Vtortk.iatrUk in - .u i . I iMja in » M»r'. - tura brri »ošiljin>* na .lom HM lato - k. .4 p« I ll-U . . * „ - .. 14 km i»-t» . *,, m ,, Po pO*ti: /.a »i* 1*1" m (I it pol IrU .1 „ ii rntrl leta ,, Oznanila: It niTidno draatopao- Trsti ■• plačaj* kr., it »t natiin* Ikrat kr. r> *• t v.i rtrat kr. ce s« tU k* Škrat, ' pie->.<>hil zbor kranjski. (Peta seja 22. sep.) (Konec.) Nadeljujo Kromor: Mi sicer nismo zoper to, da so podpira slovenska dramatika, vendar bi želel, da so prej izpiše darilo za zgodovino Kranjsko n. p. 500 gold. Svetoval bi, naj se ta važna stvar izroči finančnemu odseku v pretresovanje. Dr. Toman: Zadnji čas je, da stavi deželni zbor tak predlog, kakor ga je stavil deželni odbor, zatorej popolnomo podpirate predlog dr. Zamika, ki sega še nekaj dalje. Predlog p. Kromerja no spada sem, naj ga stavi samega zase in podpirali ga bomo če bo treba. Dr. Bleivveis: Spregovoriti hočem o stvari, ki jo zelo važna iz finančnega ozira. Ali naj so dovoli 1000 ali lfiOO gold, o tem mi ni treba tukaj govoriti, ne bom se ustavljal predlogu, naj se da vseh 1600 gold. Resnica je, da od vsega, kar se jo dozdaj dajalo za podporo gledišču, ni padlo pravnic na našo mizo. Spregovoriti hočem lo nekaj o tem, od kod so dobiva ta denar, ki se porabi za poporo gledišča, ker dolžnost jo poslancem skrboti za blagor naroda tudi v finančnem oziru. Sodanje gledišče naredilo so je iz nekdanje jalialnice in založil so poseben fond, ki jo bil vedno odločen od drugega deželnega premoženja. L. 1842 prišel je uk.-.z, da se ima ta fond kot samostojen obravnavati. Tedaj ta denar ne gre iz davkov, uo eden krajcar se ne bode izdal iz deželnega denarja. Da so pa naši predniki bili prijazni slovenskemu gledišču, vidimo iz tega, da že 1. 1798 so igrali „Županovo Micko" diletantje iz prav imenitnih krogov ljubljanskih ; pripoznali so že takrat, da glediščo ljubljansko je tudi slovensko, a ne samo nemško. Dobro O /Viitonu .Tanežiću. I. V spomin Antonu Janežiiu ! (Davorin Trstenjak.) Slovenski narod jo izgubil moža preobilnih zaslug. On jo učil mladež pravilno pisati, starosti pa je s svojimi knjigami dajal blago dušno hrane Posebuo posestrima naša Koroška izgubi neskončno važne pomoči. V njeni je živel Jarnikov duh in tudi Jarnikova poštenost. Kdo bodo sedaj slovenski mladeži o.lpiral ule, v ktere hi nosila med svojega duha. Janežič je s svojim Olasnikom, Cvetjem, Berilami zbudil marsiktero bistro glavico, in vse to brez sebičnosti z velikim trudom in požrtovanjom. Njegovi časniki so bili ognjišča, okoli katerih so se grevala srca ukaželnih slovenskih mladeničev , ognjišča, bili so delavnice. v katerih so delali skoro vsi slovenski pisatelji z dušnim svojim orodjem — in kako blngonosno in uspešno! On jo skrbel s svojimi knjigami za oliko uma in srca — vodil ga je porsod čut najčistoje nravnosti zato ga je ljubila vsaka poštena domorodna duša. Praktični um njegov je znal obrniti vspošno in koristno z vsakim sodelavcem njegovih časnikov, este-•ično izobražen je podnjal poduk]še nevajenim peresom; temeljiti poznatelj slovenskega jezika jo popravljal z učiteljsko ljubeznijo pomanjkljivosti še manj izurjonih piscev. Janežič je bil sam v malem: društvo literarno — on je bil v malem slovstvena Matica — on je bil v malem znanstvena akademija. Kdor pravično presodi in zapopada trudovo, ki jih ima slovenska knjiga, no ''odo našel v mojih izrekih hvperbol. Proti tomu možu ne smo slovenski »arod hiti nepravičen. On jo zanj daroval vso svojo življcnjo, telesno in 'lušno; pokaži narod slovenski, da znaš biti hvaležen, da stojiš že na stopinji izobraženosti, da ni Janežicov duh zastonj za tebe deloval. Neskončne zasluge ima Janežič za napredek in razvitek društva Mohorovoga. On jo dedoval gradivo, pilil slog, oskrbljeval korekturo, kot tajnik vodil vse, kar v administrativno stran druŠtva-apada. Zato so ga častili vsi udje posvetni ln duhovni, in ljudem so , ko ravno z društvenimi bukvami pride tudi "jegovc smrti, in jo jim z tožnim srcem oznanjam, kapalo svitle solz.> * * lien. ftaviio družniki Mohorjevi mu morajo najhvaležniši biti, in tudi bodo. Q i h zneskov prid one vsak ud 10 krajcarjev in mi dobimo najmenje 1300 goldinarjev. Tristo goldinarjev naj so porabi za njegov spominek, 1000 gold. pa za literarno usta nov i to v, od katere obresti se naj rabijo za darila pisatelju, kteri v tej ali pni stroki najboljo kjigo za društvo Mohorja napiše. Ta ustanovitev se naj imenuje na vedni spomin : J a n o ž i č e v a u s t a n o v i t o v. Moj predlog, ki izvira iz najglobljega spoštovanja tlo rajnega prijatelja, ponudim v prvi vrsti v presodbo prečastljivemu odboru društva Mohorjevega, v drugi pa blagodušnosti vsoh častiti!) udov, zato pa prosim, da bi ga do jih znanja prinesli naši čnsniki. Na Ponikvi 22, sopt. 18o'9 glas ilosti Jaz Postavim ta predlog: Naj pri prihodnjem plačevanji let Narodopisne slike iz življenja našega naroda. V, 7. e n i t e v. (Dalje,) Ženske so staro nošnjo še bolj opustile nego možki. V starih časih so se gotovo vse Slovenke v belo platno oblačilo , kakor so še denes na Hrvaškem. Pisana obleka zmerom bolj prodira in je tudi že Sotlo prestopila, zato je tudi težko opisati, kako so ženske na ženitovunjih oblečene. Najnavadneje je, da imajo belo jauke, oženjene s črnim, neoženjene s pisanim (rudečim ali žoltiin) predprtom, in r tuleč svilen robec okoli vrata. Nevesta ima zlato tako zvano kranjsko „aubo", ki je celo pred 48. letom 100 do 200 gld. stala, in in pa dva prsta širok srebrn pas okoli ledovja. Denes, ko narodi z velikimi davki pokoro delajo za pregrehe sedanjih in prejšnjih vlad, so tudi zlato avbo in srebrni pasi lo še starino /a kak muzej. Na avbi ima nevesta, čo jo devica, m al renčeč; čo pa ni deviškega stanu, belo ruto ali pečo. Na Hrvaškem ima nevesta kroni podoben kinč na glavi, ki je prav umetno narejen iz suhih rožic, kot krv in putpela rudečih svilnatih trakov, svitlih gumhašnic, in drugih bliščečih iii niigljajočih vrbcev in resic. Okoli vrata ima „koraluš", ki jo tudi časih do sto goldinarjev vreden, in čo je posebno bogata, „010111011" (plašč) iz drage kožuhovine. Vsi svatje imajo rožmarinovo vejice za klobuki. V cerkvi, če jo pred poroko maša, sede možki na desni, ženske na levi v t ran i. Med službo božjo so poje pesem „0 nebeški svatbi". Starešina pelje ženina, ilover nevesto, tovariši pa družico pred oltar. Cerkev jo pri porokah polna zvedavega sveta, posobno ženskega spola se dosta nabere. Colo v kuhinjskih predprtib in s kratkimi rokavami sera videl ženske za svatmi v cerkov bežati, Tiho ni nikoli tako po cerkvi. kakor pri porokah in kader so 6111 je, da narod zre, da ne gro ta denar, ki ga odločimo gledišču, iz njegovega lepa. Glediški fond daje iz dohodkov lož in hiš, ki so njegova last, vsako leto dohodka .5627 gd.— se ve da brez da'ka od hiš in stroškov za popravljanje. Zatorej ne bodemo delali nikakor škodo narodu . ali mu nakladali novih davkov, ako damo slovenski dramatiki to, kar jej gre. Dežman je zoper 3. točko nasveta m svetuje, da se -.tvar tehtno prevdari. Dr. Zarnikove razlogo skuša pobiti ter trdi, da se nemško gledišče samo zdržuje. Dr. Bleivvoisove razloge imenuje fikcije ali navideznosti. Za začetek zadostoval bi manjši znesek. Dr. Zarnik zavrno Kromerja, povestnica na spada som. Dr. Bleivveis je dobro dokazal in nikakoršnih fikcij rabil. Gola resnica in faktum je , da ae je 1600 gold. dajalo vsako Into za nemško gledišče, dajmo to zdaj slovenskemu. Ves narod naj s« izobražuje v gledišči , podpirati moramo lo, če bi morali nove davke razpisati. Narodu je gledišča potreba, naj bodo potem ti <-11f- ali ne, odkod ae podpira. Dr. Toman: Kromerjev predlog je čisto samostojen, ki bi M moral prej naznaniti. Narodno gledišče moramo imeti, v njem bode so učil slovenski narod svoje zgodovine. In ko hi se s klobukom, v roki nabiralo, dobilo bi so teh-lo 1600 gold. Nemški konsortium zahteval je 8 lož in dale so se mu, ker drugače bi bilo nehalo nemško gledišče popolnoma, kar bi bili lahko storili. — Potem kratek razgovor zarad Kromerjevega predloga, kterega on prav za pvav ni stavil. Dr. Kaltenogger: Ne to ali se ima kaj dati, jo vprašanj«, timveč koliko naj so da, je vprašanje, za to naj se ta stvar proudari dobro. Dr. Bleiweia odgovarja Dežmanu, ki prav za prav ni nič dokazal. Hiše glediškega zaklada stoje in to ni nobena fikcija. Dežmun se jo opiral samo na lože, ki neso 1200 gold., od ostalih 2427 pa ni nič omenil in jih je kar popihal. (Veselost.) Dežman je rekel, če ne bo nemškega gledišča, bodo lože kurniki postale. Naj postanejo 1 Mi ne bomo branili njih lastnikom, če hočejo kurnike narediti iz njih. (Veselost. Dobro.) — Dežman se brani in pravi, da je glediški zaklad samo za očstoječo gledišče in ne za slovensko dramatiko. Dr. Gosta kot sporočevaleč ima zadnjo besedo: V načelu ni ugovora, le o znesku podpore so različne misli, zarad tega pa ni treba reči odlagati in jo lehko rešimo koj. Kromerjev predlog se bo z veseljem sprejel in dobilo se bo morda tudi kje 500 gold., da so razpišo darilo za povestnico, ali sem ne spada. Dežman je pozabil da so ložo prej kaj malo nesle in vendar so je dajalo zmeraj 1600 gold. za nemško gledišče. Odškodovanje za napravo bi znašalo 300 gold. na leto, in vodstvo nemških gledišč ni plačevalo n i č zato. Nemškemu gledišču prepuščalo se jo vse zastonj in Še podporo je imelo denarno, zato pa je tudi naša dolžnost podpirati slovensko dramatiko. — Ce Dežman pravi »obstoječemu" gledišču je namenjen glediški zaklad, ni nikjer zapisano da bi to moralo biti „nemško" gledišče, ker denes lehko rečemo: v Ljubljani se mora le slovensko igrati. Gotovo pa bomo tudi mi enkrat imeli slovensko gledišče. Pri glasovanji se zavrže predlog Kromerjev, da 8e izroči stvar finančnemu odseku. V specijalni debati debati poprime prvi besedo: Kromer: Gledišče mora biti na stopinji, kakor jo zahteva čas (der zeit nngemessen). Kakov materijal je za dramatično učilnico ? Dozdaj so sami diletantje, ki se bodo pa kmalu naveličali igrati Pisatelji naj najprej prestavljajo, potem še le naj pišejo izvirna dela. (!) Za prestave hi jaz razpisal še petkrat veča darila (1) Deželni odbor in zbor naj bo prisojeval cene darila (!): kje imamo kako domačo zgodovino/ Naj se v Božjem imenu da 500 gld. za darilo najboljši zgodovini in 5O0 gold. za prestave izvrstnih dramatičnih del. Dr. Toman zavrno Kromerja, da nimamo zgodovine. Živa je zgodovina v duhu naroda, zapisali pa so jo Valvazor, Linhart, Vodnik, Trdina Nemško glediščo hira in bo hiralo, dokler ne ho slovensko. Če Dežman pravi, da bo iz narodovega denarja šlo, čemu pa je slovenski narod do zdaj plačeval za nemško glediščo? Začeti hočemo, pa še tega se nam ne pusti 1 Pač konsekventna jo res nasprotna stran, pa le v tem, da je zoper vse, knr jo narodu na korist. Dr. Zarnik: Jaz sem za princip, da slovenski narod ne smo nikakor stati za nemškim. Nasprotna stranka, kader govori o narodu, misli samo na kmeta, kdor ima dolgo suknjo pa naj bi bil po njenej misli nemskutar ali Lahon. Kmečki narod rad prihaja k dramatičnim predstavam, treba pa je ves narod izobraževati. Dozdaj ni bilo dramatične učilnice, tedaj tudi učencev in učenk ne. Zdaj imamo žo tri gledišča na slovanskem jugu: v Zagrebu, Novem Sadu in v Belgradu , kamor bodo slovenski igralci prav lehko tudi pot našli. Klun je sam igral 1. 1848 in Dežman mu je slavo klical. Želel bi le da bi zopet prevzela stare rolo od 1848. Ce Kromer pravi „der zeit angemessen", mi razumemo, da mora glediščo biti slovensko. Predpotopne pa so njegove misli, da mora človek pred prestavljati, in potem še le kaj izvirnega pisati. Kromer bi bil Preširna ali Schillerja spodd prestavljati, ko sta začela pisati svoja dela. (Velika veselost.) Treba je Kromerjevim predpo-topnim estetičnim načelom nasproti stopiti, da zbornica naša ne pride v ime, kakor da bi res ničesa ne umrli. Po kratki debati potrdi so konečno 1. točka predloga po dr. Zar-nikovi premembi. Pri drugi točki ugovarja zopet Dežman in pravi, da ni nikdar komedije igral. Od šole ne upa nobenega vspeha. Dr. Toman navaja slavnega slikarja Čermaka v dokaz, da se Slovanu od Nemcev in nemškutarjev nikdar ne pripozna sposobnost za umetnost. Dr. Zarnik zavrno Dežmana in mu pravi, da je on igral komedijo v. slovenskim narodom, na kar Dežman nič ne ve odgovoriti. Govoril sem samo zato, pravi, da narod ve, da se potegamo za njegove pravice, ne pa za to, da bi prepričal nasprotno stranko, ker ona se neče dati prepričati. — Pri glasovanji sprejme se tudi 2. in 3. točka odborovega predloga s spremembo g. dr. Zamika. Postava zarad razglaševanja postav v obeh deželnih jezikih so izroči po kratkem govoru državnega zastopnika g. Conrada ustavnemu odseku v protre80vanje. Občini Trebeljno se dovoli 51 preent. priloge za občinske potrebe. Za namestnika dr. Tomana v deželnem odboru je bil izvoljen iz vrste mest in trgov g. dr. Razlag, kteri je prevzel to volitev — potem se je seja končala. oklici. Celo stare babelo pri takih prilikah svoj kašelj krote. Zavidne nevesti deklico jo obrokujejo, češ ženin bi bil mogel lahko še kako drugo lepšo in bogatejšo dobiti, ali vsaj pridnejšo, pri tem pa ima vsaka le sebe v mislih. Zdaj pretresavajo in obirajo jeno obleko , in ta in ona ve kaj skrivnega o njej, kar jenemu deviškemu vencu ni na čast in poštenjo. Fantom opet ženin ni všeči, pravijo, da se drži kakti pav, no ve na kteri nogi da bi stali ■-- Radovednost je pa pri kraji potem, ko jo nevesta z molklo-tihim in tre-pečim glasom, ki z občo tišino zelo kontrastuje, obljubila ter prisegla, da hoče s ženinom v zakonsko zvezo stopiti, ter mu do smrti zvesta, pokorna in poslušna ostati. Deklice zamišljene iz cerkve gredo, vsaka si želi tudi vendar enkrat kot nevesta pred oltarjem stati! Vsaki jo domišlija nedra vskipila. Kako se cerkveni obrod obavlja, toga ne bom opisoval. Cerkveni odred je povsod eni ter isti. — Kokonači so so baje pod vrbo poročali. Njih glavar je nevesto s temi-le besedami nevesti predal: „Iu nomiu« patre — vzem' jo za 'ne kvatre, — če za tebe ne bo, saj se še druga dobo!" — S tem je bila poroka zvršena. Kdo in kaj so bili Kokonači V Ali niso bili morebiti ostanki bogomilske sekte na Kranjskem V Kdo ve odgovor na to? Med poročanjem pazi so na razne stvari, med drugimi posebno na te-le: čo sveči zaročencev lepo svitlo in mirno gorite, bo zakon dolg in srečen; kterega plamen bolj plahta, in kteremu se vosek doli vliva, ta bo huji. Kterega sveča temneje gori, ali jo slučajno veter izpihne, ta ho prejo umrl. Bolj ko se nevesta joče, bolj bo srečna; vesela nevesta — nesrečen zakon. — Po poroki pelje dever nevesto k kropilniku, in tu jo preda starešini in ta potom, ko jej jo kropilo ponudil, da so ž njim pokropi — ženinu, in od sedaj je njegova! — Ce so nevesta iz fare von vdaja, zapre cerkovnik cerkvena vrata, češ i on hoče od ženina odkupnine imeti za domačo ovčico, ki jo odpeljava. Zunaj cerkve godci zagodejo , ženin in nevesta Be pred cerkvenimi vrati za roke drže trikrat od vzhoda proti zapadu okoli zabrneta. Ce mogoče gredo svatje po drugem potu nazaj na nevestin dom. Prvi gre handorjaš , za njim godci, potem ženin z nevesto, starešina z vojarno, dever zdoverušo (deveru-ša devero važena; Janežič ima rjušica družica ?), tovariši z družicami in drugi svatje vsak s svojo soprogo. Noben teh parov ne gro oklepljen drug v drugega (eingehengt in den nrm), k večemuče se enostalno za roki drže, navadno pa le eden poleg drugega grodo. Med potom se navrnejo v kako krčmo „na juho" ali „na mal", kterega so si bili že poprej naročili. Za mizo se vsedajo, kakor sem že večkrat omenil od vzhoda proti zahodu. Na malu ostanejo tam do večne luči, kajti pred večerom na nevestin dom nazaj priti bi bilo grdo. Mati je med tem, ko so svatje pri poroki in na malici bili, doma nevestino „balo nakladala". Svatje prišedši na dom se koj za mizo vsedejo, ktero že prestrto in z jedili obloženo najdejo, in ženitvanska gostija ali p i r*) so začne. Svet je pač že tak , da vsako slovesnost z objedo jami skopča! — Kaj se na slovenskem piru vse je in pije, kdo bi mogel to opisati. Vsak drug kraj ima svoje posebne jestvine. Najnavadnejo so: pršut, presenec, lezaaji, gubance, pazle-mače, bingule, po tri in četiri vrst pečonke, klobase, štruklji itd. itd. Naj-glavneja jed je pa gotovo svinska glava in neizmerno velik kolač ali vrtanj. V kolačevo luknjo se dene živ vrabelj z rudečim trakom okoli vrata, ter se potem z ruto pregrne, da ne uide. Starešina postavi kolač pred nevesto, rekši naj ruto odgrno. Nevsetaruto odgrnevša se karzgene.ko iznenada vrabelj iz kolačaizfrči, svatje pa zaženejo vesel krik. Na naših ženitvanjskih gostijah se mnogo troši, časih celo kravo vhijejo. Jaz sem bil enkrat na ženitvanjskih gostijah, kjer smo govedjo juho s Blanino zabeljeno imeli. Na moje začudovanje, da ocvirki po juhi plavajo, so mi dejali, da zabeljena govedja jnha se ima za znamenje bogastva, V nekih krajih na Hrvaškem dado nevesti jetra jesti, potem dobi sin črne oči. Sicer pa nevesta in njeno družice malo jedo in še menje pijejo, kajti po njih nazorih bi bilo nespodobno s tekom in oslastjo jesti in piti. Od vsako jedi le prav malo okušajo, in šo to le na veliko prigovarjanje in silno nuđenje. Sploh se nekako preširno, skor bi rekel kujavo drže; od tega pride pregovor: so drži kakor kranjska nevesta; se drži kakor svate v ca na piru. Kjer jo dosta jesti in piti — pravi pregovor — tam besedi nečo staliti. Na slovenskih gostijah sploh , posebno pa na ženitvanjskih piri'1 je za strah božji krika in vika, tako da starešina časih težko do besede pride. On je tako rekoč stolaravnatelj, in kot taki ima dolžnost zdravi« napijati. Najpreje napije na čast božji slavi , potom na čast svetomu zakonu, novemu zakonskemu paru, iajmoštru, ki so nju dva poročili, in ki so navadno tudi na pir povabljeni, in potem vsim drugim svatom po redu. Snehe in dekleta vmes pojejo, godci godejo, svatje ukajo in skoz okna streljajo. Bhito Jasko bil sem enkrat na žeuitvanjskem piru, na kterem je nevesta vsom odhajajočim gostom brez razločka poljubce na usta dajala, ter pri tem še vsakega z novim bolim robcem obdarila, navadno jej odhajoči gost da protidai v denarji. Med večerjo pridejo voglarji *) „pod okno" svatbi na slavo likat. *) Pir pomeni v srbskem jeziku (Vuk): der jahrliche festtag einer Zunft, n. !'• tarjov na dan cara Konstantina, krznarjev na dan av, Ilije eto. **) Na Kranjskem jim pravijo: prežanci, okoli Laškega na Štajarskim kobilijSarj') na Koroškem aaplecniki m zaplscovalci. i'" Deželni zbor štajerski. V 7. seji 24. septembra naznanja deželni glavar, da okrajna sodnija mariborska vsled post. 27. okt. 18G2 vpraša, ali se sme proti poslancu Brandste- 0(j0D1j je- ZD0 terju tožba začeti, ktero ima proti njem dr. DominkuS zarad žaljenja časti. Ker mora zbor dovoliti, ako se more med sejo zbora proti kacemu poslancu preiskavanjc začeti, pride to vprašanjo na dnovni red prihodnje seje. Voljen je bil šolski odsek. Izmed slovenskih je voljen v ta odsek poslanec Lenček. — Brandstoter nasvetuje, nnj ima vsak poslanec na dan pet goldinarjev diotc. -- Poslanec Zuža dobi lOdneven odpust. — Deželni odbornik Flek na Brandsteterjevo interpelacijo zarad podpisovanj zaupnic papežu v kmetijski šoli, odgovarja, da dež. odboru o tem ni nič znano, da pa bodo preiskaval, in da ho skušal zabraniti učencem vsako neustavno demonstracijo. — Poslanec Hafner zagovarja svoj predlog, nnj se v prihodnje vojaški novaki nabirajo v krajih okrajnih zastopov. Ta predlog se izroči občinskemu odseku v preudarek. — Poslanec Hammer-Purgstall zagovarja svoj Vilhelm pl. Ritter (Nemec). ITradniki, penzionisti in kar je mož take in enake baze v Gorici so *e jako trudili, da so vladi ustregli. Sicer se je volitev tako neredno in nepravilno vršila, da je za trdno pričakovati, da je ne e/ zbor. K čemu tudi Nemca v slovensko-italijanski zhorV Dopisi. Iz Vranjskega, 28, septembra. [It?, dop.) Zvestoba! — kakšno ceno imaš, nam kaže dan denes coli svet, naj bodi gospod ali kmet, kako malo se jih za tebe več no briga! To nam dan denes kažejo možje, kterim ljudstvo vso zaupanje da, da bi so potegovali za njegovo pravico. Pa žalibog, komaj dobijo pooblastenje se udeležovati zborov in volitev, žo pokažejo, da le skrbijo, da se njih osebne željo spolnujejo, za ljudstvo jim pa celo nič ni mar. To nam kaže na Vranjskeni zadnja volitev, ki je bila za predlog da so konkordat odprav.. On pravi, da jo duhovnik v državi brez|aolsko 8vetovalstvo. Možje, v ktere je ljudstvo vse zaupanje imelo, so se varstva, ker vsled 9. m 31. členka konkordata popolnoma v samovolji svojega pUBtili pregovoriti od nemškutarskih podpihovalcev tako daleč, da so šo lo vladike stoji. Ta predlog se izroči ustavnemu odboru. p0 končani volitvi začeli Rpra90Vati( kflo jo t)) Qni% Zft ktercgft 80 mor|lH Deželni »bor goriški glasovati. Izvolili so možć, ki imajo lepo čednosti nad seboj, namreč: neki I gospod tih izvoljenih v Izraelu, raji na enkrat 25 goldinarjev v blagajnico je začel letos svoje delovanje brez slovesno sv. maše, kakor se je za uboge položi, kakor da bi dolžnosti dopolnil, ktere ga vežejo kakor do zdaj vselej brala. N. E. knezo-nadškof in g. prost sta bila zarad duhov- 8krbnega župana; drugega izmed tistih vrlih inteligentov tako žali, da je v nih vaj zadržana in dež. odboru se n. zdelo pr.merno, da bi bil kdo drugi tem .ciganskem« slovenskem jeziku rojon, (dasiravno nemškega le za silo to cerkveno opravilo imel. Pr. I. seji 22. t. m. ob 11. uri z]utraj je bilo na- i0Uli). tl.etji gospod je 808eskinim odbornikom pri seji obljubil, da jim bodo zočih 17 poslancev. Manjkalo je g. minist. sekcijskega načelnika De Pretis-a \Vinkler-ja in Dr. Visini-a, ki je zgubil mandat, ker je prestavljen v Trst kot apelacijski svetovalec. Ogovorila sta nazoče dež. glavar grof Pace — in vladni zastopnik c. k. okrajni glavar baron Pino. Zadnji jo tudi slovenski govoril in sicer prav dobro in odločno, da se mora vsakdo čuditi, kako da se je mogel tujec, ki je še zraven preobložen z opravili — v tako kratkem času naučiti našega jezika, ki ni ravno najložji. Izročil je vladni komisar troje vladnih predlogov, in sicer: a) predlog zastrnn ustanovljanja, vzdrževanja in obiskovanja ljudskih šol. b) načrt postave zastran uravnanja pravnih razmer učiteljev ljudskih šol in c) načrt postave, zadevajoč oblasti, ktere imajo raziojevati, ali se da po menitvi zemljišč zboljšati njih obdelovanje, ali ne. — Naznanil je ob enem, da predloži nnjbržo še v tej sesiji načrt postava o vodah. II. seja 22. t. m. ob *>. uri popoldne. Na dnevnem redu so vsi vladni predlogi, — načrt postave, predložen po dež. odboru zastran vpelja-nja novih zemljisčmh knjig in vsi preudarki in računi deželnih zalngov. Vse to se izroči posebnim odsekom in sicer se izvoli za vladne predlogo odbor 7 udov; za predlog o zemljiščnih knjigah odbor 0 udov; finančni odbor 7 udov in odbor za peticije 5 udov. Zborove seje prenehajo toliko časa, dokler ne bodo izvoljeni odseki nekoliko izročene jim tvarino izdelali. Ali in kdo da sproži pri nas nasvet za direktne volitve, ni znano; toliko pu se smemo na dejati, da bodo o tem obe stranki eno misli — to je da ga odvržejo. Na mesto bivšega goriškega župana dr. Visini-a — je izvoljen v deželni zbor vse na slovensko prestavil, pa potem pravi, naj se le nemški jezik izvoli, čeravno nobeden pri colem odboru nemško ne razume, — še eden gospod, kteri bi največe zaupanje pri ljudstvu imeti imel, pa se je pri priliki ponudil, da hoče nemško pridigovati, ako le kdo poslušati hoče. — Vrlo sto volili zastopniki Vranjskega okraja, ali vedite , Vi ste zvestobo malo cenili, in sto zaupanje pri ljudstvu izgubili. Sicer vas bodo vsak, kteri vašo djanjo ne pozna, po oblačilu za može cenil, ker hlače nosite, ali ime ste izgubili, kterega mož zasluži; tudi mislite, čo sto voljo naših renegatov tako vrlo izpolnili, da zdaj je vsega konec — ali počasi — kader sejavec seje, še ne ve, kaj bode žel. — Posestnik na Vranjskem. Is Vržeja, 23. septembra. | l/v. dop.J Resnica jo, ka se je večina slovenskega naroda do sedaj malo brigala za naše državljansko razmoro, ka nijo umela ceniti narodnosti in tužno životarila pod kopitom nemškutnrsko nadvlade; povsod je bila tema, povsod smrtonosno spanje. Po premnogih skušnjah denes že dobro vemo, kje tiči vzrok toliko dolzega spanja in nezavednosti, ondi namreč, kjer se je prvlje krivo mislilo, da jo studenec, iz kterega izvira vsa človeška veljava, v hrepenenji poznanji nemškega jezika, a to zarad tega, ker človek, ki ni znal nemški, ni bil človek , nego nwindischer Liimmel" itd. Bili smo že tako daleč , da smo se sramovali svojega povsod preziranega in od najvišjega gospoda, do slednjega biriča zasmehovanega naroda. No da so pa tudi tajiti, ka je v sredini dremajoče množico ćulo precej krepkih možakov, ki so pozorno zasledovali tajne poti avstrijsko nesrečno vlade, kisoopa- Voglarji so vaški fantje. Njim so da vino v vedrici in kruha poleg. Kader se voglarji iz dveh raznih vasi sestanejo, se pod oknom časih do krvavega ravsnejo. Če nič piti ne dobe, ali kakor se pravi, če morajo oditi „za zidom brez potice," ali če so po svojem dozdevanji premalo dobili, začnejo grdo razsajati. Skrivši razdenejo voz, zvleče jo poedinu dela na streho staje ali hiJe, ter ga gori zopet skup sestavijo, da drugo jutro na temenu strehe stoji kakor sedlo; časih celo konje in krave po napošev postavljenih deskah na kozolčni stolpoh zapeljejo, od kodar jih drugo jutro domači lo z voliko težavo časih celo po škrepclh zopet nazaj doli spravijo. Kader so se svatje že malo ogreli, se začno pita. Prvi zapleše starešina z nevesto, za njim dever z vojarno al vodiljo, potem tovariši z družicami in nazadnje ostali gostjo VBak s svojo žono. Tako se pleše prvokrat, potem pa vse križem in poprek, kdo ravno s ktero hoče. Pleše se pa denes menje, nego se je v preješnjih časih plesalo. Ko je veselje do vrha prikipelo, ko so svatje najbolj zidane volje, se začne za nevesto „v jabelko" nabirati. Prvi zapiči starešinn krono kri-ževačo v jabelko, in potem gre ta od gosta do gosta iz roke v roko, vsak zapiči v njo kak denar, in nazadnje jo starešina nevesti izroči. Denes ko je malo kovanega denarja med ljudmi, gre mesto jabelko krožnik okoli. Na krožniku je kupica vina. Vsak gost, izpivši vino in položivši svoj dar na krožnik, kupico opet nnlijo ter jo da naprej svojemu sosedu na njegovi levi »trani sedečemu. Tudi nepričujoča žlnhta pošljo svoje darove nevesti po ka-kom drugem gostu, kar ta položivši dotični dar na krožnik glasno obznani. Nevesti darujejo vsi svatje možki in ženske. Celo voglarji pomole v palcinem precepu srebrno dvajsetico skoz okno notri, in tudi godci prinesejo kaj sme-»noga v dar. Med nabiranjem ima nevesta ženinov klobuk na glavi, in od '°d pride morebiti tisti pregovor,ki pravi: deklica je prišla pod klobuk t. j, dohila je moža. Poje se vmes tudi tista narodna pesem, ki pravi: Le le sem, le le iem To mlado nevesto Preljubi moji »vati, l darom ino % blagom, Strici, ujci tete! Dušico s svetim rajem, Le semkaj pritecite, S svetim rajem in z veseljem Lep dar prinesito, Tud' i enim lepim poštenjem itd. Le mi jo darujte Sicer ima ta pesem več variant. Druga nabira darov je za kuharico, in ta nabira se zove Jarma." Kuharica pride s kuhačo in z lončenim črepom v hišo in začne na dolgo in *ir«ko svatom pripovedovati in razkladati, da jo prišel strašan vihar nad "Jone lonce v kuhinji, in se hudo nad njimi m nesel, tako, da za seboj m llr»ga nič pustil, nego črepinje. Bolj ko v« kuharica šaljivo govoriti, in na- vadno žo malo vinjene svato v smeh pripravljati, bolji in povoljneji je za-njo vspeb larme. Med lnrmo se poje narodna pesem, ki pravi: Kdor bo dal eno petico, Daj mu bog mlado ženico; Kdor bo dal en grošek, Daj mu bog poln košek; Kdor bo dal eu vinar, Daj mu bog cel goldinar. Nazadnje prido še godec. Kolikor mogoče smešnejo oblečen stopi z z burkljami v rokah iznenada pred goste. Burkljo po mizi vrgši, zaupijo na ves glas : ,Kakšni ljudje ste vi ! Zrelo in pijete kakor luknje, pa nič ne plačujete! — To ne more biti! I.e vsakemu pošteno odrajtajte, kar mu gre, tedaj tudi nam godcem I" — Za godce zložijo možki med seboj. Kteri so „s cugom," t. j. kteri imajo ženo ali družico poleg sebe, morajo polovico več dati, nego oni, ki so „poš," t. j. sami na svatbo prišli, ter so zavolj tega pešci imenujejo. Godci mod tem pojejo: Kazttjgnite inošnjici*, Darujte godcem petič« I Vi pa of'f starešina, Dajte vsacenm polič vina, Da si bomo grlu namočili, Vam na zdravju ga izpili. Kdor pri teh treh nabirali ne more obilno darovati, položivši svoj malen dar reče: če ravno jo majhen dar, je voliku ljubezon ! — Kader ura odbije polnoči, ženejo babe, — kar sem šo pri IV. narodopisni sliki omenil -■- tevesto od mize proč, pa doli v klet. Zakleniv.ši se, da jih hi kdo možki ne nadlegoval, začnejo nevesto razpravljati. Vsa deviška znamenja, venec, partico, jej vzeinjo, kiti, ki so joj čez rami viseli, pod ruto ah maramo zavežejo, in tako kot zakonsko žono opravljeno, zopet nazaj k mizi pripeljejo. Banderjaš in godci morajo za dobro voljo in za smeh skrboti. V njih vsakovrstuih uganjanjili je dokaj zdravega humorja. Co hi hotel šo godčevo burke oposivati, bi so mi ta slika preveč raztegnila. Prihranim si jih pa do druge priložnosti. Počnsih so začenjajo svatje spat spravljati, kar so še-lo proti jutru godi. V jutro morajo godci hiti prvi po konci najpoprejo ženinu in nevesti, in potem drugim svatom za dobro jutro pod oknom zagosti. Drugi dan preide med pojednjami, pijačo, petjem in drugimi veselicami. Mlajši svatje družice in tovariši navadno popoldan kjo na kakom podu ali parmi plešejo. Malo pred solnčnim zahajanjetn pride ženinov hlapec, čo ima brata, brat a vozom po nevestino balo. Nevestina mati so vsode na balo, pa jo še-le potem na voz odnesti da, ko jo od ženina kak dar pripeljela. Na vsak konec voza prido po ena škrinjo, v sredo med njo pa blazino, vanjkuši, /ovali ovinke, po kterih so mislili spraviti vladni mo/jo vse avstrijske narode pod zveličavno krilo mogočnega nemštva. t 'itajm'i Slovanom prijazne časopise videli so domovini zvesti sinovi gnjtisobn minškutainkih namer . slutili ostro šibo, s ktero so mahali in še vodno maham Slovence* nasprotniki po vsem, kar je slovensko. Mrzeči nevredno službovanje in samosilstvo si rodoljubni možje take krivice zvesto zapisujejo v svoje anale. Naše ljudstvo začenja v temni noči odpirati oči in veselo gleda mlademu jutru nasporti, ki mu bode doneslo svetlo luč, milejšo usodo. Slovenski časopisi, tabori in čitalnico so ga predramile. Klic naših rodoljubov se povsod radostno zasliša, kjer se prikažejo, jih ljudstvo z veseljem objema. Tega smo se v našem trgu prepričali zadnjo nedeljo, ko so nas obiskali ljutomerski rodoljubi, ter nam napravili pod milim nebom sijajno veselico, ktera je privabila nad tisoč tržanov in kmečkega ljudstva iz naie okolice. Rodoljubna naša dekleta so so že v soboto večer trudila, pripraviti ljutomerskim gostom mil sprejem, lepšaje pri vbodu stoječi slavolok z krasnimi venci in dišečimi cvetlicami. Na prostoru za veselico odločenem jo bilo ob petih žo vso živo, godba je svirala, raožnarji so pokali in zbrani dijaški kor je prepeval miloglnsne slovensko pesme. Za tem so sledilo napitnice in govori, v kterih se ie razlagal narodu program slovenske politike. Pri govorih so jo zdržal mir in red prav tako, kakor som ga videl na ta taborih. Potobno zanimivo pa ie, da je ljudstvo po končanih govorih prosilo znane govornike, naj povejo še kaj več. Narod začenja dobro spoznavati, kjo ga črevelj žuli — vesela prikazen. — Vse Slovence bi utegnil posebno vnemati predlog gosp. Kukovca. ki je pred zbranim občinstvom dijakom ljutomerskega okraja, kterih jo bila večina nazoča, nasvetoval, naj do prihodnjih počitnic spišejo podučno knjižico za naš narod. V knjižici naj bi se popisovale narodne šege, pisalo zgodovinsko črtice in poezije; vsak naj bi delal po svojih zmožnostih. Treba je toraj, da se brž osnujo dotični odbor, ki bo skrbol za izvršenje tega nasveta, ter vodil celo stvar. Tiskovne stroške prevzemo ljutomerska čitalnica. — Za gotovo se je tedaj nadejati, da bodo vrli ljutomerski dijaki prihodnjo jesen dokazali svojo rodoljubje v djanji. — Ta veselica je našemu ljudstvu mnogo koristila, srčna hvala torej ljutomerskim čitalničarjem, ki so nam JO osnovali. Politični razgled. Iz Dunaja so poroča da jo Beust zato nastopil stopil svojo diplo-matičuo potovanje, da bi spravo storil med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. Čehi so pri volitvah tudi v mestih slavno zmngali, Povsod so voljen1 narodni deklaranti. Volilci so se živejo vdeleževali, nego kedaj prej, tako da so dobili čehi šo celo večo večino , nego pri zadnjih volitvah. Vlada je popolnoma podlegla s svojim c. k. kandidati vred. To volitve so ministerstvu jasno pokazale, da zdanja sistema nima na Češkem nobenih tal. Vladna stranka, iz. nekoliko judov in c. k. uradnikov, ima zdaj dvomljivo in kislo tolažbo, da jo bilo nekoliko manjšino med mestnimi volilci. Sicer pa si tajiti ne more, daje osramotena in na laž postavljena pred vsem svem svetom, ker je vedno široko-ustno med svet trobila, da so češki poslanci generali brez vojsko. — V Pragi (Staromesto in Smihovo) so vsled neopravičenih reklamacij od strani vladne jml—ihimihi—imuimuiiiiiiiii i Minu i m.....ii 11n innuii niTurmririmr n odeje, vilauiki (vilanih—plahto, prtič Kiizmič ima lelahca) in sploh posteljna oprava, vrh vsega pa lepo iz lipovega lesa izrezljana iti s cvetljicami naslikana zibeljka. Denos bi se svet muzal in posmohaval, čo bi novesta tudi zibolj a seboj pripeljala. Bedaki! Zibolj je najpotrebueja sprema mladih zakonskih, kdor se jej posmehuje, ta je skazljivec, da se Kuzmičevega izraza vpotrebim! — Voznik dobi novi robec, pogačo in živo kokoš, brž ko ne kot simbol materinstva. Sedaj je prišel čas, da se ima nevesta od doma ločiti. Britko jej, je domu in domačim slovo dati. Nevesta joka in stoka v raamkinem krilu, pa kar mora biti, mora biti. Voznik poda nevesti v sredi zarezano palčico, nevesta naredi s to palčico znameujo sv, križa pred vpreženo ,živinico. ter jo potem ž njo požene. Narezana palčića se pri tem na dvoje razlomi, en del vrže nevesta čez živino naprej, drugi pa vznak nazaj v znamenjo večne ločitve. Svatje se podajo /daj na ženinov dom. Domačih no gre nobeden poleg. Nevesto ne sme starešina ob trdi noči na ženinov dom pripeljati sicer no bi vedela, kamo so jo pripeljali! Na ženinov doni grede, paze ženinovi svati, da pred nevestinimi v hišo pridejo. Čo se jim je to poirečilo, zaklenejo bržo vsa vrata, in ko dever z mhidenčema pride, ne more notri. Zdaj je treba trkati, ker pa v hiši ženinovi svatje veliko larmo dolajo, eni na žreml jo mlejoč, drugi kose klepeč, tretji sode nabijajoč, morajo nevestini svatje zunaj močno trupati, preden jih v hiši slišijo. Na starešinino vprašanje, kdo da so V odgovori dever, da so popotni ljudje, ki si pri dobrih ljudeh prenočišča iščejo. -- Starešina odvrati, da nimajo za to prostora, in poleg tudi tolikega in tako silnega posla, da se n« morejo s potniki vkvarjati itd. Starešina zdaj deveru vrača nemilo za nedrago. Kakor jo on moral tačas, ko so na nevestin dom po nevesto prišli, deveru vganjko odgonevati, tako jih mora zdaj dever starešini, preden so starešina vsmili, in vrata odpre. Novesta je v plašč zagrnena ter ima možki klobuk na glavi, češ ka je ne bi takoj spoznali. Ženinova mati. nevestina svekrva, pride nevesti z vinom in kruhom nasproti. Navada je, da nosi cel hleb kruha na vilicah naboden. V nekih krajih prinese tudi masla, prediva in hišne ključe novosti nasproti. (Daljo prihj stranke volitvo na 29. t. m. preložene. Zupan dr. Klaudi se je zarad tega nepostavnegn vladnega koraka odpovedal svoji česti, kar je za vlado toliknn: veči udarec, ker je dr. Klaudi celo med vladnimi krogi vedno veljal kot eden najpravičnejih in najzmernejih čeških mož. — Palacki je enoglasno voljen svojim volilcem spregovoril in djal med družim: „Mi ne bomo v hoji opešali in če bog hočo zmagamo brez krvolitja ... Mi imamo moč nravnosti in pravice, in tej se ustavlja celo pekel zastonj". Gališki deželni zbor bodo imel mnogo novo stavljenih predlogov rešiti: o popravljenem volilnem redu, o vseučilišču, o podaljšanji sesij deželnega zbora na najmenj tri mesece itd. Sprava med Poljaki in Rusini, ktero ima poseben odbor pospešiti, bode so najbrž razbila, kor Rusini zahtevajo ločen je od Poljakov in lasten deželni zbor, česar gospodoželjni Poljaki ne bodo nikdar dovolili. - - Klub resolucionistov je sklenil, delati da so poslanci pošljejo v državni zbor, da pa ga imajo izstopiti kakor brž Nemci ne dado fialiciji vso avtonomijo, ktero resolucija zahteva. Ker od državnega zbora ni pričakovati, da bi poljsko resolucijo sprejel, bode naposled vendar zmagal Sumlka, toni gotoveje ker njegova stranka vedno narašča. Glasilo ogorske vlade „Napio", list, ki je bil dozdaj vodni podpornik cislajtanizma, jo to dni prinesel članek govoreč za federalizem. V dunajskih vladnih časopisih jo zarad tega velika nesreča , ker vidijo , da jih še ta poslednje mogočni prijatelj zapušča. V Španiji imn vlada mnogo posla z republikanci, ki se že zdaj močno dovolj čutijo, da menijo zabraniti volitev kterega koli kralja. Vojaški nprostovoljci svobode" so vseskozi republikanskih misli tor ni dvomiti, da bodo oh določnem času nko bodo trebalo z orožjem v roci stali na strani svobodnjakov. Vlada pak je baje sklenila na vse mogočo načine zatirati republikanska gibanja Kaznc stvari. * (Policijski posel.) „Debatto" je v svojem 263. listu prinosio v dopisu iz Ljubljano tole ovado: „Splošno razširjena govorica trdi, dajevred-nik „Slovenskoga Naroda", Anton Tomšič, ki je bil potoval k Husovi svečanosti v Prago, a se od tam ni več vrnil, pobegnil v Rusijo. Povod tega jo bržkone sedmero tiskovnih pravd, ktore ga čakajo pri okrajni sodniji v Celji in med kterimi so tri zarad zločinov." — Tomšič je poslal iz Prage „Debatti" pojasnilo, v kteri jej — da ne bi imel zarad te notice nepotrebnega posla s policijo - naznanja svoje praško stanovanje in jej zagotovlja, da se bo v kratkem vrnil v policijsko okrožje mariborsko, oziroma pred oči ljubljanskega ovaduha ter da ni dozdaj še vse svoje 'življenje niti za trenotek zapustil delo-krožja — „svobodnih" — avstrijanskih tiskovnih in kazenskih postav. * (Dr. Krek) prednaša v prihodnjem semestru na graškem vseučilišči 1. „Rausteine zur slavisehen Mvthologio" (Gradivo za slovanko basnoslovje) dve uri na teden. 2. „Einlluss des Christonthums auf dio slavisehe Sprachn und den slavisehen Mvthus (Upljiv krščanstva na slovanski jezik in slovansko pravljico). * (Zahvalnica županijo senožeško in vre m s k o.) Zahvalnica deželnemu odboru kranjskemu poslana se glasi tako-le: „Veleslavni deželui odbor I Visocega spoštovanja polna občinska zastopništva iz senožeško in vremske doline se eno svojih najimenitnejših dolžnosti rešijo, ker jim je častna naloga, da veleslavnemu deželnemu odboru, koji so je s pora/.mnijenjem veleslavnega deželnega zbora našega z vso očetovsko skrbjo vselej in povsod krepko za to potezal, da so se v Senožečah zopet starodavne c. kr. oblastnije ustanovile, v imenu vseh svojih poštenih občanov srčna čutila nepozabljive hvaležnosti izrazijo, ter sepočastez uljudnostjoimenovati od veleslavnega deželnega odbora popolne ponižnosti in iskrene udu-nosti polna občinska zastopništva." * (Iz Rusije) se „Novi. Pr." piše: V tem času biva tukaj en senator iz Črnegore , Dakovič, kojega nazočnost se nikakor ne strinja i mirnimi nameni. Avstrijsko in Turčija vsaj no morete tega vesele biti; povdarja se, koliko zaslug ima Dakovič in njegovi drugi, da se je Grahovo Turkom odščenolo Črnogorcem na korist. Koliko važnosti se majhni Črnogori daje. sledi iz ostentativno razširjene govorico, da se bode poseben diplomatičen opravnik tukaj poveril. Grkom se na tolažbo v enomer govori „prelo-ženo in odloženo", zdaj se jim obeta Tbesalija in Mecedonija drugokrat Kandija, in o Rumeniji se pravi, da je njena in ruska korist ona ista. Pn Husovem praznovanji v Moskvi je zgodovinar Pogodin povdarjal, da je Hm bil prvi delavec za vseslovanstvo, in če bi bil delj živel, bil bi se on in ceh svet ruski cerkvi podvrgel. * (Poskušanje Rusinov) pobogati se s Poljaki, daje pWan-derer-ju priliko svetovati, naj se tudi Nemci na Češkem prek glave vladine pogode s Cehi, kakor naj tudi drugi narodi med seboj enako ravnajo, ker vlada nima sreče v spravi narodov. — Ko bi mož, ki je ta dobrovoljen članek pisal, prišel malo za kuliso štajerskega zbora, kjer noben nasvet slov. poslancev podpore ne dobi, samo da ga Slovenec stavi — videl bi, kako nemogoče je 7. zdanjimi zastopniki Nemcev govoriti o spravi in »polnitvi pravilnih zahtev, * (Dvorno gledišče) v Draždanab jo 21. t. m. do tal pogorelo. Plamen se je pokazal ob %12 in do 2 popoldne ni bilo mogoče se ognju bližati in gasiti. Pokvarjene plinove cevi so baje vzrok nosreče. Hram je bil zavarovan za 600,000 tolarjev. Razun muzikalnih iustrumentov je vse zgorelo- Prosimo č. g. naročnike, da blagovolijo hiti'0 svojo naročnino za novo četrtletje poslati, da ne bode v razpošiljanji nobene motnjave. Administracija. Udatelj in vrednik Anton Tomšič haatniki: Dr. Jote Vošnjak iu dragi. Tiskar Ednard Jantlč