Leto XVU. V Celju, dne 14. junija 1807. Ste?. «8. DOMOVINA _________r UretelMv« trikrat na teden, vsak BMdel|ek, arede in Mlek ter velja za Za ImihIi Je na Kchillerjevl cesti St. 3. - Dopise blagovolite fran- l?J,,,'rnfi-|f\.12 ,eU ® kro?;3,3 J* Ameriko se plačuje od vsake petlt-vrate po 20 vinariev za vsa. kiratl rokopisi se nevračalo druge dežele toliko več. kolikor znaSa poštnina. namreč: Na leto 17 kron kokrat: za večje inserate in mncgokratoo Inseriraaie ■tiran, rokopisi se ne vračajo. pol leU 8 kron 50 vin. Naaočnlaa se po«Qa nptaviUMvii. plačaje •* vaapnj. znaten poputt imajo vsa jugoslovanska plemena v Avstriji brez razlike na veroizpove-ot brez njegovih dopisov in pohodov! A. B. senijor. ■•kaj, tesar mi nimama. .Omladina" poroča: .Pod tein naslovom toži glasilo .katolisko-naro-lnega" dijaštva .Zora" o pomanjkanja kon-gregacij na naSih srednješolskih za vodih Verjamemo ji radi. da jih pogreša. saj so to organizacije prave tovarne, kjer se kar .en gros" fabri-cirajo .katoliški" (sic!) dijaki; kjer se z dobro premišljeno taktiko in v navidezni prostosti tira nerazsodnega mladeniča v klemplje klerikalizma. se mn z zofističnim sistemom ubija zdrava pamet ter se ga vežba v pravega .oficirja" klerikalne armade.." Klerika-lizem stega tndi že pri nas svoje dolge prste po dijaštvo in to z velikim uspehom. Ako se pri nas zanima kak Sen svobodomiseln človek za dijaka, kriče takoj vsi kateheti. da mn hoče vero vzeti, dasi mu nikoli ne brani citati katoliških listov ia kajig. Kako da se klerikalci tako zelo boje za to .vero" ? Ker dobro vedo, da se ne gre za vero. temveč za to. da si vzgoje slepe politične privržence . . Zato bi radi imeli vse Šolstvo v svojih krenip-Ijih. vse dijaštvo pod svojim vplivom; ako kedo proti temu protestira — pa vpijejo, da se hoče .vera" zatreti . . In kar je najbolj čndno: ti klerikalni vzgojitelji ne gledajo na to. da bi v mlademu fantu ublažili budeče se strasti, da bi ga izomikali. da bi ma vlili spoštovanje pred ženstvom (kake razmere vladajo m med dijaStvom in kako miš-Ijenje!) — ne. ntrjajo mn samo .vero", vzgojajejo si klerikalaega agitatorja! Kako pogubno mora vplivati na moralo mladega človeka, ako mu ubije v glavo katolišk duhovnik (znano mi je mogo slučajev), da je vsejedno. kakšen je človek v moralnem oziru. samo da propagira .katoliška" načela! In proti takim polinjševalcem mladine naj bi se ne upirali stariši. ki imajo le količkaj pameti, razsodnosti in — ljubezni do svojih sinov? Naj nam gy. duhovniki sami povedo, jeli to prav ali ne!- Ali imamo krščanstvo za to. da se utrja pilitična nadvlada gotove duhovniške in korictolovske klike ali pa za to. da se blaži Ijndstvu dnh in srce? la Pl iga. Zakaj se poljsko sokolstvo ne udeleži V. vsesokolskega zleta v Pragi? To vprašanje ne zanima samo Cehov in Poljakov, ampak tudi Slovence. Razni slovenski listi i« prinesli o tem različne razloge. Zant. miv in kolikor morem jaz vso stvar presoditi, nvaževanja vreden je pa članek, ki ga je o tem vprašanju pri. občil J''as" v Pragi, zato Vam ga po. Siljam v prevoda, da ga priobčite v .Domovini". Stvar se mi zdi važna ne samo s političnega ampak tadi s kulturnega stališča, zato bi bilo želeti, da se tudi v slovenskih sokolskih krogib čnje ta glaa in se nvažuje. .<*'as" piše: K zgodovini češko-po!jskih odoo-Sajev pripoji peti vsesokolski zlet v Prairi 1907.1. zanimiv in poučni članek; poljsko Sokolstvo iz Galicije je udeležbo dobrovoljno, ono iz Poznanjskega pa nedobrovoljno odreklo. Afera se baS živo pretresa v čeSkih in poljskih listih zato naj bode tudi nam dovoljeno spregovoriti o njej par odkritosrčnih besed. Poljski .Sokol" je bil v Prago odkritosrčno in vljudno povabljen ter nevljudno vabilo odklanja. Nima pa niti dovolj poguma navesti s sokolske in demokratično odkritosrčnostjo prave razloge, ker ga je sram. Izvolil je rajše pot izgovorov na tehnične težave ter se zateka k izgovorom ne odgovarjajočim resnici. Resnica pa je. da so pravi razlogi politični in v prenesenem smislu besede tudi k n 11 n r n i. Spor med češkim in poljskim So-kolstvom datira od poljskega zleta v Lvovn 1903. I. Ta čas se je češko Sokolstvo udeležilo v obilnem Števila Ivovskih slavnosti. zapustilo je pa I.vov nemilo iznenadeno iu brate Poljake nezadovoljne. Nezadovoljnost so češki .Sokoli" vzbudili s tem. da se niso .hoteli" udeležiti polne maše. katero je na svojem zletu dalo čitati .demokratično" poljsko Sokolstvo. (če prav so se dali za konec čeSki .Sokoli", da bi slavnosti ne razbili. pregovoriti k pasivni asistenci po-stavivši se v stran s čapkami na glavah in s prekrižanimi rokami). Drugo zamero gospodov Poljakov je povzročil privatni poset nekaterih p»-samičnikov iz češkega Sokolstva rnsi uskem u Sokolu. Kakor vse kaže je to rusinsko vprašanje jedro današnjega spora in pravi razlog poljske neudeležbe. Bil je potreben čeravno tak nov majhen povod, da bi razpor razvil v celi svoji nacijonalni moči. Tega je dal pražkishod .Zveze češko slovanskega dijaStva" 190«. I. na katerem je bila znana resolucija o rusinskem vseučilišču. Tega shoda se je udeležilo tudi približno 40 poljskih dijakov. Od teh je .Nu. in kaj zahtevata za to?" jn dalje vpraša grajščak. Žid se smeji, spreobrača oči ter cmoka s jezikom. .Hi, ki, hi! upava, da nam jasno vetmožoi goepod za lov uko redkih živali ne napravite krivice." Sedaj pa se Valerij pomakne naprej ter objesti grajičaka za kolena, se oglasi tako-le; .Ko hi ras. jaano velsoini gospod le imel nečeaa prositi, prosil bi vas najprej, da si, jaano velsoini goepod, obljubite, da si gotovo uslilite sojo pnUajo,- Kastelan se prijazno naaseji. .Ho, ho! nemara zahtevaš tako pristavo ?" .0 ae", odvrne Valerij, .jaz hočem prositi jasno velsoiaega gospoda aekaj takšnega, kar vaa ne bo veljalo ničesar." Mojzes ga neveeel pocakne za jopič, toda Valerij ae za to niti ae zmeni. Med tem reče grajščak: .Nič za to. dam ti besedo, da prejmeš, kar prosiš." Valerij se zgrudi pred jasno vel-moinim grajščakom na kolena ter mn reče pokorno: .Prosim, da mi daste naSteti petdeset palic, jaani gospod!" .Kaj?" zakliče grajščak začuden. A tid ae neha reiati in zakliče urno: ,Nu. on je tak šaljivec ter se le norčuje." Toda Valerij je krepko vstrajal pri svojem. Grajščak. ki ni rad tepel nikogar ter je s svojimi podlotniki postopal kakor z otroci, ga je zaman opominjal ter mn predstavljal, češ. da je to ne-priličuo. Valerij je vstrajal pri svoji svoji prošnji in grajščak. ki ma je dal besedo, se je moral hote. nehote odločiti za kazen. Poklical je svoje kazake ter naročil prinesti klop. Mojzes se je nehal reiati in cmo-kati z jezikom, marveč je v duhu grozno preklinjal bedastega Valerija, ki je namesto nagrade zahteval palic. .Nu. ker le tako hočeš", reče končno grajščak, .pa se vlezi na klop." Valerij pa se prikloni grajščakn k nogam ter pokazavši na Mojzesa, reče: .Jaz imam namreč tovariša, jasno velmoioi gospod!" Mojzes obledi nalik steni, ter jame kričati na vso moč: .Kaj, horest. kaj? Kakšnega tovariša. kakšen sem ti jaz tovariš?" Toda nič ni pomagalo Valerij je vstrajal pri svojem in kastelan ni mogel prelomiti svoje besede. Kozaki pograbijo na vse grlo kričečega Mojzesa in predno bi bil izmolil eno ČeSčeno Marijo, mu naštejejo pet-ndvajset palic, tako krepko zadanih, da se je malone za slehernim udarcem ngreznil v tla. .A sedaj pride vrsta nate", rečejo. ko bi imelo priti do naštetja drugih petindvajset palic na vrsto. Valte se znoni prikloni grajščakn ter pokorno reče: .O jaz nisem tako sebičen, jasno-velmožni gospod, ter mu rad odstopim svojo polovico." Grajščak se spusti v smeh in sebični Mojzes je sprejel še drugo odmerjeno polovico. Sele potem, ko se je pojasnilo vse. je le malo manjkalo, da se grajščak ui zjokal od smeha. .Prav ti je tako. lopov!" reče Židu. ki je bil vsled straha in bolečin napol omedlel. .To imaš za svojo sebičnost; ker si se hotel po krivici deliti v vsem dobrem z revnim človekom, torej vzemi tndi vse hudo za kazen.-Valerij je prejel za svojo zvijačo par volov, škiljavi Mojzes pa je stokal ves dan v bolečinah ter se mazal z igaujico iu do svoje smrti ni pozabil, kdaj je bil stopil v družbo z Valerijem Kuternogo. polovica glasovala za resolucijo (napredni Poljaki) polovica pa je demonstrativno zapnstila zborovanje. ko vladni komisar ni dovolil govoriti poljski. Te krive in nerodne pretveze se je poslaiila poljska javnost in nje lovinstvo k napadom na češko politično javnost, češ. da se meče na stran Bosinov in dela krivico Poljakom v poljsko-rnsinskem spora. Mi smo trdno prepričani, da poljsko Sokolstvo, odkloniva udeležbo na pražkil, »lavnostih. daje izraz samo temn poljskemu razpoloženju ter da je treba tnkaj iskati jedro konflikta. Hladno premišljeno, se nam ni treba razburjati nad poljsko nevljudnostjo in pri stran ost jo. Vsesokolaki zlet v Pragi bode sijajen tndi brez poljske ndeležbe in njega moralni pomen ne bode nikakor manjši zaradi njih ne-prisotnosti. Poljakom ne dela nikdo od nas krivite tndi v nižinskem vprašanja. V inkrimovani resoluciji o rutinskem vseučilišča pravi se dobesedno: .Videči glavnega in starega krivca aevzdriljivih galiskih razmer v pri vi* legirani plemikko-klerikalni upravni deieli itd." Kaj ima pač • to vzajemnega demokratična institucija poljskega Sokolstva V Resolucija se zavzema ne samo za samostojno rusinsko vseučilišče, ampak tadi za brnsko in ljubljansko. Ako je moglo za pravično resolucijo glasovati 20 poljskih akademikov, dobrih rodoljubov, pač nI v njej gotovo ničesar kar bi žalilo poljski narod. Ce j« torej pravi povod poljske neudeležbe ta zadeva, potem se poljski .Sokol* identiliknje s ^privilegirano pl em išk o - k 1« ri k al n o upravo* v Galiciji o kateri govori reaolacija ter se je izneveril svojemu demokratičnemu poslanjn. Na takem Sokolstvo nam ne more nič biti in boljii del poljskega Sokolztva gotovo sam najbolj obsoja to vlada-jočo smer. Poljsko Sokolstvo je aa krivi poti. zgubilo je svoje poslanje, zgubilo svoja načela, zgubilo samo sebe. Ko se zopet najde, najde tudi nas Cehe in mi j« najdemo na edino pravi poti poštenega demokra-tizma." 8kJ. Slovenske norice. Štajersko. — Narodne občine In društva poživljamo še enkrat naj v pondeljek 17. L m. ob priliki otvoritve novega državnega zbora brzojavno manifestirajo za slovenske šolske zahteve. Brzojavke se lahko glasijo: Nančno ministrstvo. Dnnaj. Ob priliki otvoritve novega državnega zbora odločno ponavljamo knltnruo zahtevo po slovenskih srednjih šolah in slovenskem vseučilišču. Ime občine oziroma društva. Narodne korporacije, ki so to storile naj prijavijo svoje ime kakemu listu. — Celjski dopisnik »Slot. Gospodarja" piše v štev. 31. od 13. t. m. .V naših uredništvih so sploh čndne razmere. Urednik .Domovine" Furlani je pri zadnjih volitvah agitiral za socialdemokrata. S tem so seveda pojasnjeni njegovi čudno simpatični članki o socialdemokraciji.* Ce bi ta pobožni. katoliški mož mogel navesti ime le enega samega volilen pa naj pripada že katerikoli stranki, katerega bi bil jaz nagovarjal, naj voli tega ali onega, potem bi si lahko mislil o njem. Ua se je Samo zmotil. Pa mož le predobro ve, da to ni rea. ve. da ne hodim v nikako družbo, da nisem bil na nobenem volilnem shodn. saj me bržkone vsaj po obrazu dobro pozna — in vender tako piše. Ta pisava je tipična za njegovo stranko in njeno glasilo. Na take gole in absolutne laži odgovarjati pa res ni vredno. vjaderlt Knrlanl. — Slovensko delavsko podporno draštvo v Celjn priredi v soboto, dne 15. junija t. I. v društvenih prostorih zabavni večer in prijateljski sestanek. — Na adreso vseh p. o. društvenikov in prijateljev drnštva. zlasti pa oa adreso društvenega odbora bodi povedano, da se je pred kratkim zdrnžil sam od sebe krog dobrih in za pesem vnetih pevcev, ki smo si nadali nalogo, zanesti lepo iu veselo pesem med prosti narod in sosebno okoličanske, delavske krofe — torej najširše kroge, iz katerih smo i mi pevci sami. — Vabimo torej vse one pevce, kateri bi ieleli stopiti v naš pevski krog. da naj to storijo čimprej«: dobrodošli so nam pa le isti, ki imajo resno in dobro voljo sodelovati pri petjn, kajti pri nas se sedaj redno in vedno poje. a -Tko poje. zlo ne mislil* Cis. — e. Julij Rakaach kodi klavrnega obraza po svojem lepem bivšem pašaliku. mestu Celju. .Kaj neki to pomeni?* se vprašujejo ljudje. Nemštvo v mestu Se vedno stoji na trdnih nogah: namestnija j« pritrdila pre-povedi slov. napisov, slov. gostilničar Stelzer ni dobil koncesije in Posojilnica Se tndi ne more postaviti na Graški cesti svoje hite, ker imajo obč. svetniki še vedno .pomisleke" radi dvorišča in 3 nadstropij. G. opat Ogradi ga je celo spravil v cerkveno-konkurenčni odbor, ker je g. opat pravičen mož in ve. da sarbe celjski Nemci večinoma sami za topno cerkev. Kakor je mestni odbor sklenil, da obesi sliko Wallnerice v posvetovalnici, ker se je skazala veliko dobrot-nieo — pravijo da ne revnim meščanom temveč .nemški hiti" — tako bet obesil g. Julče v nojem privatnem komptoarjn poleg Prettnerjev« tudi Gosalethovo sliko za večni apomia . . . Zato torej ta klavrni obraz! — Klemena Proft — U Celja t V .Slov. Narodu' poroča aekdo, da »o pozvali Ijabljanski nemikutarji ravnatelja celjske gimnaaije, KI. Profta, naj se poteguj« za ravnateljsko mesto na I. dri. gimnaziji v Ljubljani, katero je baje — nemška posest! Ne verjamemo, da bi Prolt to storil; njemu v Celja, kjer je tudi velika kapaciteta v obč. aveta. zelo ugaja. Ljubljana bi ma bila tndi preveč „vindiš"; mislimo, da bi se mu tam tudi malo bolj gledalo na njegove nemške prste ko v Olju. — Nemci v Celja la Ljabljaal. Boj za samoslovenske ulične napise se vrši v Ljubljani sedaj že 15 let, od 1. 1892. naprej. Na posameznosti se ne moremo spnščati; pribijemo samo dejstvo. da si je v tej zedevi nasprotovalo celo že upravno sodišče in da je delala .nepristranska" kranjska deželna vlada največje sitnosti vsem sklepom, ki so se storili v tem oziru. V svoji seji dne U. jun. je sklenil ljubljanski obč. svet — v slovenski občini samoobsebi umevno stvar — da se napravijo v Ljubljani samoslovenaki ulični napisi. Nek dopisnik Kraške .TagespoSte" pa imenuje ta sklep .brutalen in zloben čin nasilstva' iu psuje ljubljanski obč. svet. Od Celja do Ljubljane ni tako vražje daleč; io vendar imenujejo to ljubljanski Nemci ..brutalen in zloben čin nasilstva" kar je celjskim Nemcem dobro in prav. Kaj bi neki rekli ljubljanski Nemci, ko bi prišlo tndi vprašanje napisov pri trgovinah na dnevni red? To bi še bilo vika in krika! — Tiskovne pomote. V uvodniku v prejšnji štev. 67. .Domovine* je ostalo nekoliko neljnbih tiskovnih pomot. V 3. rnbr. 13. vrsta od zgoraj čitajte: Aroe Garborg mesto Garborg. V 4. rnbr. 3. vrsta od spodaj: možko mesto močno, na dragi strani v 1. rnbr. 9. vrsti od zgorej: vsi govore odkrito... 14. vrsti iste rnbr. sodobniki mesto svobodniki. — Na laserat ta Šmarja pri JeHak opozorimo posebno. Ugodna prilika je dana. kdor si hoče nakapiti in se naseliti v lepem trgu z živahnim prometom v svrho izvrševanja gostilniškem mesarske obrti v večjem obsega. — Iz Bukovega tlaka. Velika ljudska veselica .Bralnega društva" v Gaberju. katera se je vrSila zadnjo nedeljo v gostilni g. Štel Koželja, je izvrstno nspela. Posebno ste naa zadovoljile obe predstavi .Strup" in pa .Županova Rezika". Igralke in igralci so bili vsak tako aa svojem mestu, da res ne vem, bi-li bolj pohvalno omenili gospodični Sribarjevi. gospodično Vengustovo ali gospode Pašnika. Mandelca.. VVildmana, Bobka in Feren-čaka? Želimo jih Se večkrat videti! Mlado .Bralno društvo' ima v njih izvratue dileuntake moči. Ljudi je bilo mnogo, domačinov, okoličanov in Celjanov, ki so se vsi dobro zabavali. Vso hvalo smo dolini g. Kuharju v Gaberju za godbo, ki je tako imenitno igrala, pevskemu zboru pod vodstvom g. G rosa. ki nam je zapel dokaj lepih pesem, igralkam in igralcem. Ki so se tako poirtvovalno trudili za predstavi in g. Koželju, kateri nam j« dal prostore in vsem gostom dobro postregel- — U ftkalje vasi pri Tkalka. Tako je zašamelo zopet zadnji čaa pri nas, ko nam je vzbujal t .Domovini' nekdo spomine na »tare, dava« čase. ki so bili lepSi. ko so danes. Danes, ko je vse polno teh .večnih prepirov in neumnosti". Res je. da nam ai vsega tega treba, če bi bili vai dovolj pametni in če bi hoteli ie enkrat vsi verjeti zdravemu svojemu razumu, ki nam pravi, da Namci itak ne moremo biti — ko smo pa Slovenci. In ni naa tega treba biti sram. ker iivimo prav tako in Se boljie in smo brihtnejši ljudje, ko naši nemški sosedje na Zgornjem Štajerskem. Cemn pa torej ta nepotrebna in za slovensko vaa smešna nemška komanda pri požarni hrambi, ki bo delala večen prepir in zgago, če ne bo lepo domače slovenska. Vsak domačin jo bo rad podpiral in vsi bomo veseli in hvaležni onim možem, ki se toliko trudijo, da se ustanovi pri naa to potrebno gasilno društvo. In kaj poreče k vsemu temu slovenski občinski zastop. in kaj ugledni in pametni slovenski možje, ki imate odločilno be»»do? — V Petrovčah je razpisana služba nadučitelja in učiteljice ročnih del. Šola je štirirazredna in stoji v 3. pl. razredu. — Imenovan je pisarn, oficijal na Vranskem Mat. Sevnik .ificijalom v 9. plač. razredu. — Poziv. Dopisnika članka -Ožje volitve na Paki v znamenju krivice' v .Slov. Gosp." St. 29 z dne 30. maja t. I. pozivljeva podpisana, da ne-ovrgljivo dokažo za katerih 30 glasov in na kakšen način sta jih (podpisana) prisleparila. sicer ga morava imenovati rajne-sramnejšega. zlobnega laž-ujivca in obrekovalca. Šmartno ob Paki, dne 12. junija 1907. Ivan tiorlčnlk. Val. Weh«r, župan. nadučitelj. — Švsttaaj. Še vedno pod utisom kompromisa! Lansko leto so Aoštanj-ski nemški knltnronosci naskočili zlo-vensko postojanko in pri tej priliki uvideli, da s silo ne gre po volji naskok, da se mora toraj posluiiti prekanjenosti. Prelrigauost je pri naših dosegla odprta nšeaa in s častno besedo dane obljube -da ne bode nikakega prepira in spremembe vsled izvršene izvolitve iapana med bojujočimi se strankami", so se kot resnične sprejele in (aktum je bil — nemškega 'upana smo dobili. Komaj je bila volitev izvrtena, pokazale so se nemške obljube kot piškave. Razne spremembe v urado-vanja. nemtki pečat, odalovljenje uradnika, nastavljanje zelo nespodobnega uradnika, odstranjenja slovenskega napisa, zabranjenje koncesij slovenskim prosilcem ter brezpogojne dovolitve nasproti nemškim proaiicem itd. Končni nemtki elekt je pa, da so pri zadnji občiaaki seji odklonili nemški občinski moije podelitev koaceaije oziroma podelitev prenosa iste na naj-starejši kiti ia gostilni trga ŠoStanj. Zakaj? edinole ker je sedajni lastnik dotične hite Slovenec. Vprašamo sedaj goapoda župana in nam nasprotne odbornike, jeli njim izpolnitev obljube in zaveze tako malo ■veta. da to zatajili moiato besedo, ali d pa mislijo, da j« to glavni temelj lemškega značaja? Ne verjamemo, da je poloiaj nemških mogočaeiev v Šoštaaja toliko siguren iu aeomajljiv, da smejo ti go-spodje vsako zadevo kratkomalo odkloniti ia da amejo proti dogovoru in kompromizaema sklepa z našimi pravicami ravnati kakor njim je ljubo. Nate gospode voditelj« opozarjamo pa, da j« skrajni čaa, da opast« pri-zanesljivost nasproti brezobzirnemu aasprotniku ia da store potrebne korak«. da se skleajcai kompromis in ajega pogoji, koj« j« vitja oblast vzela v svoj« krilo, izpolni! — St. Jurij ah Jat. M. Tnkajšni mešani pevski zbor priredi v nedeljo 23. juaija svoj Gregorčičev večer s predavanjem, deklamaeijaml in petjem. Za predavanje ae m j« posrečilo pridobiti g. prof. dr. Mole-ta, ki nam j« vi« aa celjskem večera pokazal kako temeljito pozna slavčka Gregorčiča. Zato si aaojamo na to predavanje slavno občinstvo Se posebej opozoriti. Obiščite naa ta večer v obilnem številu in pokalite. da raza-mete v popolni meri ceniti in slaviti za naš narod zasluine mole — in S« posebno radi tega. ker je čisti dobiček namenjen za pesnikov spomenik, ki se namerava postaviti v njegovi olji domovini. — Natančni spored pa objavimo prihodnjič. — Osebna rea t. Deielni odbor štajerski je imenoval g. Adolfa Rib-nikarja iivinozdravnika na Dunaju za okrajnega živiaozdravnika v Šmarju pri Jelšah. — Nerednosti na poMI v Šmarja pri Jelaak. Pred kratkim se je nekdo v -N. Slov. štajercn" pritoževal o različnih nerednostih na šmarski pošti, katere je zakrivil tamkajšnji pisno-noša.. Ta pismonoša. Iv. Dvortat. je poneveril precej denarja, zat., to ga zaprli in seveda iz službe odpustili. — Šmarje pri Jelšah. Meseca svečana letošnjega leta se je vršil v > narjn pri Jelšah občni zbor zadruge mesarjev, goatilničarjev. trgovcev itd Ker so se vršile volitve odbora in razsodišča nepostavno, vložil se jo proti istim od slovenske strani rek niz na c. kr. okrajno glavarstvo v Cotju. Od tega časa so že potekli Stirjo meseci, ne da bi se bilo kaj ukrenilo. Ker bi utegnil dotični gospod referent na tozadevnem rekurzn sedeti še nekaj Mesecev. opozarjamo tem potom gosp. vodjo celjskega okr. glavarstva nn to zadevo in ga prosimo, da jo reši. — V Leg«« pri Sloveajgradru so bili izvoljeni v obč. odbor razun treh štajercijaneev sami narodni in napredni možje. Želeti je. da bi pri prihodnjih volitvah zginili ti trije Itajercijanci iz obč. odbora! — Zahvala. Vsem mladinoljabom. ki so z darili in denarnimi prispevki omogočili tako vrlo aspeli izlet šolske mladine na razvalino Žovnek. bodi izrečena iskrena zahvala. Osobito pa se še zahvaljujemo visokorodnemu gosp. baronu Cnoblochu. ki je tako gostoljubno sprejel in pogostil mlade izletnike. Šolsko vodstvo Sv. Jurij ob Taboru, dne 10. rožnika 1907 Jon. (tonah, zač. voditelj. — Zreče. Naš g. župnik je za časa državnozborskih volitev zelo pridno agitiral za Piška. Tega mu tudi ne moremo zameriti, ako se vrši v mejah dostojnosti. Samo to se nam ne zdi prav. da je porabil tudi prižnico za agitacijo. Tisto nedeljo pred prvimi volitvami, dne 12. maja. je sklenil pridigo z besedami: .Sedaj pa za zadnjo povem, da kdor hoče v |»ekel priti, naj voli Glaserja, kdor pa v nebesa, naj voli g>. Piška. Amen." Mislimo, da g. ž»pnik sam ve, da to ni res iu da je hotel s tem na nerazsodne volilce vplivati. To si pa tarani odločno prepovemo. V cerkev spada bogoslužje, pol tika pa naj ostaoe izven cerkve. Povem vam tadi eno smešno o našem g. župniku; delil je v volilni dobi .Slov. Gosp." in pritiskal naaj s štambilijo: .Pišek je naš". Zato mu pravijo sedaj nekateri ljndje. ko »e ga spominjajo v govorici: .Pišek je naš". — Poštni nabiralnik z dnevno zvezo z Brežicami so dobili v Župe- levcu. — Poštni vlak je obtičal na progi med Rajhenburgom in Brežicami. Pokvaril se je dimnik pri stroja. Stroj so premenjali in na to je vlak odvozil z enourno zamudo. — Bela zastava visi danes. 12. jan. že četrti dan z okrajnega sodišča v Ormožu, ker ai nobenega jetnika, tudi ne v preiskovalnem zaporu. — Učiteljsko draštvo za »tajski okra) poziva društva in županstva, da zahtevajo 17. junija brzojavno slovensko vseučilišče. Narod brez popolnega šolstva nima bodočnosti. — Požar r Kačah. Tovarna za olje. katera je tukaj pogorela, je last Vincenca Baechlerja. Lastnik ima za 50.000 K škode. V nevarnosti je bila tadi zraven stoječa tovarna za špirit in jesih. Ako bi se ta uigala, bi imeli za celo vas nevaren poiar. — Ptujski .Štajerc" poroča, da so zmagali v Cirkovcah pri Pragarskem nemškutarji pri obč. volitvah? — Četrti požar v teku euega leta so imeli pri Kapeli nad Radgono. Pogorel je posestnik Markovič. Zgorela mu je tudi živina. Sumi se, da nžiga zlobna roka. — Kaznovana hudomušnost. Pod Sv. Ožbaltom nad Breznem je odrezal mlad dečko vrv. na kateri je bil privezan splav posestnikov Šarmana in Ropiča. Dečko je stal na splavu, ta je splaval po reki in se razbil, faut pa je zginil v valovih. — Pripovedka o ženici, testamenta la duhovnem očetu. Tisti čas. ko je bila vera v nevarnosti in kandi-datje kmečke zveze po ljudski volji izvoljeni državnim poslancem. I. 1907. po Kr. r.. je čutila v nekem lepem kraju na Sp. Štajerju petična ženica, da je bo kmalu pobrala bela smrt. In prišel je tiste pomembne dni pred smrtjo duhovni oče. da bi ji podelil duševne tolažbe. Zdelo se mu je primerno. da ji je naslikal po knjigi, katero je o peklenskem trpljenju napisal svoje čase njesov duhovni sobrat. zagorski župnik FOČkec. posledice njenega. kakor pravijo, nekrščanskega življenja onkraj groba. Ženica se je prestrašila in mu zapisala v testau.eutu vse f roje nabasane nogavice, lepo spolnjone hranilne knjižice in belo hišico s posestvom vred. Pripovedujejo, da se je duhovni oče sicer spomnil 8. verza v H. poglavju pisma sv. Pavla do Timoteja, kateri pravi: .Ako kdo ne oskrbi svojcev, zataji vero in je hujši ko pagan". pa se je potolažil z 9. ver7.ini v 1«. poglavju evangelija sv. Lukeža. kjer se govori: .ltolajtesi prijatelje s krivičnim denarjem, da vas sprejmejo v nebeška prebivališča" — in je vtaknil v globoke škrice nabasane nogovice. lepo spolnjene hranilne knjižice in belo hišico s posestvom vred. Kaj se zna? Duhovni oče se bo morda tudi domislil nauka v evangeliju sv. Mateja. VI. 19: .Ne zbirajte si zakladov na zemlji, katere moli in rja pojedo in katere tatovi skopljejo in ukradejo" in si bode raje zidal za ta denar prostorno ia pripravno hišo na .štoka dva" ter bo molil s kaplanom vred v svojih belih dvorih za duševni blagor ženice, ki je tako lepo krščansko aklenila svoje trudapolno življanje. To se je zgodilo v tistem času. ko je bila vera v nevarnosti in kandidatje kmečke zveze po Ijadski volji izvoljeni državnim poslancem. 1. 1907 po Kr. r. — Za skupal jugoslovanski klub. .Narodni svet" za Spcdnještajersko je sklenil v svoji seji dne 13. t. m. v Mariboru resolucijo, s katero odločno poziva vse jugoslovanske državne poslance. da se združijo v en sam jugoslovanski klub. Besedilo te resolucije kakor tadi ostalih sklenjenih resolucij priobčimo prihodnji teden. — Deželni odbaraik g. profesor Robič ostaae kakor je bilo tudi pričakovati. gotovo na svojem mestu. V tem ga je še atrdila seja slovenskih spodnještajerskih deželnih poslancev, ki se je vršila včeraj v Mariboru. — V Maribora so zborovali včeraj razun .narodnega sveta" in deželnih poslancev še državni poslanci kmečke zveze, odbor kmečke zveze, novoustanovljena zveza slovenskih duhovnikov za Sp. Štajer (U se je ukvarjala tudi z jezikovnim vprašanjem župnijskih uradov, o čemur smo svoječasno govorili) in celjska Zadružna zveza. — Vpisovanje aa martbarskl gimnaziji za 1. razred se vrši 7. in 8. julija t I. od 8.—10. ure dopoldne. Sprejemne skušnje se začnejo 8, julija ob 10. uri dopoldne. — Drž. poslaaec Besel obdrži svoj mariborski mandat. Za graškega se bode potegoval ali urednik Hflger z Dunaja ali pa Ezner s Češkega. — -Slov. Gospodar" je v št. 29 z dne 30. maja t. I. in naslednji v noticah .Šmartno na Paki" in .Ožje volitve na Paki v znamc-nju krivice" pokazal, kako strastni so postali nekateri pristaši .Kmečke zveze". Zavijanja. laži. obrekovanja ni konca ne kraja. Tu napadanje stranke in novoizvoljenega državnozborskega naprednega poslanca: tu blatenje in obrekovanje najboljših, kremenitih poštenjakov, značajnih veljavnih mož: tu nizkotno natolcevanje nedolžnih oseb in to najbrž od dopisunov. ki bi imeli pač vzroka dovolj, po dovršeni volitvi pastiti pri miru itak razdražene občane. — Strast jih je zaslepila! Iz dopisov pa se zrcali onemogla jeza. da so po tolikem trudu in mogoče tudi ogromnih žrtvah — podlegli res pošteni ljudski — torej — božji volji. Zato sipljejo ogenj in žveplo na osebe, katerim hočejo v svoji domišljavosti pripisati nepravilnosti iu vzrok njihovega končnega poraza. Snmničijo te celo nepoštenega dejanja — slepa-reuja —. dasi nimajo v to nijednega, tudi najmanjšega dokaza in ga tudi ne najdejo, ker ga ni. Izmed vrst teh dopisov pa se kaže. kako bi bili postopali oni. da bi bili v moči. ker jim to popolnoma pravično in strogo nepristransko postopanje komisarja nad-učitelja \Veber-ja ni uirajalo. To si treba za v bodoče zapomniti in upoštevati. — Tudi potem, ko je dovolil komisar — ne okr. glavarstvo — vstop trem pristašem .Kmečke zveze", se račun .Nar. stranke" ni prečrtal, ker ni bilo za to nobenega vzroka. Klic na odgovor in druge grožnje pa lahko volilni komisar Val. Weber pričakuje popolnoma mirne vesti. — Dijaška prenočišča. Akade-mični planinski krožek v Pragi si je nadel nalogo prirediti letos po celem Slovenskem prenočišča, kjer naj bi potajoči slovenski dijaki brezplačno, ali pa za malo ceno prenočevali. Precejšnje število gostoljubnih rodoljubov iz vseh slovenskih dežel se je odzvalo tema poziva in dalo na razpolago čez počitnice eno ali več postelj. V nekaterih kraiib so zavedne občine same preskrbele na svoje stroške tako prenočišče. ker je pa še mnogo krajev, odkjer se ni še nihče oglasil, da dš na razpolago tako prenočišče, se obrača .Akad. plan. krožek" tem potem še enkrat na rodoljube, ki so v stanu odstopiti čez počitnice eno ali več postelj, naj nam to naznauijo na dopisnici kar mogoče kmalu in sicer na naslov: Akad. plan. krožek S. P. D. Praga. Kr. Vinogradi. Šafarikova al. 7. Tadi se obračamo do gg. gostilničarjev, naj nam naznanijo cene za priprost zajutrek, kosilo in večerjo, ker natisnemo to v .Seznamu dijaških prenočišč". Vsako prenočišče dobi lično tablo z napisom .Dijaško prenočišče" in z odznakom S. P. D. ter se iste dopošljejo hitro, ko jih tovarna izgo-tovi. Pričakujemo, da se temu pozivu odzove obilo prijateljev potujočih dijakov. tako da nc bode na Slovenskem nobenega večjega kraja, kjer bi ne bilo dijaškega prenočišča. — «. dr. Verstovšek je dobil od g. Hans \Vnschnagira to le pismo, ki ga je priobčil v .Slov. Gosp." od 13. t. m.: Velespoštovani gosp. doktor! Primoran sem izrecno poudarjati, da se niste Vi, cenjeni e. doktor, pogajali in sklepali zveze z menoj v zadnjih državnozborskih volitvah niti v imenu .Kmečke zveze" niti za svojo osebo. Dovoljujem Vam. da se posložite te moje popoluoma resuične izjave, kakor Vam drago. Z odličnim spoštovanjem Hans \Voschnagg s. r. Šoštanj 7. VI. 1907. To pismo je po mnenju g. profesorja zgodovinski dokument, zato ga nočemo vskratiti tudi bralcem .Domovine". Pa ta dokument ne pove prav nič novega, kajti .Domovina" je pisala, da ljudstvo govori, da se je posebno župnik Govedič potegoval za zvezo z Nemci. G. profesor je šel v Šoštanj samo pogledat na uro. Da ni zveze z Nemci sklepal, to mu je g. \Voschnage prav lahko in z mirno vestjo potrdil, saj je tndi .Domovina" že poročala v isti sami notici, da so Nemci vsako podporo za Robiča odklonili. Čemu ste se torej inkomodirali. gospod profesor? — -Omladlna" glasilo nar. rad. dljaštva izide avgusta v posebui J iril in Metodovi številki" ki se bo stvarno in temeljito bavila z nedostatki in reformo naše šolske družbe. Vsem podružnicam in onim ki imajo smisel za važnost obrambnega de|p priporočamo številko v uaročbo. Upravništvo .Omla-dine" je v Ljubljani. Breg 12. — Dajmo Mloveitnkl zemlji I vensko lire! Kolikokrat smo že čitalj I v našem časopisju upravičene pritožb« nad našo poštno upravo, ki je poskr. bela večini naših krajev po južnem Štajerskem samo nemške poštne pečat« in samo nemške napise na poštnih vozovih! Res je. da so to malenkosti, ki nas same po sebi ne vbijejo in ne rešijo - vendar pa morajo biti dosežene. ker tvorijo del naših jezikovnih pravic, ker žalijo na naših tleh našo narod .'0 čast. Naštejemo samo kraje: Celje. Maribor, Ormož. Brežice, Ptuj. Rogatec. Poličane. Vitanje. Ljnto-tuer, Konjice. Slov. Gradec. Slov. Bistrica. Pragersko in še mnogo drugih! Kje je narodna čast tamkajšnjih Slovencev in okoliških občin, kako moremo trpeti tako neprimerno zapostavljanje slovenskega jezika v javnih uradih še na dalje! Ali bi ne bilo umestno, da zbere novoustanovljeni narodni svet za Štajersko ves ta material in ga skupno z zahtevami prizadetih predloži naši delegaciji, da nsravnost od trgovskega ministrstva, ki je sedaj češko, zahteva naših pravic. .Te malenkost ali taka je. da se je moramo sramovati! P. — Organisaelja poštarjev, poštnih olicijantov In asplrantov. Pretekli teden sklical je osrednji odbor poštnih olicijantov in aspirantov shod na Dunaj v prostore hotela .Post". Poziva so se odzvali skoraj vsi deželni in krajni odbori. Vsled tega je bilo obiskano zborovanje po zastopnikih cele Avstrije prav močno. Ob enem so pristopila češka društva, katera so imela do sedaj svoj osrednji odbor v Pragi. Dosegel se je lep. nepričakovan uspeh. Navzoči zastopniki osrednjega odbora poštarjev so bili pooblaščeni izjaviti, da so pripravljeni v slučaju sporazumljenja se združiti v eden osrednji odbor. Sklenilo se je po daljši razpravi postopati skupno. Nova organizacija, v kateri bodo odslej združeni vsi poštarji, oflcijanti aspiranti cele Avstrije, sprejela je euoglasno načrt organizacije, sestavo zakona o uravnavi službenih razmer ter so se za slučaj strahovanj zastopništva naših stanovskih zanimanj izrekla popolnoma solidsrnimi. V kratkem priredi osrednji odbor organizatorični shod v Ljubljani. Kakor razvidno iz načrta, kateri se iz taatičnih vzrokov sedaj še ne objavi, želeti bi bilo, da se tega poziva udeleže vsa društva in krajni odbori poštarjev, oflcijantov in aspirantov Kranjske. Koroške. Sp. Štajerske. Goriške in Istrske dežele po svojih zastopnikih. — Nova Avstrija. Zelo jasno nam predočuje .novo Avstrijo" zemljevid, katerega je izdala tvrdka G. Frejrtag & Berndt na Dunaju VII./I. cena 2 K. Označen je vsak okraj, kateri stranki pripada po svojem poslancu, dodan je seznamek vseh poslancev, zanimivi pregledi davkov, narodnostnih razmer v dosedanjih zasedanjih državnega zbora itd. Ki*aa|sltat — Slovenski sodalkl, pozor! V tako naslovljeni notici se nekdo v .Slov. Nar" čudi. da napada .Slovenec" slovenske sodnike, Nemcev pa ne vidi. Mi se temu ne čudimo, saj je dični dr. Šnšteršič izjavil, da je pač vse jedno, so li uradniki na Slovenskem Nemci ali Slovenci! In ta mož bi rad postal jugoslovanski minister-rojak! Večje drznosti pač ni lahko najti! — Gregorčičeva javna kqjižnlea In čitalnica v Ljubljaul je že odprta. Nahaja se v Vegovih ulicah št. 2, pritličje na levo. — Velika tatvina se je prigodila r Radečah pri Zidauem mostu. Tatovi jo vdrli ponoči v Kšelovo trgovino, odnesli :16i«i K denarja, nekaj hranilnih knjižic in mnogo blaga. O predrznih nzmovičih Se ni nobenega sledn. — Popolnoma pogorela je vas I tanje ob goriški meji. Zgorele so vse hiše in gospodarska poslopja. Rešili so le raaio živine. — Angleški časnikarji na Kranj skem. V sredo in četrtek preteklega tedna je obiskalo 40 angleških časnikarjev. gospodov in gospa, Bohinj in Bled. Angleži so bili naravnojt očarani od lepote Bohinja, zlasti .Savice", jezera in kraja sploh. Ko pa so dospeli na Bled. je deževalo. Po banketa, katerega jim je na Bledu v čast priredilo blejsko društvo za tujski promet. je nastopil pevski zbor .Glasbene Matice", 1:10 pevcev in pevk. ter zapel več narodnih, na koacu pa .Nazaj v planinski raj!" Angleži ao bili prese-nečeni radi lepote pesmi in petja ter navdušeno klicali pevcem in pevkam .Na zdar" in .Živijo". Pozdravljalo se je angleške goste slovenski in an gleški. Angleži so odgovarjali angleški, raznn v Boh. Bistrici, kjer je govoril vodja • Angležev Backer tadi nemški. Angleži so se čutili zelo zadovoljne radi prisrčnega sprejema in so to veselje izražali vsem. ki so mogli z njimi govoriti angleški. Zlasti so se laskavo izražali o .Glasbeni Matici". Poset Angležev je za tujski promet na Kranjskem neprecenljive važnosti. Nakana .Slovencem prijaznega" deželnega predsednika Schararza. da bi Kranjsko Angležem označil kot nemško deželo, pa se ni posrečila. - Za ljudske knjižnice na Koroškem so darovali p. n. gg: A. Bre-zovnik. nčitelj i. p. in trgovec, v Voj-niku pri l elju. 3 K; dr. .los. Vošnjak v Slov. Bistrici svojih .zbnnih dramatičnih in pripovednih spisov" 6 izvodov. Prisrčna hvala! Živeli nasledniki! Prispevki v denarju in knjigah primernih za ljudske knjižnice blagovolijo naj se pošiljati na naslov: iur. Rafko Petrič. na LeSali. p. Prevalje. Koroško. Za slov. akad. fer. drnštvo .Go-rotitn": iur. K. Petrič, tč. predsednik. — Klurenska nepolitična društva na Koroškem. Prc.l par leti je sprožil g. župnik Mayerhofer misel, da se naj združijo vsa slovenska nepolitična društva na Koroškem. < ela zadeva |>a Je bila nekako čudno osnovana in marsikdo ni vedel, zakaj pravzaprav gre. G. dr. Khrlich je nn zadnjem mesečnem zborovanju delavskega društva v deloven vnovič v svojem govoru razvijal in obrazložil to idejo ter kazat važnost take zveze vseh nepolitičnih društev. Radovedni smo. kaj bo pokazala prihodujost. Upamo, da je g. dr. Khrlich s t v a r z a-snoval tako, da se ne bo iz* j a 1 o v i I a. Slovenski oddelek moškega učiteljišča 1 Koprn bode prestavljen po sklepn deželnega šolskega sveta za Goriško v Gorico. Poslopju ženskega učiteljišča v Gorici bo prizidano Se poslopje za moško učiteljišče. — V Pazlnn je imela isterska hrvatska .Družba sv. Cirila in Metoda" zadnjo nedeljo svoj letošnji občni zbor. Naval naroda od - 3eh strani je bil velikanski: obenem z občnim zbo-_ rom šolske družbe je slavilo ta dan ' istersko ljudstvo svojo sijajno zmago pri zadnjih volitvah. Prišlo je v Pazin do 10.000 ljudi: udeležili so se tega slavja tudi tržaški Slovenci s Sokolom »« čelu in ljubljanski župan Iv. Hribar. — Občinske volitve. V Gorici so zmagali Italijani pri dopolnilnih volitvah brez odpora. Udeležba je bila sila slaba. V razredu je glasovalo od 916 volilcev le 242. lorej komaj 25° u- — V Pnli so soc. demokrati izjavili, da ne glasujejo za hrvatsko opozicijo, temveč za italijaaake kandidate. Drnštrene vesti. — Učiteljsko draštvo sa celjski okraj ima v nedeljo 16. junija t. I. izvanredui svoj zbor v okoliški Soli v Celju ob U. uri predpoldne. Na dnevnem redu: Regulacija učiteljskih plač. Radi aktuvalnoeti tega vprašanja pričakovati je obilne udeležbe h kateri uljndno vabi odbor. — ftmarsko - rogaško ačlteljsko društvo priredi dne 16. t. m. ob I. uri popoldne v Šmarju izvanredno zborovanje, pri katerem se bo razpravljalo edinole o regulaciji naših plač. Naj se tega pomembnega shoda udeleži vse nčiteljstvo obeh okrajev. — Vrtal koncert priredi nanovo aniformovaaa .Narodaa godba" v Slovenski Bistrici s sodelovanjem .Slo-venjehistriškega pevskega društva" aa vrtu .Narodnega doma" pri Petru Novaku v Slov. Bistrici v nedeljo, dne 16. junija 1907. Začetek ob ». nri popoldan. Vstopnina 40 v. Mloveajeblstriško učiteljsko draštvo zboruje dne 20. t. m. v Slov. Bistrici. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Določitev odposlanca k dunajskemu zborovanju. :< Slučajnosti. Odbor. — Izlet mariborske, ptnjske In sloreujehlatriške čitalnice. Radi ue-pričakovanih ovir se preloži izlet mariborske. ptnjske in slovenjebistriške čitalnice v Kram ua nedoločen čas. SUKIlfl i« Mdit kUp U tlUkt irlpsrsSa llrau KarelKocian I Vrl tiornlcazasakno L-i. »Humi Tvornišks cene. • Vzorci franke. VdoVec, ponentntk, se želi poročiti s len.ko. ki je vsjen. 1'oaudhe na Mihaela Brečko, Teci, p. Sevnica. pomočnika dobra izvežbanega v trgovini z mešanim blagom, sprejme kot prvo moč tvrdka: Norib. Zanier A sin 310 Sv. Pavel pri Preboldu. s-a Vpeljana gostilna se išče v tujem ali aa račun. Ponudbe postrest. .Gostilna" St. 118. Šoštanj. aie 3-3 potkam aspirantinja ali taka le s skušnjo poštne pomoine uradnice zmotne slovenščine se sprejme takoj na novo ustanovljeni pošti na Cveni pri Ljutomera. Oglasila na naslov C. kr. poštni urad na Cvenl pri Ljutomeru. au 9—1 fino ogrske gld. 1*76: It gi*>U zelo priljubljene (ld. I 80. dnaajakeS« kr. bolj line gld. 1 15 u kilo fž^jaj « la Praga I ttld. I.rez kodi 1.90 pleče brci kosti »5 kr. »uho mepo 8«i kr. »laniaa 68 kr. glavina Ana 50 kr. aa kilo. Fine kraajake klskaM. vel., eaa 90 kr. SKMOofc m >>N«M»i *><* 1-90 liter potilja a pMtaim povzetjem od 5 kil aaprej. 80» 19-1 Janko Ev. Sire v Kranju« Ustanovljena leta 1885. Mnogo priznanj o do-poalanem blagn. — Kupujem pa vedno brinjsvo olj*. 7«2l(a tbftu Zik tprtjme s I. julijem 1907 redarja, ki Mi bi Ml to« «b&n-ski in poMjlliaki ilMfa. PtaiaMOK, presto tuji in tlHibena • L I DIPLOM IMN TI I iNžrNi laMOKT DYETNIK ZA PATENTE DR.FRIT2 FUCHS DIPLOMI*** KtttlK (zaprisežen) »M TEHNIŠKA PISARNA MN INŽrNIRA.HAMBURGER aj vn s>crtNsTcaw>sw i s Zavarovanje zoper točo i na piat ■»»<■«■■ K"«i"J< „DUHHV". sprejema pod prav ugodnimi pogoji r. kr. prlv. zavarovalna :: :: družba Zavarovanja sprejema in pojasnila daje podplnanl, do katerega se je treba obrniti saiuo t dopisnico A. KUHAR, komisar. Celje-Gaberje. Hranilnica in posojilnica y Šmarji pri Jelšah proda takoj pod ugodnimi pogoji znano veliko gostilno v Smarskem trgu. 7. isto je v zvezi: mesarija, pekarija. obširno gospodarsko poslopje in zemljišče. Stavbišče meri i31 2 h, travniku njive in gozd nad 7 A Resni kupci nešpekulantje poizvedo vse natančneje otl prodajalke, do katere se je obračati naravnost. i I ftPMJMifjaiiis* tu a riakh irijci predaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina UfeMSil! prlptoCi kueaiijtki, kMictptni, pistnstri, la barvani papir t kVJ t v« C VI J. t V«:t VVTtVk J MflH imU||m sami faw4tf MMm nm ft«fl> Trfifskc K«ji|( v vseh velikostih frUne. t eno ali dvtma kolonama, v papir, plat.io. gradi, ali pol msnjt. vezane. pt noihcnab. JtajMja zalogi •Min-aka nrade krajne - vs€b HsKoffn tolike svete, ntiteljstvo. Inpnljake nrade. okrajne raatope. ntitnlnske zaatope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ——— in privatnike. —— ivtikov in risank. fifimUirtit mlnih lo.vnilkih cd.h. wh velika «1 po orifi- fl__tm. potniki. .I,- MamDllIe .......»"j* kenl ia and« la prl.itnlkc ii.riujrj.), ntjkr.jleai Caio. Dopisnice nmetav. pokrajinske in s cvetlicami od naj pri proste jie do najfinejše izpeljave. Albumi za »like. dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. CntKi aa tiskovine In piaarnUke potre bt*ioe so bresplafno na razpolago. ........ Tifasd iaprapr adajalci i \ Pametne žene zahtevajo knjigo .Motenje perijode" od dr. mod. Leurisa proti K 1'20. Prospekt zastonj. — P ZIERVAS. Kalk 265 pri KiUnu oh H. iki m -is Kupujte narodni kolek! SNN i ZMdjm klim »lij« |lllim>l|l MUU kot kr* jftlL ulroB. f laval uitopuiki. »!i tri), ■talka kot HMkl pri prr.rr.tiii avnrijikt zavarovalni družbi katera ae pete s vaeai valnejiimi panogami, aaj blagovolijo t podati ponudbe pod itevilko laate 12. 23235-8 Ta|§ prfllčitfi kiju sc k« M! >« 3 |ld.l 71 k. Slr.tr.. earaituta ta rs komadov. »amo kori»t«e la praktl. nr rr- i. »tanr »mn 9 gld. - 1 pipa z okovom In • !• eantnn orvjo. S »idaar. modrrnr kravah-. 3 ovrat-alkl (aa) w aa\rdr velikoat vrata). I par hrllk, 1 par barvaalk naaVt. a mtr najaarj.ib »»avto. mrilraBe banr. l OrMialt a | 1-n.ll |wvzrliu. kr'- vzanirmo Ma^o, ako a* r,aja. aata). nimate rizika- IT* 10— 10 Trgovina Fr. STEINER. Dunaj II3. ■te Urmkl princip Ja ta. 4« Pirajt« dražbi rt. CiriU ii Metoda! Štacuna lai gostilna v « kite vred radi -tarnati la Mekaaatl d*«edajnega paaeataika takaj Jaka ma ta aajagadaejM5 pagajlk Meda. Na alavenakem Kareftkem la aavl MniMil pragi IrM, daaenete Jaka dakm n pel Jane obrti mladi ta delava! ma«l a^iaaaj MN K tMega letnega 4aMki. 1 r deplae sprejema I. lertiS, Št. Jakob t Rolo, Koroško. Mn dofculo in ! ite ^a^ta te Jf^knA I ma HRa m ar^mo i Iv. Ravnikar, Celje kirrrlja>iiUia, ukU la aljaattk t lak«. - lif^r la |nUi Meta* * rMtHiMaM traja velika sala«* KaSgaaaka, PreMaaer, Baatralalka, aa ia iNMtMrih - KMalJ. aalla^ta ttaaeaaka aaatna ter Mu aveSe tfaae kava. 1 Svoji k svojim! Eiiu urita VjiMiKarski •krt u Spodajni Štajerske«. Ivan Rebek, Celje se pri|>oroča za napravo vsakovrstnih del. kakor železne ograje. okove in različna konitruk-^^^ cijtkadela. Ima tudi v zalogi najrazno-vrstnejša štedilna ognjišča. Ognjiftča po poalani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Udi Ime AjkUtaal a v««-h vr>t tndi prrmo.tne tehtnice (Brticken- tudi temnice-------------- —»• «af.ii IT prevzame tndi popravila i«tih. 1'alje uapeljnjiin vatfavale odiai it »tndeurev Vodnjakov ali hidravličnimi vidri Svoji k svojim! I. iužnoštojer. kamnoseško industrijsko družbo 8 Celje == Nov« talloa itav. 11. = lastniki: ROBERT DIEHL. ANT. KOLENC. FR. STRUPI. ri •taa kamnataikaafer«« a strojnim obratom Padakaraki «k alavkenlk dal kakor, •topnir. podbojev, fatad. naatavkov i. t. d. iz ratlifnih kamenov in cementa. ftpoal|alaa «*la*alaa ia padakaraki atoli)« mm aa 0Ma kakor: altarjev. pritnir. obbajilnih miz. ki.tnib in kropiiaib kamnov cerkva, dvoraa in hodnikov * »amotnim ali cementnim tlakom. IMtaMM-J* JnMipSrtS li ratfta. warM.ua vrat fraatte* Hi aijeattav la pa aa|alijlk eaaak. laraki atelije. 1 J. nnatavkov I eerkvana I kamnov itd. ■ lim tlakom. I ■snlii: .nkavliraitti ?.«., Irt sr; v tate. = ■Ja ia atraiania kaatoaa a atrajl St rakava« inriai •« ritka ia aaftrla kakar tadi praračaaa aa ia-Mavaaje krazplačna. baaljnaaje v Ameriko povzroiilo naa je vclftaarli* IM Povaad u tlllljt taibe • pomanjkanj« delava« m& Kar i« ni »ra«* » Amerike In na Metalke kiti v mesta, kjer ee tovarne in induetrija. da taai pusti eveje najkeljte moii. Te peainjkanje delavcev pa efečati najbolj k«eleealeo, katerefa danee pridelevenje skoraj vet stane, kakor za pridelek doki. Nejna potreba je, da aa tem ialeetnim razmeram odpomore, kar je pa mofeta le te* potem, da ee za nameetile poiaenega in dragega rabijo itroji. poljedeljski bave najboljiih amerikaaskik toik ii »šihuh sfrtjev vlečnih grabelj, ^Tal mlatilnice, čistilnice ia splob vaa vrata pri goopedaretva potrebnih strojev in orodja. TrgMuzžctcztfm Jllcrlpnr* p. Bogata zalaga traven, cementa, Mija za obijaaje, strelne lepenke, cevi h kemsaičlas, »edsiodalk aaprav, vrtali ograj kakar veakevrstnik železaikIn litih ograj epleh. Oeno umno, poelreiba leiaa JnžnoštajersHa hranilnica V Celjn za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, ioiUnj, imarje pri Jaliah, Vrano*« zapopolno varnost vlog in »i njihovo. |w pravilih določeno obrestovanje Jo neomejene visokosti, ima sedaj hranilnih vlog 4ySSO.SOO K, Hranilnica |H.sliije s strankami vsik torak in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak daa ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje pO 4 odatotke iu pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek aama in ga ne odtegne vlagateljem, tako. da dol* iste popolnoma nad 4 adatatke ekrastl. Izposojuje pa od dne 1. januarja leta IDnr, na zemljiško varnost po 4 tri četrt odatotkav, občinam iu koiporacijaui is M-at navedenih petih okrajev |w 4 in |tol odstotkov okresfi. : jliiiriairMjia Urili zs pMt. tem Ri m : SisjcrjtVi JMalni stroji jf ilrti« sffkc W< frjt«. ^fe|WDasc||iwD j-» Singer Cn. Hatimasctiinen Act.Ges. »zlrnl i-—---konstrukcija ; Vsik Šivalni stroj ma ursmno iDimko usposabljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pgakiiinaaja in aaah naftnih modernega in umetnega vezenja Stngerjevt štvalnl ■tpojt so na največjih svetovnih rnzstnvah .Htliltovani z največjimi |>riznanji. Siagtr (t. umi drmžba mto jtrojrt CELJE, Kolodvorska utira štev. 8. u m m Pcrilni kambrik batisti in cefiri v velikanski izbiri po čudovito nizkih cenah pel R. Stermecki a Celje Vzorec na vse strani zastonj. POSOJILNICA POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena. Šteje sedaj nad 4100 zadružnikov. kateri imajo vsega nad 8S.000 K vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 Vi milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron rezervnega zaklada. t lastni hiši Narodni dom S S Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne raztin nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4: «' o. posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 5 V/o in 5% obre-stovanju. u «2-.m k Sonsaeijonolvta novost! »tllMtM Mkntu |Wll»t|*. Se pn»-lja proti povvrtja Maa I%aa> XIV. I. Serhakaaarratr R It Karo Mline TMTaNCW'JOM t« aaiprlpravae|ia, eijceaejla Ni Milila Hi U LJUBLJANE v SMm Aami-tke, kar tod al delae-trajoe araiae vela je pa ran* k-lanteak, mtoM|t preaedevaaje postranskih atreikfefmej potjo. tinlfc I niMilanI H>M| ■■ ,1,11, -araiai HprvtlvnH, varai, tncai ia snažni: vvijiviikiMiil. Mrasala ■Mtrthi aajMjU. PelaaaHa daje m karto predaja glava« laatopalk AaOral IdlmlL Ljakljaaa Mta ita ti. Nt| coha 6u liamp M ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziervas. Kalk pri KMnu it. 265. Gospa G. v M. piSe: „VaSe sredstvo je naglo pomagalo". I*p>si se. da priložite znamko za odpovor. iTi) 19-18 Edina slovenska poikvska tvrdka MM v Borovljah na Koroškem. Najboljia delavnica ta temeljito popravo iovakih pulk, sa izdelovanje novih vlolnih cevi za kropijo In drobni evineo, aa na tajanj« novih kopit. Dela po najnlljlh cenah t Kdor ai teli nabaviti nove, taneeljivo in eena iHiko, naj zahteva najnovejfti alovenskl oenik. kateri ae brezplačno doopoilje. 14« Tetti nkH rmormill rtialvarjev •i 7 K npr«j. flULIUI HOCEfNIR CELJE dkbnt tr| « "■■M *aj, aava* ■K MKimb. 4 M. U w Ki debelo in drobno! B Rtv/ni z«odni •» AMF/,111 štflkcrav-ski rumen krompir za « pS A. Kolencu trgovcu v Celju ter kupi vsak« množino orehov, suhih gob, kumna, ovsa, sploh vseh deželnih pridelkov po najvišjih cenah ►UAOAUAUAOAWAWj ■ »7%.*'v«' • Hnrre-Deo Utrli vozijo aimljlM nijNtrtjll brznparnlk Francoske prektaorake dratbe. Kdlaa najkrajša (Ha čez BczeUPariZiaHfvrevflBeriki. Veljavna mita liata ia bral-platna pljunili daje um ED. ŠMRHDA, oblastimi potrjena potovalna pisana v Ljubljani. Dunajska resta 18 , novi hi-i .Kairt.k.iKrojilnire"nB«pr**iirue (2) . tio-tjin. pri .Ugovrs'. 52—24 Potnikom v Ameriko v pravdarekl1 Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZVflLCHENBART RAKEli (Švica) Centrnlbahnplnt/. it.» sprejema potnike za linijo če// 1'arlz-Havre |»o najnižjih cenah: — vožnja na morjn le H do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden nratlnikov do Havre. Govori in piSe se v vseh jezikih. Kilor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas io sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. 159 — ia ttppočotaoMm. Patentira«., aa«. »b aakl IttojMt ^ropitaice ^jpbonla' «a vinograda in hntoljnlko * za zatiranje sadnih škodljivcev W proti boli-zni na perju, za odpravo prrdcnca in divje »orfire itd. Sae ib seli letam iidjiveiipre^iiiietrizioliiice za 10, 1». ti«> in IDO litrov tekočine, a pripravo n mešanje na petrolej ali lirez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere Vam |K>Slje Ph. HRayfarth tr Co. tvoralee strojev, speeljalna tiomiea vinskih stiskalnic In strojev za Izkoriščanje sadja. Odlikovana r nad .410 zlatimi In srebrnimi medaljami. DUNJU, II. I. Vnboratraaao Sle«. 71. astasčni ilsstrsvssl »siki isstssj. 12S lHi Zait.piltl Is ,re,r»4ajiici u liteja. MČUStfl! naJa jo Kneippovem sistemu VRI ¥ Krapini lastnina alob. in kr. trga Krapinr. Nprtiri1,iqihlimitri. Zmerno blago podnebje, trg je okrožen od odrastkov Štajerskih planin, bogato nadarjen z divnimi naravnimi krasotami in nudi glenalcu bajne prizore. V mrzlici so bolnikom na razpolago tople, smrekove in kopelji z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenjenje i. t. d. Sedaj stoji zdravilišče pod upravo sku-ftenih zdravnikov hydropatov, kateri so tudi proučili Kneippovo metodo skoz dalje časa v samem VVčrishofenu. Oskrba je poceni, stanovanj dovolj. Glede teh se je treba obrniti do kopalifike uprave. # pomaga iiborno kot rvado-aažan uniftovalac mrftoaa. r' aarjgg :: SSfST : f&jSSL. Malasl aapi taN* JSMi laNmk