zjutraj so zabrmele ruske ba- i terije, sipajoe na utrdbo narav-1« nost peklenske množine granat in ' šrapnelov. Poveljnik in moštvo s utrdbe so vedeli, tla se pričenja t borba na smrt in življenje.	;
In pričela se je. Ob jarkih je j zarjovela. Pravi dež ruskih in- 1 fanterijskih krogelj se je vsul iz 1 neposredne bližine na naše ljudi, j Posamezni ruski oddelki so se za- ( gnali proti zidovju — še tremi- i tek in že so bili nekateri, posebno drzni neprijatelji na strehi i utrdbe. Naši so se morali umak- 1 niti v notranje prostore. Zaprli i so železna vrata in dva črnovoj- j nika sta iz malega okenca ven branila vliod v notranjost trdnja- , ve z naravnost občudovanja vred- , nim mirnim in hladnim strelja- , njem. Toda končno so Rusi vra- j ta le razbili, vdrli so v notranje prostore in pričel se je nepopisno \ strašen boj moža proti možu. Ru- , ski saperji so bili medtem naba- , sali dimnik z eksplozivnimi pa-tronami — ki pa se na srečo niso . hotele vžgati. Nadporočuik Švr- \ ljuga je še tik pred zadnjim na- j skokom telefoniral na pomoč, to- , da na pomoč odposlane kompa-nije se niso mogle približati, ker so na utrdbo in nje okolico še j vedno padale ruske granate. To ; pa je preprečilo tudi, da bi si bi- ! li Rusi dobili ojaČenja. Že se je zdelo, da je utrdba izgubljena, kar se posreči rezervnemu praporščaku, Bozsaku, uiti s črno-vojniki v bližnji gozdič. Tam se je nahajalo nekaj razpršenih o- : grških honvedov. Junaški pra- 1 porščak jih zbere, in navzlic peklenskemu ognju ruske artilerije, jih popelje v utrdbo ter udari na Ruse, ki so bili s svojim delom že skoro gotovo Nov boj, novo klanje se vname. Rusi, strahovito deciminirani, se morajo umakniti, nanje navale nasi s podvojeno silo — in naenkrat se | sreča obrne. Rusi beže in mnogo se jih da v jet i. Utrdba je rešena. Okoli in okoli nje na stotine mr-ličev in ranjencev, katerih ni mogoče spraviti, ker traja ruski | ogenj naprej. Strašno stokanje in ječanje, vedno ostrejši smrad obdajajo utrdbo — kdo bi mogel popisati te prizore. Drugi dan so prišla ojačenja. Mala utrdba je izvršila svojo nalogo.
Za en dolar
dottto dsavaSk "GUas Karofla"
axon miz uram.
"Glas Itiroda" izhaja t ieatik dneh na 80 itruek V njem najdete vaSpeJ« -feati vsakega dna , veati is stara do—tina ha aui
Glavač is Idsematograf.'
| — i i Vinko Glavač, zasebnik in posestnik lepe vile v Podgorici, se je nenadoma zbudil, ko je zacvilil električni zvonček nad njego-. vo posteljo, in skočil iz postelje j s tako urnostjo, kakoršne bi ne j mogli pričakovati pri njegovi o- j bilnosti telesa. Instinktivno je ; prijel za samokres in se splazil' do odprtega okna. Tam je zapazil, da se neka temna postava plazi po vrtu, naenkrat pa z grozno klevijo se zvali na tla.
Glavač je veselo smeje se mrmral predse: "Meni ne more no-i beden do živega", potem se je po-' časi oblekel, vzel svetilko in par zaponk, kakoršne imajo navadno žandarji za gotove tiče, ter odšel | na vrt, kjer se je temna postava Izvijala lio-teč osloboditi ujeto nogo. Noga se je namreč vjela v past, ki je bila z verigo pritrjena na bližnjem drevesu.	(
"Dobra ideja, kaj ne?"... reče Glavač in posveti svoji žrtvi v obraz, "presneto dobra ideja, toda ni moja! Kinematografična ! točka: "Meni ne more nobeden do živega", videl sem jo v mestu pred nekaj dnevi; če bi*si jo i ogledali tudi Vi, pa ne bi padli j v mojo past. Da, moj dragi, kinematograf je pravi blagoslov za človeštvo, tega nikdo ne bo tajil. Ce bi ga ne bilo, ne bi ležalo dvanajst takih-le trnkov za noge in samosprožilnih pušk na mojem j zemljišču, in Vi bi lahko splezali | v hišo, me zvezali ali pa ubili, ali pa oboje, in odšii z 10,000 kronami, ki jih imam baš v blagajni. 1 Da, da, če bi kinematografa ne bilo, ne bi več živ stal pred Vami. No, no, ne tako vihravo prijatelj ; roke na hrbet, če ne, bom streljal— eden. dva— no, ali
bo kmalu... tako___ sedaj bo
, trdno, hvala!... "
Ključ je zarožljal na ročnih zaponkah, ki so tesno objele zapestja ulomilea, da jih ni mogel j premakniti niti gibati.	.
i Glavač se je smejal, da so mu ! solze tekle na debeli trebuh. — j "Ravno 't h ko, kakor v kinematografu. vjame se v železo kot lisica, potem jti zvezan, gospodar se , zopet vleže in odda cepca, ki se je vjel v zanjke, drugo jutro po-liciji. Sedaj pride prizor, ko se bom vlegel. Le mirni bodite, prijatelj, in dobro se imejte; nasvi-denje jutri zjutraj! Ha, ha, meni nobeden ne more..."
Nato se Glavač res vleže in mrmra še v polspanju: "Vraga, to bi bil fin film! Glavač, nov umet- , nik za kinematograf!"... potem pa zaspi in prijetno sanja.--:
Drugo jutro pridrvi gospodi-1: nja. energična in močna ženska, v njegovo sobo. in pripoveduje, da nek tuj človek leži uklenjen na vrtu. Glavač malomarno pripomni: "Oh, res. na tega bisko-' ro pozabil, človek ne more na vse misliti!" Nato pripoveduje začudeni ženski svoj nočni dogodek, pri čemur pa ni pozabil vedno i zopet omeniti, da to ni njegova usluga, pač pa od kinematografa, ki je takorekoč blagoslov za človeštvo.
"Pozneje, ko boste s svojim delom gotovi, Mina, boste šli na policijo, da prid£ po tiča. ]Se mudi se pa nič, saj je na varnem tukaj."
Glavač je imel samo eno opravilo, na katerem je imel svoje do-1 padanje, namreč, da je štel svoj denar. Tudi danes se je takoj po zajtrku spravil na to "delo". Postal je zelo nevoljen, ko ga je gospodinja motila s poročilom, da bi dva gospoda, ki sta se pripe-1 Ijala z avtomobilom, rada žnjim govorila. Čemerno je pogledal na vizitko: Peter Pajac, kinemato-grafiČni vodja, in začuden majal z glavo. Kaj neki hočeta t — Mor- i da bosta slike posnemala! Malo i razburjen je hitro zaprl blagajno in vtaknil ključ v žep. Nato je šel na vrt, kjer sta ga gospoda • pričakovala, in ju zelo prijazno vprašal, česa da želita. Ni se mo-I til, ko je slutil, da bi rada na njegovem zemljišču posnela nekaj slik, v kar je z veseljem privolil. Potem je začel pripovedovati, daje ravno preteklo noč imel doživljaj, ki bi dal krasen film; svoje pripovedovanje je končal s zatr-. dilom, da bo že iz hvaležnosti šel rad na roko gospodom od kine-, matografa.	j
• - Gospod vodja je poslušal nje-; govo pripovest z vso pozornostjo, in sedaj je menil: "Izvrstno ide-i jo imam, to bi bila tatinska humoreska, gospodar zasleduje vlomilca, stopi n« vrt, se vjame v svojo lastno zanjko, vlomilec ga nato zveše in nese v hišo, kjer o-
fda Jazbeca ni tukaj", je rekel, obrnivši se k drugemu gospodu; j "če ne bi lahko ko j šli na delo. Jazbec je namreč naš najboljši igralec", je razlagal k Glavaču obrnjen. "Sicer pa, Vi ste precej podobni Jazbecu." j Ta pripomba je še bolj vsplam-tela Glavača, ki je odvrnil poča- . j si: " No — morda pa bi mogel za , 'enkrat igrati njegovo ulogo?" | "Kaj, zares hočete",* je vzrado-sten zaklieal vodja, *' damo Vam 1 200 kron honorarja! To bo iz- L vrstno! Mislim, da ste talent pr- i ve vrste, to Vam pravim jaz, ki se dobro spoznam na kinematograf."
( Pc tem je izročil Glavaču honorar v naprej in če bi ta že samo po sebi ne bil zateleban v predstavo, kjer se bo kazala njegova oseba, bi gotovo 200 kron 1 razpršilo vsak pomislek. Razložila sta mu vse dejanje v vseh posameznih prizorih. Pogoj je bil seveda, da gospa Mina prevzame 1 tudi eno vlogo, za kar bo tudi plačana. Iu sicer mora se pustiti zvezati in zapreti. Ko se je ta branila, ji je Glavač razlagal, kakšne vrednosti je kinemato-grf za splošno izobrazbo človeštva in da bo ta film prekosil vse dosedanje; da bo Glavač, kot nov t umetnik v kratkem v vseh časopisih in na vseh plakatih, da se bo zaslužilo mnogo denarja itd. Se le na to se je Mina dala omehčati in zakleniti v kuhinjo, dokler jo pozneje ne bodejo potrebovali.
Najprej morajo priti na sliko vrtni prizori, je menil Pajac, prvič je sverloba prav zdaj najboljša. in drugič, da bodo sledeči prizori za Glavača, ki še ni vajen takih predstav bolj naravni, tedaj bo mogel on ves svoj še ne razvit talent pokazati.	|
Drugi gospod je med tem privlekel iz avtomobila nekak črn kovinast aparat, ki je izgledal kot majhen zrakoplov z ročajem za vrteti, ter ga postavil v primerni oddaljenosti. Potem ga je zač-t;l besno vrteti. Prvi prizori so !se odigravali natančno po vspore-du. Glavač je zasledoval vlomil-! ca, katerega je predstavljal sam Pajac, se vjel v železno zanjko in bil zvezan z vrvmi tako trdo, da Je zakričal: "Cujte, fo je preveč, saj se še ganiti ne morem." — "Saj tudi ni treba", je rjovel ' vlomilec in mu potisnil klin v,' usta. Nato sta ga priiela in vle- j kla v hišo, ga posadila na stol in ' ga še privezala na naslonjač in za noge.
"Tako", je rekel vodja in si brisal pot s čela. "svojo ulogo ste izborno izvršili", rad bi Vas angažiral za našo družbo, pa se j bojim, da bi drugič ne igrali Vaše uloge tako dobro."
Potem je vzel ključ blagajne iz Glavačevega žepa in izvrši, zadnji del vsporeda. Odprl je blagajno, vzel ven denar v goto-; vini, potem vrednostne papirje in konečno še nekaj nakita, prstanov, katere je gospodinja dala Glavaču v shrambo, i Glavač se je smehljal; bilo je zares veselje videti vlomilca, kako spretno igra svojo ulogo, z ne-popisljivim mirom je j'emal iz Jda-gajne le kar je imelo količkaj vrednosti. — Hipoma pa je zapazil, da oni drugi niti ne vrti aparata, da je ta celo zunaj ostal. Dalje sta vzbudila njegovo pozornost obraza "umetnikov", ki sta, bila od samega smeha kar višnje-! va. Sedaj šele se je zavedal resnice, da to ni bilo slikanje za film, temveč le lopovska past. Grozno se je trudil, da bi se oprostil vezi, pa vse mu ni nič pomagalo, moral je gledati, kako sta odšla j moža od "kinematografa" s njegovim premoženjem, ne da bi pozabila mu vzeti iz žepa še onih 200 kron honorarja. Seveda sta oslobodila tudi tovariša, od kate-i rega sta že po noči zvedela o Gla-vačevi navdušenosti za kinematograf, ko sta namreč stala na straži in pričakovala uspeh vloma. , In znameniti aparat so pustili Glavaču v nadomestilo. Bil je to ' star stroj za žganje kave, kuplje-n pri nekem bližnjem stSanirnarju. Glavač pa od tistega časa sovraži kinematograf iz vse svoje duše.
Bolnišnice v Budimpešti.
Budimpešta, Ogrsko, 14. nov.-Včeraj je dospelo sem nrecej voj-Inih poročevalcev, med katerimi I se nahaja tudi nekaj Amerikan-cev. Na kolodvoru jih. je sprejel mestni župan, ki jim je potem razkazal vse mestne zanimivosti Slednjič jih je peljal tudi v bolnišnice, o katerih so ae zelo po-hvalno izraxili. Ixven mesta je
—------—•samamn L	.— j
V sobah pobeglega belgijskega kralja.
i . . j
Med grom en j cm nemških topov ,
je belgijski kralj bežal iz dežele, j Svojega vlaka se ni mogel poslu- j žiti, ker so bili nemški zrakoplov- , ei že zvedeli za priprave na ko- . lodvoru. Pobegnil je v avtomobi- j lu. Vse to je z grozo doživel Ant-;\verpen. Se prejšnji dan je trd-| njavski poveljnik v donečili frazah govoril o boju do zadnje kar-teče.
V sedanjem položaju je Belgija le še geografiČen pojm. Toda Anglija je poskrbila tudi za to, da mora Belgija tudi državno-pravno delovati. Kakor poročajo nemški-listi iz Antwerpena, je An- j glija za Belgijo ustvarila nov te-1 ritorij in belgijski vladi za čas vojne odstopila otok Guernsey, i Na tem otoku da je tačas belgij-; ska vlada. (Druga poročila pa pravijo, da se je belgijska vlada namestila v Havre). Kralj sam je pa pobegnil v London. Zadnje dni je preživel v Antwerpenu, najmočnejšem mestu svoje dežele, o katerem je mislil, da je ne-osvojljivo.
! Bival je v tesnem patricijskem dvorcu na Place de Meir, zgrajenem po zrelem okusu sredi 18. stoletja. Ko so si nemški poročevalci po padeu Antvrerpena ogledali dvorec, je bilo povsodi opaziti pretresljive sledi naglega bega. V vseh sobah je bil k mizam napeljan telefon, ki v kričečem nasprotju s pridušenim dihom stare kulture spominja na pomožna sredstva novega, razburkanega časa. Na kraljevi pisalni mizi leže še papirji, .črnilnik stoji od-I prt. Poleg pisalne mape številka ("Koelnische Zeitung", v kateri je z svinčnikom zaznamovan članek: "Resnica o Loewenu." , V spalnici je postelja še neurejena. Poleg je bila soba male princezinje Marie-J ose. Par ove-nelih cvetk leži na nočni mizici. Na kaminu škatljica s taninovim praškom, na kateri je s fino pisavo napisano: "S. A. R. Madame La Princesse Marie-Jose de Iiel-gique." Na otroške sanje male je te dni padlo prvo ivje. Blazna na-1
glica komornic in njih solze, očetova žalost in beg, vse to je moralo zatemniti to doslej tako solnčno in jasno otroško življe-nje;
Ko je kralj potem zapustil Ant-I werpen, ko so Belgijci videli, da i njihov deželni oče nima več me--, sta v lastni deželi, so se zrušile j stare sanje, da bodo Nemei v i Belgiji kmalu odigrali. Oznanilo se je valilo dalje v Bruselj in tudi tu je začela vera polagoma omahovati. Župan, ki je široko-ustno in skrito govoril proti nemški moči. je sedel na varnem v Berlinu. Kralj je pobegnil. Vlada dežele je odšla. Namesto tega pa je Nemčija po belgijskih cestah razširjala velike rmene plakate. v katerih je bilo z nemško j temeljitostjo pojasnjeno angle-j ško razmerje nasproti Belgiji in ; enostranske navidezne pogodbe. Dogodki kažejo deželi z vedno j večjo jasnostjo, da je brezobzirna angleška politika šla preko belgijskih koristi in bolesti brez vsakega prizanašanja.
Ruski ranjenec.
V krakovskih bolnišnicah je tudi več ranjencev Rusov. Eden izmed njih pripoveduje svoje vojne doživljaje tako-le: Njegov polk je bil nameščen v neki vasi blizu bojne črte. Ker je bil silno radoveden. kako izgledajo Avstrijci, o katerih so jim pripovedovali tako grozne reči, je zapustil skupno kritje za nekim poslopjem in pogledal izza vogala. Svoje radovednosti pa ni mogel tlolgo pasti, ker je že pred njim eksplodiral avstrijski šrapnel in mu zdrobil roko. Njegov oddelek je imel smolo, da ga je ed ene strani obstreljevala avstrijska artilerija. od druge so ga pa zadevali ruski -šrapneli; zato je oddelek pobegnil, njega in več drugih ranjencev so pa pobrali avstrijski sanitetni vojaki. Rus je dobre volje, samo nad gladom se pritožuje, ki muči njega in njegove rojake. "Jaz imam samo roko pokvarjeno, ne pa želodca. Ta je hvala Bogu zdrav, a vendar dobim samo poldrugi funt kruha na dan. Druga jedila mi ne uga-> jajo."_
Za smeh in kratek čas.
— Gospodična, jaz Vas obožujem. Ne smete pa misliti, da Vas ljubim zaradi denarja. Vaš denar bodo takoalitako dobili moji upniki.	j
Snubač.
Imenitno.
Gospodič (kmetu): "Ljubi moj, vaša ušesa so vsak dan večja. * Kmetič: "Moja ušesa in vaša pamet — to bi bil imeniten osel!"
Lepi časi.
—	Da, da, prijatelj, v prejšnih časih so bili drugačni igralci. Po vsaki igri so ostali ljudje najmanj ^e pol ure v gledališču.
—	Seveda, predno ste vse zbudili...
POTEM PA ŽE.
i.	c.; "'•■»•■v • ,
—	Mamica, .ali so jajca svežaf
—	Pa še kako! Ta jajca bi morale	kokoši pravzaprav šele gp* *« bi ™ ^	d'ei ^ na
GU* NAKOPA 17 VftTpf«^	-
V trgovskem delo mesta New Yorka.
Ni še dolgo temu, ko so Američani smatrali obede za skrajno
neprijetno potrebščino, katera se mora po možnosti hitro in enostavno opraviti. Vsakdo se je te-»<aj čudil in nekako prezirljivo izražal o ljudeh iz Evrope in Južne Amerike, kateri potrebujejo večkrat po eelo uro za svoj opoldanski obed. Celo premožni in bogati ljudje so se svoječasno zadovoljili najenostavnejšim kosilom in tako so Američani pred leti vsestranski h valil i milijonarja Ifussella Sage. kateri se je opoldne zadovoljil s komadom kruha in enim jabolkom, kot v zor-Američana. ki zna ceniti čas tako, da niti opoldne po nepotrebnem ne izgubi niti pol ure. Toda časi so se pri nas tudi v teui pogledu iz-prvmenili. Sicer imamo v trgovskem delu mesta ie na stotine re-stavrantov, v katerih se umore hitro opraviti kosilo, in sieer kar Htojč za mali denar, so se naši trgovci polagoma naučili iu prepričali, da čas, katerega se potrebuje za obed ali lunch. ni izgubljen, ttmveč da pomenja prijetno pav-zo v napornem dnevnem delu. katera prinaša čestokrat tudi dabič-k»% kajti biti pri obedu se čestokrat napravijo sedaj največji posli.
Kakor znano, se nahaja trgovski del našega mesta na skrajnem jugu mestnega dela Manhattan. Ta mestni del je obdan od treh strani z vodo in s** zainore razširjati le proti severu, oziroma proti stanovanjskemu delu Manhattana. Prostor je tu zelo omejen. Ker mesto vedno bolj narašča in ker postajajo trgovski posli tudi ved-11© večji, ne preostaja nič drugega, nego da se v tem delu mesta grade vedno višja poslopja, v katerih so nastanjeni izključno le uradi. Medtem ko mesto »amo na vseh koueih in krajih neprestano raste in se razširja, narašča trgovski del mesta tako. da raste vedno višj»- v zrak in da se vedno bolj približuje oblakom. Ljudem, ki so zaposleni v trgovskem delu mesta, oziroma v poslopjih za u-rade, nikakor ni mogoče obedovati po evropskem načinu, oziroma doma pri svojih rodbinah. N"i-bee lie gre opoldne domov, kajti vsakdo, ki je zaposlen v dolenjem de ji Manhattana, stanuje običajno od ;J do 20 milj daleč od poslopja, v katerem mora preživeti dan za dnevom pri marljivem delu. In teh ljudi je zaposlenih v teb poslopjih na :>to in stotisoče. Celo klubi, katerih člani so premožni banka rji, odvetniki in trgovci, so tako oddaljeni, tla brez ^ nepotrebne izgube časa. katerega se porabi z vožnjo tja in nazaj, sploh ni mogoče priti tja. Ko so torej naši trgovci slednjič uvideli, da je treba opoldne imeti nekoliko več počitka, kakor bornih deset do trideset minut, so prišli tudi do prepričanja, da tega odmora v renta vran t ih, ki se nahajajo v dolenjem mestu, ni mogoče dobiti. Tako so nastali v dolenjem mestu t a koz va ni luueh-klubi, koji io s<* v novejšem času tako priljubili, da bi naši Irgovei brez tijili skoraj ne mogli po cele dneve prebiti v dolenjem Mauhatta-nu. Samo v finančnem okraju dolenja« mesta je sedaj nekaj nad jO takih klubov in jedva da se »tvori kako novo visoko poslopje, že se naznani javnosti, da se tu nahaja tudi takozvant luncb-klub. čegar prostori se nahajajo v teui ali onem nadstropju. Člani teh klubov imajo tukaj opoldne opojni mir in &e čutijo tukaj ka-* iior doma. Kakor hitro ostavi vspenjačo, h katero se pripelje do nadstropja kjer se nahaja klub, ima ves komfoit na razpolago. Tukaj /.amore svoje prijatelje in obiskovalce pogostiti, tu ima hitro iu dobro postrežbo, ne da bi *a njim stal kak natakar in čakal u* napitnino. Tu za«ore obedovati tudi s svojo ženo ali pa prijetno pri Čaši vina nadaljevati tvoje trgovske poste.
Pristopninske svote kakor tudi mesečni prispevki za vzdrževanje teh klubov so precej visoki. Pri-stopniisa zaaaa običajno $100, do-iii znašajo mesečni prispevki o-bienjiio od $5 do $10. Pristopnina ae porabi običajno vedno le za o-pravo proatorov. Prti, posobe. no-vilie«. žlice, steklenice in čase so Vedno iz najboljšega in naj-
■ u *JU am klub. Natakarji mo oble-
, t« _ ___•
r-teijs v livrejan, oni. morajo lutro
I ceno, ne dobiva nihče, pač pa dobe vsi uslužbenci o Božiču lepa darila v denarju.
V teh klubih so cene jedilom izdatno nižje kakor v najboljših re-staviantih, tako da kljub pristopnini in prispevkom člani teh klu-■ hov cenejše žive, kakor če bi morali hoditi v restavrante. Vodstva . teh klubov morajo skrbeti za to, da klub ne dela dobičkov in da < tudi izgube nima. Vendar pa morajo biti dobički teh klubov veliki. kajti stanarina v poslopjih v , dolenjem delu Manhattana je iz-rtduo velika in poleg tega mora- j mo pomisliti, da tudi uslužbenci ( dobivajo krasne plače. Nekateri j teh klubov imajo na razpolago za ' svoje goste tudikopališča, brijae- ] niee in knjižniee.	;
Največji izmed teh klubov se imenuje Downtown Association ] in temu slede potem klubi, v ka- . terih se shajajo ljudje najrazlič- ( nejših poklicov, kateri so zasto- . pani v dolenjem delu našega mesta. Tako iinamo tu klube za bankirje. odvetnike, uradnike zava- , rovainih družb, tovarnarje želez- , nih izdelkov, železničarje, inž1- ( nirje, žnrnaliste itd. Vendar pa ; člani teh klubov niso izključno le 1 odvetniki. bankirji, trgovci, žur- , nalisti itd., kajti vsak člau skuša \ tudi med drugimi poklici prido- , biti svoje prijatelje, ki 'postanejo j potem člani dotičnega kluba. Ta- , ko je naprimer v takozvauem , Hardware klubu, čegar člani so t večinoma trgovci železnine, tudi j mnogo politikov. Ta klub je na- , stanjen na Broadwayu v nepo- j s red ni bližini mestne hiše. Od u- 1 sta nov it ve tega kluba nadalje je , skoraj vsak mestni- župan tamkaj j obedoval, vsled česar imajo v tem j klubu posebno mizo za župana. V T velikanskem dvojnem poslopju • "Hudson Terminal", pod kate- j rim se nahajajo tuneli, ki spajajo j državi New York in New Jersey i pod reko Hudson, imamo dva ta- , ka kluba, in sicer imata tukaj t svoje prostore železničarski klub < in klub tovarnarjev strojev. Vsak , klub ima na razpolago po dva , nadstropja v velikanskem dvoj- r nem poslopju. Ta dva kluba ima- ,, ta na razpolago tudi lepe vrtove j, na strehah, kjer zamorejo člani -klubov obedovati na prostem in ^ zajetino gledati po vsem mestu in ^ po krasni luki. Tudi nekoliko s spalnih sob imata ta dva kluba na c razpolago, kajti nekateri člani Y teh klubov stanujejo daleč izven j, mesta in ker so večkrat zaposleni ^ pozno v noč, ostanejo enostavno j preko noči v mestu.
I s
Splošno se računa, da mora ^ vsiik tak klub imeti 500 članov, ako hoče obstati. Ako se računa j pristopnino po $100, znaša ustanovna svota takega kluba >.">0.000. kar vsekako zadostuje za j nabavo pohištva in za pokritje iz- | dat kov tekom prvega meseca. Skoraj vse poslovanje kluba se £ vrši tekom poludnevnega časa in [ ne traja dalj kakor tri ure. Te- g kom teh treh ur mora biti torej obisk teh klubov uprav velikan- ( ski. Večji klubi imajo od GO do 100 uslužbencev.	[
Ker j^' v novejših letih v dolenjem delu mesta uslužbenih vedno več žensk, so slednje ustanovile tudi svoje klube. Pred leti so bile ženske v dolenjem delu mesta tako redke, da so pasantje na ulicah obstali, ako se je kaka prikazala. Vse to se je pa spremenilo in dandanašnji imamo le malo inožkih stenografov. zasebnih tajnikov. knjigovodij, koresponden- * tov itd., kajti vsa ta mesta so za- * sedle ženske, katere delajo cenej- ! še kakor možki. V visokih po- 1 slopjih, v katerih je ".aposlenih 1 po oOOO do 15.000 ljudi, je tudi na 1 tisoče žensk in opoldne je vedno \ videti na stotine deklet, katere hite v bližnje restavrante, kjer imajo na razpolago posebne mize ali pa tudi posebne dvorane. Ker 1 pa vse to lii zadostovalo potre- 1 bam, so tudi ženske ustanovile ] svoje lube, v katerih zamorejo obedovat L kakor se njim poljubi.
Igralec Bohuslav umrl.
(joričanom. osobito pa Ljubljančanom dobro znani gledališki igralec Bohuslav je vsled rane. ža dob I je ne v vojni, oslepel. Da bi mu rešili življenje, so mu morali izrezali oči. Ati operacija je bila zaman in mlad, nadarjen in odličen igralec je umrl. Pokojni Bohuslav je bil eden najpriljub-Ijenejših eejkih igralcev, ki se je jl vso vnemo posvetil svojemu poklicu in ima radi tega tudi lepe zasluge za slovensko dramo.,
KOJAK1 NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI
I iiMIt j.ti li
Razmere v Indiji.
Korespondenca *iInformation" prinaša ta zanimiv popis indijskih razmer. V zvezi s protiangle-škim gibanjem v Turčiji in v Afganistanu se cesto govori tudi o protiangleškem gibanju- med mo-hainedanei Indije in vse polno ljudi je, ki temu tudi popolnoma veruje. Ali to je nevarna »iluzija . in vsak stori dobro, da se ozira le na resnična dejstva.
Angleška Indija, brez Ceylona, ima okoli 315 milijonov prebivalcev. Od teh je le ena petina (okoli 66 milijonov) mohamedancev. . Taka manjšina pač ne more delati revolucij. temveč je vedno zelo lojalna, ker rabi zaščito oblasti, da je ne uduši majoriteta. Poleg tega pa je večina veleposestnikov in plemstva mohame-daiitka. Taki ljudje pa gotovo niso revolucionarni, temveč konservativni in vedno vladi prijazni. Mohamedanci popolnoma nič ne ogrožajo Angleže v Indiji, temveč so najzvestejši med zvestimi. Če obstoji sploh kaka nevarnost za Angleže v Indiji, potem more ta priti le od pravih Hiudov, pripadnikov bramanske vere. V boljših slojih Ilindov se je razširilo v zadnjih 20 letih takozvano I Bande-Mataram (pozdravi materi gibanje in iz tega gibanja bi mogle nastati neprilike, morda 1 tudi nevarnosti. Ali tudi tu je 1 treba upoštevati dvoje stvari. O- ' groiuna večina vsega prebivalstva ' je politično popolnoma nezavedna in pasivna. Tudi Bande-Mata- 1 ram gibanje se razteza le na in- J teligente. Drugič se pa ne sme. ' pozabiti, da "indijski"' narod ' ravno tako ne obstoji, kakor ni 1 "evropskega". V Indiji uraduje-jo sodne in upravne oblasti v ka- ' kih 40 jezikih. Malajec razume Maratta ravno toliko kot Portu-galee Šveda. Med pripadnikom naroda Manila in onim iz naroda Saikh na jugu je taka razlika kot , med Italijanom in Rusom, versko < razliko pri tem prezremo popol- s noma. V Indiji/ štejejo okoli 90 5 ver in okoli 60 do 70 raznih jezikov, od katerih so bili nekateri šele v zadnjem času ugotovljeni. Te razlike ovirajo upravo Indije , gotovo zelo. politično pa so go- ^ spodarjem Indije uad vse dobro- ^ došle. ker pri tako različnih na- " rodih in plemenih je sporazum iz- ( ključen. Vsakdo stori zelo dobro, i če upošteva vse to, ker le tako prav razsoja indijske razmere in 1 se obvaruje iluzij in praznih nad. 1 katerim vedno slede razočaranja. ]
NOVO J	NOVO! ]
"SVETOVNA VOJNA".
Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaje se bode 1 oddal "Podpornemu društvu Vdov « in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25^. Naroča se pri: .
V. J. KUBELKAj 538 W. 145. St., New York, N. Y. i
(30-10—29-11) ' i
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
x.cl leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onhn, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je i izvanreduo zanimiv ter vsebuje, med drugim številnim čtivom tudi snamenito razpravo načatni ka tajne službe Združenih držav, Willisana J. Flynna: "G&NA RO£A IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj ffcsiii& no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno n-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. 2e sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še neLroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani tmo, da bo letošnji Koledar izvanredno nga jal našim čitateljem. Cena: 30c.
Naročite ga pri: 8LOVENIC ^UBUSHINO 06.
&2 Cortlandt »U Mmm York flfty
lusmito.
Cenjenim rojakotu v Mittk Pennsylvania in West Va. ^ksttfe-njfimo. da jih be obiskal nii p&t-oik	J; ^ ;
Mr. OTtO ""I'fll. kateri j« pooblaiSeu potiisfl A> rojCnmo trn "Glas ttaroft*" t» fit-da vati pravovaljavna petarfBb H H v&kmm Umim |ii| inllif,
A ^I
Kako se preživljamo. :
Dr. !Maks Rubner. oče p reživ-. ljalne fiziologije objavil je v li-. stu: "Deutsche medicinisehe . Wochenschrift" članek, ki v i njem dokazuje, da se Nemčija . lahko preživlja tudi v slučaju, i da se njene meje povsod herme-tično zapro. Poleg tega pa podaja pisatelj splošno zanimive raz- ] prave o preživljanju.
Najvažnejše hrauivo je mleko. 1 ki nudi več beljakovine in masti za človeško prehranitev. nego ( vsa produkcija mesa. Silno važno je torej, da si narodno gospodarstvo ohrani in množi število krav. — Drugo hranivo je meso. ( Glede vživanja mesa pravi Rubner. tla povžije na Nemškem člo- , vek na leto 52.3 kog mesa. Anglež 47.6 kg, Francoz 33.6. Belgi- f jec in Holandec 34.3, Avstrijec 2D. Rus 21.8, Lah 10.4.
Pisatelj opozarja, da ljudje zlasti po mestih veliko preveč i mesa jedo. posebno kvarno je zo | otroke, zato opozarja gospodinje, naj večkrat opoldne in zvečer 1 pripravljajo jedila brejj mesa.
Rubner opozarja tudi na črni kruh: veliko preveč ljudje vži- j vajo masleni kruli, ki ima miio-go manj živilnih snovi v sebi. ka-kor navaden kruh. Beli kruh. vživanje surovega masla in alko- ! hola v preveliki meri jemlje hra- * ni prepotrebne beljakovine, ki se * mora seveda potem nameščati z obilnim uživanjem mesa.
V sedanjih hudih časih, ko se * gre za odvrnitev lakote, ako bo svetovna vojska dolgotrajna, tre- < ha je te vlečne prve podatke učenjaka Rubnerja prav posebno uvaževati. — Pživajmo torej več mleka, navadni kruh iu malo mesa.
m ■ --i
- 1
Pristanišče Aden.	1
Berlin, Nemčija. 16. nov. — V » okolieo Adeiia ob Rdečem morju j so vdrli beduinski rodovi in opu-stošili vse. kar jim je prišlo pod ]
Amerika dobavlja patrone. j 'Altona, 111..
16. novembra. —I3 Western Cartridge Co- je dobite , danes naročila za patrone v zne- \ sku .f4.000.000. Vsled tega o bra- j tu jejo tukajšne naprave uo^ In , dan. Predsednik družbe V izjavil, da ne ve. za katero države so i namenjene patrone ter da so naročile blago newyorske tvixlko ki ga bodo tudi o<l]>oslale.
Kclizija ameriških tornednih čolnov rušilcev.
Dva ameriška torpedna. čolna rušile a sta kolitlirala v»j?raj v »ewyorški ožini. Povzročtana škoda je baje minimalna.
Tudi žrtev vejn'j. Stanford University. Cul.. 16. 16. novembra. — Načelcik filolo-gičnega dejiartinenta tukajšnega vseučilišča, dr. Ewald Fluegel. je umrl včeraj vsled spltisne duševne in telesne oslabelo-Jti. za koje vzrok se smatra sed;cijo evropsko vojno. Fluegel je f>il rojen leta 1863 v Lipskem.
Mladenič po nesreči ustreljen.
Ithaca^ N. Y., 16. novembra. — 19-letni Roy Menzy je bil danes ustreljen v bližini Wilseyville. ' Ustrelil ga je neki Melville Jor- i dan. Menzy se je ]»elja! s svojim bratom za železuišl:o postajo ter je srečal spotoma Jordana, ki se je tudi hotel peljati. Ko plezal od zadaj na voz. se je izpro-žila puška in strel je zadel Men-I zy-ja v hrbet. Bil ije na mestu mrtev.
i
- Rmena mrzlica v Mehiki
Havana, Cuba, 16. novembra.
1 Parnik "Monterey", ki je odplul
dne 12. novembra iz New Yorka-/
je dospel danes semkaj ter imel vsled slabega vremena zamudo šestih ur. Dva potnika pamika "Esperanza'". ki je dospel danes ' sem iz Progress©, sta bila izolira-t na, ker sta kazala znake rmene . mrzlice. Mehiški listi, ki so dodli . k parnikom, poročajo o dveh slučajih rmene mrzlice v Merida v državi Yukatan.
Barvila is Nemčija. V Parnik \Matauzas je pripe
^ 1^1 m^rn■ ^■ tfTlifamiT11^ V
*
Želim zvedeti za naslov NEŽE LAKNER, doma pri Krškem na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov mi pošlje nje naslov, dobi $2. Če pa sama bere, jo^prosim, da se mi oglasi, ker ji imam poročati nekaj važnega iz starega kraja. — Frank Bizjak, P. O. Box 118, Ralphton, Pa.
Potk v angleščini.
Piva k edina SlovGfcka Korespondenca Sola.
Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev,
Slovenska Ksrespondeaon Šob
6119 SC. Clair Aw.,	CMaad, 0.
NAZNANILO.
Kakor vsako leto, tako sem tudi letos napravila veliko množino PRISTNEGA VINA,
katerega prodajam po sledečih eenah:
Belo vino po 70č galon. Rdeče vino po 50<- galon. Posodo od 50 galon dam brezplačno in za sode od 25 galon računam pa $1.75; manj od 25 galon ne prodajam po zgoraj omenjeni ceni.
Nadalje naznanjam, da sem tudi letos dobila veliko zalogo brinja iz starega kraja, iz katerega bom žgala zopet letos pristni, že poznani "Grill's Brinjevec".
Cenjenim odjemalcem sem ved-j no pripravljena razkazati svoje, j po najnovejšem in najboljšem si-i stemu napravljene prostore.
Za obilo naročil se priporočam, j
Mrs. Mary Grill,
5038 St. Clair Ave.. Cleveland, 0.' _(14-17—11)_ |
Farme
f slowBsko-hrraski kolonij'.
Ako želite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte prej*1, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nedi v slovensko-hrvaški koSoniji v okolici Ashlsnda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že š^sto leto ter je v njej kupilo farme že slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska diušcvs, kojih namen je. da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerj^v v oni okolici Zato je dandanes lahko v«aketnu našemu člove-' ku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ah ne. Naslovite:
The James W. Good Company!
Dep. 54 Ashland* Wis.;
|
A A A a^a aOa A A A A A A A dffia
— ———--^--— :
Rf Možje! Žene! A^H
HWW	' Ako ste Itolni in vam
H«	ni moirel nihče potna- V^H
■	■	jrati. po^lužit« m? im- H^H
■	I port, zdravil, katera vas bodo go- ■■
■	■ tovo ozdravila, importirana zdra- ■ H
■	H vila go mno»rim pomajtala. l:i so že ■ H H ■ doljfo bolehali. Ravno tako i»orno m H
I	■ vam pomscrali. akoprav že dotjro ■ H al bolejrate; zato pišite še danes na II
■	■ avstrijsko filijalko Importiranih ■
II	zdravil'	aH
l\ Don Lekarna /fl
535 Washington St,
flARMONlM
aodlffl kakor#s*koll rrat* ladalajam ta jopravijam po naJnUJlh cenah, a tfelo trpetno in aanealjlvo. V popravo aefi«-djlTo vsakdo pošlje, ker aem te Bad it tet tukaj v tem poclu in aeda] v «vo-Jam lastnem domu. V popravek vaamea kraajake kakor vae druge harmonike (ar računam po delu kakortno kdo aa-sttrt bras na daljnih Tprifcfll
JOHN WENZfcl,
1017 M. Ctnd It. fllavakml. flbv OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam avoja
NABAVNA VINA
iz Dajlioljaega grozdja.
Lansko rdeče vino po 45^ gal,3 staro rdeče vino po dQč galona, lansko belo vino po gal. in i najbdljše staro belo vino'po 55<J gal. 100 proof močan tropin j evec 41 o gal. $12.00; 10 gal. <pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. ZngeL
Pošljite vaa pisma x»:
Velika zaloga vina in žganja.
^^ m-JUL	MARIJA ORIILJL S
WKB^L^^^Bm Prodaja belo vino po............... 70c. galloa #
črno vino po ................ &0e.
^j^^^^H^HBL Drožnik 4 gallone za .................... 111-00 £
^HS Brinjevec 12 steklenic za................ $12. uo
■^HB^V	4 gallone (sodček) za.......... $16.00 p
^^^^B^^H^K Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
^F 5308 St. Clair Ave., N. E., Clenlaud, Ohio |
'KRACKERJEV BRINJEVEC
je najstarejše in od ■ ! zdravnikov priznano
t kot najboljše sredstvo
- proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in aaiitevajte pravi in čisti brinjevec, to je Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a1! gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. —----------Poštna naročila te točno izvršujejo
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6162-04, ST. CLAIR AYF., CLEVELAND, 0.
Posebna ponudba kadilcem.
Kdor naroči sedaj od nas tobaka za ž'".00, d >bi zgoraj naslikanih 1" predme-, tov poleg tobaka POPOLNIMA ZASTONJ. Ak« hočete tt raj kaditi dober tobak, izrežite ta og as ter ga nam pošljite z depozitom H.iiO, nas zagotovite, da v resnici želite naš tobak. Takoj nato vair pošljemo škatelj najboljšega tobaka in sicer: 13 škatelj takozvanega "Bogdanov", cena 25 centov za škatljo; 12 škatelj "Makseksudl". cena 2:5 centov za škatlj": 12 Škatelj ' St&mboii" cena 20 centov za ška ti jo in teh deset predmetov kot darilo; POPOLNOMA ZASD0NJ. j Kadar pride tobak in darila v vašo hišo ter ste zadovoljni, tedaj j ačajte pre-! ostanek $5.00 ter ekspresne stroške par centov. A! o pa nisle zadovoljni, ne 'sprejmite blaga in mi vam vrnemo SI. 00.
i Opomba: Mi dajemo teh deset predmetov kot darilo POPOLNOMA ZAVTONJ, ' ker želimo, da se naš tobak čim najbolj razširi. Ralitega se po»Iužite le posebne • ponudb«, dokler ne poide zaloga predmetov.
| Moskva Tobacco Co.,
192 Broadway, Dept. 31.,	New York, N. Y.
P DOMAČA NARAVNA OHIO - VINA ffi 5n kakor Delaware, Catawba,	in Con kor ti prodaja Hi
£ JOSIP SVETE |
I 1780-S2 E. 2Sth St.,_Lorain, Ohio, jg
S Concord rudeče vino:	Catawba b:lo vino:	S
Sj	Sod 6 gal................$ 5..">0	Soti 6 tfal ....... ......$ V.(JO	31
tč	Sod 10 gal............... 8.00	Sod 10 gal.............. M.W	UC
S	Sod 25 gal.............10.50	Sod 25 pal............... 21.00	jV
5h	Sod 50 gBl... ........... 30.00	Sod 5© gal.............. 4^.50	gfj
Sfi	Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Sod, 25 galon i.00.	3]
Uj	Sod 50 galen $10.00.
QJ	Pri vseh teh cenah je vojni davek že uračunan. Vina so pope!	U*
!*|	noma naravna, za kar jamčim, izročilu je pridejati denar aii	S2
iSffl	Money Order,	al
IJE	J£j
IfaaarM?^
Pozor roja k: i!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretira-ne in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljnbujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveza katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišeta po natančen in resničen popis zemlje, kraja, knpnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wansaukee, Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že le-po številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ts^ svet se nbhaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo dragih podjetij.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dqbiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in pri j as. nem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kaon drugam svet gledatt, ter čas in denar po bretfpotrebnem tratiti.
Redka prilika	ll
za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi Tnekaj .rabljenih pisalnih	9
trojev raznih izdelkov, pri katerih smo da i nadomestiti	a
labe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njib za-	H
aore pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni	t g
iisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25	) D
to Cena novim je bila $90 do $120.	; i
Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo.	-1 Natančne j a pojasnila daje
Stovettc Pttbliahiflg Company i 1
K2 CortlaJMlt Strwt,	Net York, N; Y...
9 a a v w e v w
M	-	M
: Doli z orožjem! :
m	MODU tlVLJMMiA,	M
Hj	___	N
H I	h
h | Spisala Berta »L ftnttnar. — Za "Glas Naroda'-' m J __priredil J. T.	►<
lr 1	*
Uffffffffif i ^ > f * ? ? ? m?? .
34	(Nadaljevanje).
Tiata ura je slednjič vendarle prešla. Hropečega so bili odnesli. — Položite ga na klop — je bil za povedal zdravnik — tega ne moremo vee prepeljati v bolnišnico. Skoraj čisto mrtev je že...
Najbrže je "skoraj čisto mrtvi"* slišal te besede in jih razu-
Kmalo potem sem sedela v vozu. Razen mene sta bila navzoča tudi dva zdravnika in štiri usmiljene sestre. Orožno vroče je bilo v tistem prostoru. Duh karbola se je mešal z duhom kadila. Slabo mi je postalo. Naslonila sem se nazaj in zaprla oči. VLrk se je začel premikati. Napočil je trenutek." ko smo se začeli približevati svojemu cilju... Kolikokrat sem se že vozila po tej progi... V različna češka kopališča, na love... na svoje poročno potovanje. ... Kaj pa danes T Kaj je danes moj cilj t Bojišče, provizorične bolnišnice... mesta smrti in trpljenja... Stresla sem se...
—	Gospa, — je rekel zdravnik---zdi se mi, da ste bolni... Zelo ste bledi in slabo izgledate...
Odprla sem oči iu ga gledala. Zdravnik je bil še mlad in zelo prikupljiv. Skorajgotovo je bila to njegova prva praksa. Kako lepo, da je posvetil vse svoje moči temu človekoljubnemu in nevarnemu poklicu. Vsem. ki so sedeli z menoj v kupeju. sem bila hvaležna. V srcu sem občudovala usmiljene sestre, ki so res usmiljene v pravem pomenu besede.
Kaj je udloga vseh teh ljudi?
Za tisoč centov revščine in trpljenja imajo samo lot (»omoči. Hrabre usmiljenke so gotovo za vse ljudi tako požrtvovalne, kakor sem jaz za svojega Friderika. Vse ono občutijo pri pogledu na tistega reveža, o katerem sem mislila, tla je Friderik. Pri tem delu jih (jodkrepuje samo edina sila---ljubezen do svojega ženina. do Kristusa... Pri vsem tem je pa njihova pomoč vendar tako malenkostna... Samo lot pomoči, kjer je tisoč centov trpljenja ...
—	Ne. gospod doktor — sem rekla zdravniku — nisem bolna, samo nekoliko holelina sem...
—	Baron S. mi je povedal, da je bil Vaš gospod soprog pri Kraljevem Gradcu ranjen in da potujete k njemu — se je vmešal štabni zdravnik v pogovor. — Ali veste kje leži?
Tega nisem vedela.
—	Moj cilj je Kralovec. Tam me pričakuje doktor Bresser.
—	Poznam ga. Preti tremi dnevi sva skupaj pregledala bojišče. .. fl^H* H ^Bfl H	\ I
—	Bojišče. . . sem jmnovila — pripovedujte, gospod zdravnik.
—	Da. da. gospod doktor, povejte nam kaj — je rekla ena izmed usmiljenih sester. Marsikaj nam lahko poveste, kar nam je sedaj še nejasno.
Iu zdravnik je začel pripovedovati. Njegovega govora seveda ne morem dobesedno ponoviti, ker ni razpravljal samo o eni stvari. Jaz in usmiljene sestre smo ga namreč vsak hip prekinile z različnimi vprašanji. Kljub temu se pa še vedno vrsti slika za sliko preti mojimi očmi. Gotovo bi bila že marsikaj pozabila, če bi tako živo ne opisoval, če bi me vsaka stvar tako ne zanimala. Njegovo pripovedovanje sem zapisala v svoj zapisnik tako-le:
Ambulanco so namestili za precej visokim hribom. Tam divja bitka... Tla se tresejo in tudi zrak se trese... Dim zakriva nebo ---topovi grmijo svojo smrtno pesem... Sedaj je treba razposlati patrulje, ki morajo prinašati k nam težko ranjene. Na svetu ni ničesar bolj junaškega kakor ta pohoti v dežju krogelj>Slav-na in junaška je ta služba, toda vojaški krogi jo ne smatrajo kot tako. Pravijo, tla ni pri sauitejcih nobenega lepega fanta, pravijo, da se za sanitejee ne brigajo dekleta... In tudi vojne škarje —
--tako pravijo nam zdravnikom---se ne morejo kosatiti
z lepimi lajtuanti...
Sanitetni korporal komandira svoje ljudi proti neki globeli, kamor je otvorila artilerija svoj ogenj. Ce pade prednje kroglja iu se razleti. gredo skozi siv plašč smodnika, prahu in zemlje. Kma-lo srečajo nekaj ranjencev, ki se sami ali pa oprti drug na drugega. vlečejo proti ainhulanei. Kden izmeti njih se zgrudi. Ne vsled
■rane.... vsled utrujenosti se zgrudi.---Dva dni nismo nič
jedli — pripoveduje — dvanajst ur smo neprenehoma prodirali v pospešenem pohodu... Iz Bivovaka prihajamo... Dva dni pozneje je bil izdan alarm---začela se je bitka. . .
Patrulja gre naprej. Ti ljudje že sami vedo kam in bodo vzeli seboj tudi opešanega tovariša... Pomoči potrebujejo drugi, ki so bolj nevarno ranjeni... •
Med kamenjem v znožju hriba leži krvava skupina. Najmanj dvanajst vojakov. Sanitetni podčastnik se ustavi in jih nekaj obveže. Tudi teh ne vzamejo seboj... Najprej morajo po one ki se nahajajo na bojišču...
Patrulja se vedno bolj približuje cilju. V vedno gostejših trumah prihajajo ranjenci. Večkrat se dogodi, tla dva vlečeta tretjega. To so taki. ki
ne morejo hoditi. Sanitejci so jim dali stekleni- [ ce z votlo in jim za silo obvezali pekoče rane.yVedno naprej, vedno naprej---- Mimo mrtvih, mimo kupov trupelj... Skoraj vsakemu mrliču s«* poznajo na obrazu znaki strašnega smrtnega boja. .. Nenavadno izgubljene oči... roke zagrebene v zemljo... pokonci štrleči lasje... stisnjeni zobje... krčevito odpre ustnice____ 9 *al p *
Setlaj skozi goščavo. Tam jih je šele. Mrtvi in težko ranjeni leže kar križem. Zadnji pozdravljajo sauitejce kakor angelje-reši-telje, jih prosijo in kričijo za pomoč. S brenčečimi glasovi, mrmrajoč. jokajoč, prosijo rešitve, požirka vode___Toda, žal... skoraj
VM-ga je zmanjkalo. Kaj napravi peščica ljudi?... ^ogoče bi šlo. če bi imel vsaki sto otrok, tako pa napravijo le ono. kar morejo napraviti... Tedaj ztftrobi v daljavi trobentač sanitetni signal... Sanitejci obstanejo in poslušajo. . . Nikar nas ne zapustite, nikar, nikar! — prosijo nesrečneži. Signal se oglasi vdrugič in tretjič, obenem pa pridirja na konju adjutant.
—	Sanitetno moštvo? — vpraša ves zasopljen..
—	Na povelje — odvrne korporal.
—	Za menoj.
Skorajgotovo leži kje kak ranjen general... Ubogati je treba in pustiti reveže.
—Lie potrpite, tovariši — jih bodri korporal — takoj bomo nazaj.
Ranjenci pa vedo. da se ne bodo vrnili.. .
Sanitejci gredo za adjutantom, ki jaha prvi in kaže pot. Niti mala se ne smejo vstaviti, čeravno slišijo z leve in desne klice na pomoč.
Gredo mirno v strašnih bolečinah se krivečih ranjencev, ka-utie . Senatertja se kak z vso silo zravna, ko zagleda sauitejce, tere se poteptala konjska kopita, katerim so težki vozovi zdrobili toda zastonj: generalu morajo najprej pomagati...
Tako se vrati popis za popisom v mojem zapisniku. Toda to, kar nam je povedal zdravnik o pohodu sanitetne patrulje nI bilo < m* j boy strašno Najbolj strašni so popisi trenutkov, ko padajo
(fif, jjJ y.ja g* jtse,.ia	■ _ -J ^ U f* }}	t— "" , , ...J— i. ' _ __ _	W I
začne streljati sovražnik na sanitetni kor ter se zdravniki in sanitejci pomešajo med begunce. Grozno je, če pridirjajo splašeni konji in prevračajo nosilnice s težko ranjenimi... malo prej so se še veselili zdravja, sedaj pa leže razmesarjeni na tleh.
Vedno pa ostane človeku v spominu prizor: Na zavarovan prostor so prinesli sto ranjencev, jih obvezali in jim z vsem postregli... Reveži so veseli iu upajo na skorajšnjo rešitev... Naenkrat pa pade mednje granata iu vžge v par sekundah lazaret... Na mestu obupa nastane kričanje, pravzaprav tulenje. ki v svoji silni divjosti in bolesti prevpije vse druge glasove...
Gorje mi! Tudi meni gorje, čeravno nisem bila priča. Med zdravnikovim pripovedovanjem sem se namreč zopet spomnila Friderika. zdelo se mi je. da slišim njegov klic... Ali vam je slabo, gospa? — me je prekinil zdravnik. — Nisem vedel, da imate tako slabe živpe.
Toda meni še ni bilo dovolj. Zagotovila sem mu. da le vročina malo preveč vpliva name. Prepričana sem bila, da sem slišala dovolj, da so bili ti prizori najbolj grozni, ki se sploh morejo dogoditi na svetu. In Če se vzbudi enkrat v človeku žeja po grozovito-stih. se ne pomiri prej. dokler se je ne pogasi z največjo grozovi-tostjo.
__C Dalje prihodnjič.)'
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost: Je 21 pri 28 palcih.
i—^B Cena 15 centov. '
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-
Pošljite 15 centov v znamkah in natančen naslov in pošljemo vam mapo takoj po pošti.
Slovenic Publishing Company,
82 Cort*andt Stmt,	New Yerk.JN. Y.
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in drnitreni tajniki. nU parite, da so yafe tiskovine vodne m-
N^ttekfSuljepofoteo stMm s najbolj moderni« črkami, okraski i» s vsem tisksrskim materija!— in I« aajveQa slov. nnijsks tiskana.
NAJNIŽJE CENE
ff thbTiawi sa nako di elite, trgovca ali poeaaMsaika nčinao
▼edno pri nas.
GARANTIRANO DELO
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 SL CUr Ate., Cimbal Ob
<s> © ® NAJBOLJŠA
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
PrirejenaTza^slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Ceaa v pUtn'maai $1.00. Rojtkiv Cimbal, 0. Mt ifto ? patoma Fr. Sitar, 1604St Qasr Ava* ILL
r---
*	Po znižani ceni! J
i Amerika in AmerikancL J
i	Aplaal Rav. J. AL Trunk	T
t |	jedplriti poštnine prosto za $2.50. Knjig* Je	A
j una ▼ platnojin sa spomin jako prifiba.	r
* * Založnik je imel veliko strofikov in aa mn nikakor n	i
j	Izplačala, zato je cena rmaana. da aa raj deloma Dokri-	T
I	jejo veliki atroiki.	A
*	Dobiti je pn::	f
I ^Slovenic Publishing: Company, t
{ 82 Cortlandt Street,	Now York , N. T '
1 sor AKT NABOCAJT^SB	NABODA* "NAJT»CJI
SLOVENSKI DNEVNIK V 2DB» MtAVAtt	• ;
Izšla je
•NiOgn
'VOJVXA EA SAIXim
Triad TMctrtuki ielj4 aafil-llBiTii istisov fta knjiga la |i aaiad tamk tojakoss M Mtt-lae*
Knjiga "Tajska m Balkmf* sestoji is is posawiasnib asiitkav, obssgajpiik sknpaj na ve*je» formatu lil atraai. Dala Ja a-araaljeao a tSS Bikami, tikaje <a aa opisa balkanskih irfav Sa aajvalnejižk spopadov a«i aa-miaikL Mtkom j« priidjsa toil r*il sftoTsaaki saalieifti kalksMkik iriav.
Foaamssns sveska js ioMfl 9* lfts, Tsek IS seiitkoV sknpaj pa stona a poitoino ml $1.81, Na *oia aa prit
Slovaaia PaftUflUac Ca* m Portland! St.. New York
raiPomooiLo.
■ojakoas t Stoelton, Pa. la
ikaUa masnanjamo. da |fl
__ *
Mr. M. PAPIO, lM Vtadsriek St, Btodton, Pa,
aai zastopnik, ki je pooblaščaš pobirati naročnino za naš Est "Glas Naroda" 19 izdavati pra ▼OTeljsTna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. UpravništTo Glae Naroda.
ROJAKI NABOCAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK X ZDJU OBJ5AVAH.
a a o a—a—a a a a a
m rfjill	ttnktar* Iv
i^asii	ihmiM^i
L|fP vV^^V rSukuii
SffSwhMa.
n* a*a| t MiSh Mrik Mto ta btkm. U m
Hrti-
Mb^ tam, knhh tatrj« ilin. ^g^ffg1
WMhliiapi«.
aw—writfMMw — ■ 11 j.
JAKOB WAHOlO, loss B. Mth at. Cleveland, O.
iaerika it AacrlkaicL WBKf, I, k nun,
Ja prerasla v aalogo rojakom is ■am kajiffo Bar. J, H. tab:
W aal aaa tea« aa tm m-
sto kako kritiko, pel pn JajavSJa mm, dn je to kmtoa knto reaa bi si mmal aabarlti vaak M-jak v Ameriki, bodisi v lato poduk, bodisi kot darila erojeem to posamenikor, nn katerik bo ▼ stori domovini, kjer se cotoro suiimajo atoriii aH sorodniki sa deftslo, v kateri bWa kak flaa irafina Knjigo krasi nebzoj le-■eieffciln apiril ali seBegn aebe, ali pn dragega znanca is esdenjib aU preteklik dni. čndiao aa 1*> iaJajKivittals^
tega, ker ii si vpeieorilo kanjtt
ti v aval msisibsleao drugo, n> Uko auaj vredno knjigo. Posebno primarna ja knjiga kot bofii-ai dar, ki im* trajno mdneat.
knjigi ja |UI a^fnjtČTs« ^Sl Ka lato aeno se odpoBja kOl« ag hrtarikoM aMav i 4M
R Veliki vojni atlas
I vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-8	8kih posestev vseh velesil.
U	Obsega 11 raznih zemljevidov.
a na 20tih straneh in vsaka stran je 10ž pri 134 palca velika.
I	Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ob«pgn*devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vsi zemljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre-
Ibivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsegfpovršine, katero zavzemajojposamezne države.
Pošljite 25c. al i; pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izažeijeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
m82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Cipgiiie generale fialHp
^Francoska ^parobrodna družba.)
Diriktn trla do iHaire, Pariza, Snice, Inomosta Id Ljubljana.
Poitol paralkt m
A'PSOVZNCE-	-TASAVOBWmtFTAEOBBAmr*	"IA FHAUCK*
i II i	w4n«IMa	B«n«akt	MHriMUk.
----------------V _
MCkieaiow, "la TaaranT, "Roduunbaaa'-h. "Niagan" Glavna a^endja: 19 STATE STREET, NEW YORK eernar Peart WL, Bbssebroagk BnUdlng. ! Mtol parnlkl aMvjaJe rates eb aradab H artotoriWa Harilfe
m a,»
t
r	*
mwi a cee> a a «ar» a n»»e rm a a vwa »xtwt
BOJAKI, NABOOAJra WM HA c<0IxAl NABODA". If A3 ,
| mCjI IN NAJCENEJŠI DNBTNDL
-
BV Denar mečete proč I I
|„	ako ne podpirate svojega rojaka.
C. Jl^HRIRI^I ^ 1119111 dobite
^k^H izustil domaČe vino I
^^^HKiflMf^H Pri odjema rmi kot 10 ^aloa dajem po- | HI^^B^^^^^H P®*4* 99 posebno pri porotam slavnim jP^^y*.; ^^m alovenakim droit vam ob priliki kake v«ie* H^^^^HgpH^H lice, tudi ornim sa svatbe.
^^HaHK^^^^^B V ealogl imam Urretne domaČe klobmte m ^^^^H^In^^^H in veakovzatno rrocerijako blago, katerega ljubi nal narod. Poifljam denar na vm strani sveta in penobrodne listke xm vse i proge. Zaatopam "Glaf Naroda", prodsjam fl ^^^^^^mptm in knpnfem avstrijiki denar. B tvrdko Frank m Sakaer sem » trgovski iveii. Upravljam vse B ▼ notarski posel spadajeCe dela, ker mh K Jsvni metar. (WeUry Public.)
PRANK JLRJOVBC 1SS1 V. 22mi SM,	Olage, HL B
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) | 718-720 MARKER STREET
WAUKBOAN, ILV. ss m ■
PRODAJA fina vina. izvrstna smotke, patentirana cdravila.
PRODAJA, voina listke vseh prekomor-skih črt,
POŠILJA denar v vtari kraj wmaaljiro in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski poael spadajoč* dela.
IDONEMI
• "
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,
New York, N, Y. ^