glasi RAVENSKIH ZELEZARJEV Leto XV Ravne na Koroškem, 15. septembra 1978 Št. 17 »IMAMO TAKŠEN SINDIKAT, KAKRŠNEGA H0ČEM0“ Slovenski sindikat je sredi Priprav na 9. kongres, ki bo 25 oktobra. Pripravljajo se tako delavci v tovarnah kot tovariši na republiškem lavci pri tem izhajajo iz vsakdanjih problemov v tozdu in tovarni, z lastnega položaja in vidikov. Pri tem gre v bistvu za temeljna vprašanja druž- Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo Je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) ln mnenju sekretariata za Informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka gatskih odnosov v zvezi z bližnjimi volitvami v samoupravne organe. Zelo dobro pomnimo npr. uspelo sindikalno konferenco TOZD pnevmatični stroji. TOZD raziskave in razvoj je priredil kvaliteten in odziven seminar, drugje spet uspevajo z drugimi oblikami dela. Priprave na kongres naj bi bile zaključene do začetka oktobra, ko bo konferenca sindikata uskladila predloge. Bolj ko bodo pretehtani in »naši«, se pravi, da bodo vsebovali našo problematiko in pot kako jo reševati, manj bo razkoraka med vsakdanjo prakso ter dokumenti, ki jih bo sprejel kongres, lažje in plodnejše pa bo tudi delo v prihodnje. Tovariš Vinko Hafner se je zahvalil za gostoljubje na Ravnah in izrazil iskreno zadovoljstvo nad rastjo, delom in urejenostjo železarne. Marjan Kolar BORCI — ŽELEZARJI V ŠENTANELU Vinko Hafner med našimi sodelavci e*;b. Zato je predsednik tega tovariš Vinko Hafner s, eJŠnji mesec obiskal vrsto genskih organizacij združe-u §a dela in se 25. avgusta avil tudi v železarni. v..^a srečanju, ki s predstavitvi0 tovarne v osnovnih obrisih t z °gledom proizvodnje vred ala le nekaj ur, seveda niso ftio* J sež] obširne diskusije in ob-p 7ejši pogovori. Kljub temu - le bila izmenjava informacij ji v,'j našo »bazo« in repub-»vrhom« zelo koristna, ^sdemagoške, življenjske in prosto oblikovane so misli Variša Hafnerja. Staro geslo: t zanima delavca, zanima jp sindikat«, dobiva v obdob-> ko zakon o združenem delu V§anja korenine in se je deviški sistem uspešno utekel, vsebino. je 0 je po svoje logično, da k fta j boljša pot za obravnavo .^grešnih gradiv razprava po pokalnih skupinah. Tudi ne biti drugače, kot da de- benoekonomskega položaja delavcev. Za to, ali se delavec v svojem tozdu počuti kot soustvarjalec poslovne politike, kot sooblikovalec samoupravnih odločitev ali pa se (iz objektivnih ali subjektivnih vzrokov) ogradi od take aktivne vloge. Da bi hkrati z rastjo materialne blaginje ustvarjali tudi nove odnose, s tem pa samozavestne, osveščene samo-upravljalce, to je široko delovno področje sindikata. Kongres pa bo pomagal krepiti vlogo sindikata v družbenopolitični strukturi družbe v prihodnjih štirih letih. Naših 27 osnovnih organizacij sindikata v železarni čaka v predkongresnem obdobju veliko dela. Teme za razpravo so si po dogovoru porazdelili* obravnavali pa bodo celo vrsto aktualnih stvari, od dohodkovnih do medsebojnih odnosov, od vloge sindikata v krajevnih skupnostih do analize dele- že šestič so se letos zbrali borci Slovenskih železarn. Tokrat je srečanje spet priredila železarna Ravne in 26. avgusta 1978 se je turistični Šentanel za en dan spremenil v partizanskega. Stari znanci so si znova segli v roke, marsikdo je spoznal novega prijatelja. Kako tudi ne, saj jim je kot borcem skupna preteklost, kot železarjem sedanjost. Prisluhnili so po vrsti govorom predsednika poslovodnega sveta železarne Ravne Franca Faleta, predsednika poslovodnega sveta Slovenskih železarn Gregorja Klančnika, predsednika republiškega odbora ZZB NOV Janeza Vipotnika, tovariša Žaucerja Matjaža in jeseniškega pi-satelja-kronista NOB Ivana Jana. Preteklost se je vezala v teh govorih s sedanjostjo, kakor je pogled segel v Podjuno, zaslutil v dolini zgodovinsko Poljano in se je zdramil spomin na žrtve v teh hribih. Kakor je bila Mežiška dolina med vojno še odročna in slovensko obrobna, je vendarle dala svoj častni prispevek k boju za osvoboditev. 515 borcev od tod je bilo v raznih partizanskih formacijah, spet skoraj toliko pa Korošcev v taboriščih in izseljenih. Borcev za severno mejo so se spomnili, »vojne po vojni« na Poljani, potlej pa je prevladala sedanjost, zrasla iz bojev in zmag. Obdobje treh desetletij po vojski je čas velikega napredka. Na ruševinah starega družbenega reda je zrasla samoupravna socialistična skupnost jugoslovanskih narodov. In borci, zbrani na tem lepem delu Koroške, so ne le žive priče vojnih strahot, ampak tudi svojega lastne- (Nadaljevanje na 2. strani) Zbor v Šentanelu Izdaja delavski svet žarne Ravne Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, ivan Vušnlk, Milan Zafošnik ******* '« li eokctv m IN siomsku uuiunt >* smutLOT* -lA (Nadaljevanje s 1. strani) ga dela, ki se mu je reklo: boj za obnovo domovine. Njih delo in napori so vgrajeni v svobodo, neodvisnost in napredek. Zlepa ni kakšna ljubezen tako zvesta kot borčevska do svoje zemlje, naroda in do mlade generacije, ki ji neomajno zaupa. Neizogibno je, da se število borcev po zakonih narave iz leta v leto manjša, pa vendar z modro vedrino opravljajo svoje delo na najboljši možni način: presajajo svoja revolucionarna spoznanja in vrednote v mlado generacijo, dajejo ji v dediščino plodove svojega boja. Zato so bili mladi v Šentanelu nekako ne- razdružljivi z generacijo, ki ji sicer niso všeč muhe mladih, a jim vendar zaupajo, ker vedo, da je njihovo bistvo zdravo. V Šentanelu je bilo živahno in veselo. Zakaj tudi ne, saj je bila organizacija odlična, kulturni program pa izredno kvaliteten. Za to se je treba zahvaliti našemu zlatemu pihalnemu orkestru, Vresovim pevcem in Mitji Šipku ter njegovi igralski skupini, ki je uprizorila partizansko igro — delo tega samoraslega avtorja. In hvala tudi gostoljubnim Šentanelcem. Prihodnje leto pa na svidenje na sedmem srečanju borcev v Štorah. Priporočila ZK dobivajo veljavo V Informativnem fužinarju smo že poročali o problemski konferenci komunistov železarne Ravne, ki je bila izključno namenjena celovitemu pristoDU glede dopolnjevanja sistema delitve OD, dotaknila pa se je tudi dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela in nekaterih drugih vprašanj, ki bistveno vplivajo na položaj delavca v združenem delu. Delegatska konferenca je sprejela priporočila, ki jih podajamo v nadaljevanju. Ta priporočila bodo dobila polno veljavo in bodo za vse člane Zveze komunistov obvezna, ko jih bodo obravnavale in sprejele vse osnovne organizacije. Taka metoda dela je skladna s spremenjenim statutom ZKS in se kaže kot bolj učinkovita, zlasti še s posebnega vidika glede na načelo demokratičnega centralizma in glede na sedanji položaj Zveze komunistov pri izgradnji samoupravnega socialističnega sistema. Na konferenci so bila sprejeta naslednja priporočila za nadaljnje delo komunistov v osnovnih organizacijah, ki bi jih sicer morale obravnavati do konca avgusta, vendar se je razprava zaradi velike odsotnosti v času letnih dopustov nadaljevala še v septembru. 1. Konferenca ocenjuje, da so poglavitni vzroki nezadovoljstva v nedorečenih in nerazvitih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosih od ugotavljanja skupnega prihodka in skupnega dohodka TOZD, uveljavljanja dohodkovnih odnosov, do dehtve sredstev za vse oblike porabe. Komunisti se zavezujemo, da se bomo v razreševanje tega vprašanja aktivno vključili in oblikovali takšno vsebino, ki bo odražala stabšča delavcev v posamezni TOZD. 2. Komunisti se bomo zavzemali za sprejem takšnih samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za OD, ki bodo vsebovali skupne osnove in merila, s katerimi se bo za približno enako delo prisvajal približno enak OD. Sestavni del sporazuma mora biti metodologija za vrednotenje zahtevnosti dela, po kateri se opravi analitsko ocenjevanje del oz. nalog v vseh TOZD. Samoupravni sporazum skupno s spremembami in dopolnitvami in metodologijo bomo delavci sprejeli z referendumom po TOZD. Zavzemali se bomo tudi, da bodo norme sprejete po samoupravni poti in da bodo nanje imeli delavci odločilne j ši vpliv. 3. Enako si bomo prizadevali za sprejem pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev OD, ki vključujejo vse specifičnosti tehnologije in dela posamezne TOZD. Za izvedbo te naloge je potrebno pospešiti izdelavo razvida del oz. delovnih nalog po sprejetem rokovniku, ki ga je sprejel DS DO. 4. V aktih o razporejanju čistega dohodka mora biti določeno oblikovanje mase sredstev za OD v odvisnosti od uspešnosti poslovanja oz. od doseženega dohodka TOZD in DO, ki bo podlaga za prisvajanje OD delavcev glede na njihov prispevek k doseženim rezultatom. 5. Sistem prisvajanja OD mora temeljiti na stimulaciji za večjo produktivnost in bolj gospodarno delo. Zato je stališče omejevanja oz. počasnejše rasti OD glede na zviševanje dohodka sprejemljivo samo za oblikovanje mase za OD, ne pa tudi kot instrument za zaviranje produktivnejšega dela. 6. Vsako delo, ki je družbeno priznano, mora biti tudi merljivo. Zato je treba v osnutke aktov vnesti kriterije, s katerimi je možno ugotavljati učinkovitost dela vsakega delavca. 7. Za razvijanje in SDOdbujanje in reaktivne dejavnosti delavcev se morajo v samoupravne sporazume vnesti merila, po katerih bodo delavci prisvajali nadomestila iz te>»a dela prispevka k uspehu TOZD. Enako pomembno ie upoštevati predloge delavcev po uvedbi moralnih priznanj za nevsakdanja delovanja in aktivnosti na vseh nodročiih dela (inventivna dejavnost, projektne naloge, razvoj samoupravnega sistema, v družbenopolitičnem življenju). 8. Predložene teze za spremembe in dopolnitve samoupravn h splošnih aktov o delitvi sredstev za OD in za izdelavo osnutkov samoupravnih sporazumov se morajo dopolniti, da bodo skladne z ZZD in da bodo omogočale enostavnejše samoupravne rešitve, predvsem pa: — spremembo metodologije sestavljenosti dela z vključevanjem elementa odgovornosti za vsa dela oz. naloge, s katerim se dopolni sedanji kriterij upravljanja, — analitsko oceno dela oziroma nalog je iz sedanjih dinarskih vrednosti spremeniti v enote sestavljenosti dela, v katere je vključiti tudi število enot za posebne pogoje dela. Vrednost enote pa mora biti rezultat doseženega dohodka TOZD, — stimulativnih elementov za prisvajanje OD brez omejevanja produktivnejšega dela, vendar pa ne brez ustreznih kriterijev kvalitete in gospodarnosti dela, s katerimi se korigira dosežena količina opravljenega dela v primerih slabše kvalitete takega dela in negospodarnega ravnanja s sredstvi, — izračun uspešnosti dela delavca se naj poenostavi, vendar tako, da bodo v medsebojni odvisnosti količina, kvaliteta in gospodarnost, — odgovornost naj bi bila odvisna od normativnih vrednosti količin, ne pa v vrednostih izražene v dinarjih. Zato je treba pristopiti takoj k izdelavi osnutkov sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov s področja delitve OD, da bomo lahko spoštovali sprejeti rokovni in zakonski rok za uskladitev. 9. Delavci morajo biti seznanjeni, da vse vrste dodatkov zmanjšujejo oblikovano maso sredstev za osebne dohodke za prisvajanje OD po uspešnosti. Komunisti se sicer zavzemamo, da so višine dodatkov skladne s pogoji, zaradi katerih se dodatki oblikujejo, vendar pa se ob tem tudi zavzemamo, da je ob ustrezni organizaciji takega dela čim manj oz. samo tam in takrat, kadar to zahteva tehnološki proces in bi brez tega nastajala gospodarska škoda. Pri izdelavi osnutkov je nujno upoštevati tudi možnosti, da se posamezni dodatki, katerih zahteve nastajajo iz različnih pogojev dela med delavci, vključijo v metodologijo posebnih pogojev dela. 10. Skladno z navedenimi priporočili za urejevanje odnosov na področju delitve sredstev OD je vsa ta priporočila uP°ka. vati tudi v ustreznih aktih, s K terimi urejujemo dohodkovne o nose in razporejanje dohodka OD. Brez istočasnega reševanja problematike namreč ni tn>o* izvesti vseh sprejetih aktivno ' Zato se bomo komunisti zav mali, da bodo delavci v TOZIJ osebnim izjavljanjem sprejeli moupravni sporazum o razp° janju OD in pravilnika o raz" rejanju PD v TOZD, tako kot J po rokovniku predvideno. » 11. Vzporedno s temi aktivno mi je nujno urediti odnose P pridobivanju dohodka v del°Y” skupnostih in TOZD iz nasl ^ svobodne menjave dela, tako . bo njihov dohodek odvisen ^ vrste, količine, kvalitete dela. $ uspešnosti dela posameznih sin in njihovega prispevka k reZ ^ tatom poslovanja posarnez TOZD. 12. Komunisti ne bomo P0<^, rali sprejemanja parcialnih .j, šitev in zviševanj analitic ^ ocen del oz. nalog v posamez TOZD mimo sprejetih skuP.,e osnov in sprejete metodolog 1 Vendar pa je treba za te.k .. opravljanje del in nalog sp razreševati odprta vprašanj ' Zato vztrajamo na čimprd rešitvi zahtev po izdelavi atiace-ske ocene za dela, ki še niso p, ,n njena po veljavni metodologij1 na njihovem sprejemu. 13. OOZKS so dolžne PriP°^-čila problemske konference ^ munistov ŽR obravnavati 31. 7. 1978 in se do njih opi - liti; ko jih sprejmejo, postaj Žato obvezne za vse komuniste, z* g je k priporočilom za OOl> ^ priložen tudi povzetek razprav, katerega je razvidna vsebina P sameznih problemov, izpostavi nih na problemski konferenci * munistov v 2r. ^ Komunisti, ki delujejo v sl^0o katu, morajo storiti vse P°tr® „ za dosledno uresničevanje ust ne vloge sindikata, posebej P® e pri oblikovanju sistema deli OD z vključevanjem vseh del ^ cev, zato, da se zagotovi nji odločilni vpliv. -de3a Kako pridobivamo in razporejamo skupni dohodek Kaj je skupni dohodek Skupni dohodek je tisti dohodek, ki ga pridobi tozd, ki pri svojem delu poleg sredstev družbene reprodukcije, s katerimi že sam razpolaga, uporablja še sredstva, ki mu jih odstopijo drugi tozdi prek IB kot združena sredstva. Ustvarjeni skupni dohodek si med seboj razporedijo tozdi, ki uporabljajo, in tozdi, ki združujejo sredstva v IB, v razmerju vloženega živega in minulega dela. Tozd, ki uporablja združena sredstva, je upravičen do deleža skupnega dohodka v sorazmerju z vloženim delom in vrednostjo družbenih sredstev, s katerimi upravlja. Drugi tozdi, ki nasto- • 10' pajo z združenimi sredstvi pa do deleža, ki je v sorazrn z vrednostjo vloženih sredstev- Zakaj združujemo sredstv* Osnovni cilj, zaradi kate*;e se tozdi odločajo za združena je dela in sredstev, je poveca dohodka. Zato bodo tozdi zo j, ževali sredstva za tiste inv ^ cije, ki zagotavljajo dolgora,nedoseganje normalne akumula flt Vedno pa bo sredstev manj. e) bodo imeli tozdi potreb. bodo tozdi združevali sredl , tudi zato, da bo načrtovana 1 sticija v čim krajšem jjpi končana, kar bi z razdrobljea sredstvi ne bilo mogoče. združujejo sredstva tudi i .ra® drugih ciljev, kot so: sta-. Unejša preskrbljenost z vložkom j* energijo, pospešitev raziskav • , razvoja tehničnih izboljšav, tjoljšanje okolja in pogojev aela itd. 0Jt Z.^ruževanju sredstev in pri-riteti naložb se morajo tozdi do-sovoriti s srednjeročnimi in let-lrnj plani, pri čemer morajo Poste vati tudi druge skupne P ane širše družbene skupnosti. V okviru delovne organizacije j1 Se združevala sredstva po si-emu sovlaganja za večje investicije. Kako združujemo sredstva Za združevanje uporabijo tozdi V°1 poslovni sklad in prosto amortizacijo, lahko pa tudi kre-jt, ki ga dobijo pri banki ali Fugi organizaciji in ga sami od-plafujejo. Tozdi združujejo sredstva na stiovi določitve letnega gospo-^rskoga načrta (amortizacija), s sn •' ^e^avs^ih svetov tozdov ob Pre.iemu zaključnih računov ali osebnimi sklepi delavskih sve-j ''tozdov, če najemajo sredstva , Prugih OZD in jih sami odpla-ulejo. jrTOZD raziskave in razvoj in to a z'etezarne Ravne skupaj s lo”K°m investitorjem (če je na-zba v obstoječem tozdu) ozi-^ Pia v TOZD raziskave in raz-°.l in IB železarne Ravne skupaj tozdi, ki imajo poseben interes, ‘Pravi osnovne podatke o inve-.'0‘ii- Ti morajo prikazati pri-akovane rezultate investicije, edvidena sredstva in način sti?^evania *er vraCan-ia- V inve_ 'c'iskem znesku morajo biti osnovnih naprav zaiete 1 dodatne naprave, ki omogo-c?,10 normalno delovanje investi- le ter sredstva za družbeni tandard. .Delavski svet tozda investira (fe tega ni, delavski svet skl organizacije) sprejme šti •? 0 Pristopu k izdelavi inve-^'iskega programa. Ugotovljeni j Rn spreime delavski svet e‘°vne organizacije. ^ investicijskem programu v0rajo biti izračunani pričako-0?ni učinki za prvo leto rednega d fa to vanj a in nato za vsako leto, Sr a Predvideno vračanje jredstev. Ta informacija je polo? -a delegatom, ko se bodo odstri o vlaganju združenih sred-rnev- Iz investicijskega programa ?a°ra biti razvidno, v kakšnem k sh in s kakšno zanesljivostjo vr !;ozd združena sredstva lahko 2 Pll- kakšne cilje bomo dosegli I^.Paložbo in ali delavci v tozdu, » investira, sprejemajo še kak-y 6 druge obveznosti glede oskrbe * vložkom, storitev itd. T>elež tozd investitorja pred-ji^liajo njegova sredstva, ki p inoa za naložbo (amortizacija, plovna sredstva, morebitni Rediti) in vrednost poslovnih ; edstev, ki jih upravlja (osnovna °bratna). k Savski svet tozda investitorja delavski svet delovne organi-j^‘ie (ali samoupravni organ . zelezarne Ravne) sprejme sa-v°Ppravni sporazum o združe-j, piu dela in sredstev in sklep o de] ‘zvaiania investicijskih Način in roki ugotavljanja skupnega dohodka Tozd, ki pri svojem poslovanju uporablja združena sredstva drugih tozdov, mora obračunati skupni dohodek. Pravico do udeležbe pri skupnem dohodku imajo vsi tozdi, ki so združili delo in sredstva. Skupni dohodek se ugotavlja tako, da se iz celotnega prihodka, doseženega pri poslovanju z združenimi sredstvi drugih tozdov, nadomestijo dogovorjeni materialni stroški in obvezna amortizacija. Roki za začasno obračunavanje in razporejanje skupnega dohodka se določijo v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev. Dokončen obračun in razporeditev skupnega dohodka se opravita ob koncu koledarskega leta v rokih, kot je določeno za sprejem zaključnega računa, če ni z zakonom drugače določeno. Kako razporejamo skupni dohodek Obračunani skupni dohodek se ves razporedi med tozde, ki so ga soustvarili, t. j. na tozde, ki so vložili delo in sredstva, in tozde, ki so vložili združena sredstva. Skupni dohodek se najprej razporedi za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ki so s svojim tekočim delom prispevali k ustvarjanju skupnega dohodka (tozd investitor). V samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in de'a lahko tozdi določijo višino OD na zaposlenega in število delavcev, za katere bodo priznali osebne dohodke iz skupnega dohodka in višino SSP na zaposlenega. Višina OD naj bi bila skladna z višino, določeno s samoupravnim sporazumom o delitvi OD, sredstva za SSP bi zajemala stanovanjski prispevek, sredstva za prehrano ob delu in sredstva za letni dopust. Iz preostalega dela skupnega dohodka se najprej nadomesti dajatve iz dohodka, ki so vezane na OD, in dajatve, ki so vezane na materialne stroške in stroške sredstev. Preostali del skupnega dohodka se razporedi naprej na del za vračilo vloženih združenih sredstev in nato na del za nadomestilo za gospodarjenje. Del skupnega dohodka, ki je namenjen za nadomestilo za gospodarjenje, se razporedi med tozde, ki imajo združena sredstva, vključno s tozdom, ki pri svojem delu uporablja združena sredstva v razmerju vrednosti sredstev, s katerimi sodelujejo tozdi v skupnem poslovanju. V primeru, da ni v skupnem dohodku dovolj sredstev za vračilo združenih sredstev, jih tozdi vrnejo iz ostalih poslovnih sredstev in proste amortizacije. Ce tozd zakliuči poslovanje z izgubo, se ta deli v enakem razmerju, kot se deli del skupnega dohodka za nadomestilo za gospodarjenje. Tozd, ki vlaga sredstva v skupno poslovanje, se lahko odpove nadomestilu za gospodarjenje oziroma vrnitvi sredstev. Sporazumno s tozdi pa v tem primeru določi lahko drugo nadomestilo, npr. garantiran vložek ali garantirano predelavo itd. Kako pa združena sredstva vračamo Tozd, ki je združil sredstva, ima pravico do vrnitve. Roki in zneski vračanja združenih sredstev se določijo za vsako investicijo v samoupravnem sporazumu. Ko so vrnjena vsa združena sredstva, preneha tudi udeležba tozda pri skupnem dohodku. Za vložena sredstva se tozdi dogovorijo, ali se vračajo v enakem znesku (nominalna vrednost) ali v revalorizirani vrednosti, to je povečani za letno uradno objavljeno vrednost revalorizacije osnovnih sredstev. Vračilo se prične z letom, ko je investicija po programu predvidena, da gre v amortizacijo. Za popolnoma nove investicije, pri katerih tehnologija za proizvodnjo ni preizkušena ali nimajo delavci dovolj izkušenj, se lahko delavci s sporazumom dogovorijo za začetek vračanja sredstev do dve leti po prevzemu investicije v amortizacijo. Ce se združena sredstva v letu, ko nastane izguba, ne vrnejo, se za toliko podaljša doba vračanja. Način vračanja se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev. Vrnjena sredstva se knjižijo na poslovna sredstva tozda, ki je sredstva združil. Tozd, ki je sredstva združil, se lahko odpove pravici do vrnitve sredstev, o čemer morajo delavci odločati na referendumu. Ni pa nujno, da se tozd odpove tudi nadomestilu za gospodarjenje. V tem primeru je treba s sporazumom določiti rok za udeležbo v skupnem dohodku z deležem za gospodarjenje, ki pa ne more biti daljši od dobe amortizacije sredstev. Ce tozd združuje sredstva z drugjmi tozdi z namenom, da si zagotovi določene proizvode ali storitve, si v samoupravnem sporazumu zagotovi, da ta obveznost tozda, ki je sredstva investiral, ne preneha tudi potem, ko preneha doba vračanja sredstev. S samoupravnim sporazumom se tudi določi, da tozd tisti del skupnega dohodka, ki ga ne vrača, obvezno uporabi kot svoja poslovna sredstva. Soodločanje o poslovanju z združenimi sredstvi Tozdi, ki združujejo dela in sredstva, skupaj uporabljajo združena sredstva, prevzemajo riziko za poslovanje z njimi ter pridobivajo in razporejajo skupni dohodek. Vse pomembne odločitve o skupnem upravljanju z združenimi sredstvi sprejemajo tozdi sovlagatelji prek svojih delavskih svetov in delavskega sveta delovne organizacije. Ce združujejo sredstva vsi tozdi, sprejema od-loč!tve delavski svet delovne organizacije železarne Ravne. Riziko, izgube in spori Tozdi, ki združujejo sredstva, skupaj nosijo riziko pri ustvarjanju skupnega dohodka v primerih, ko nastopijo objektivne okoliščine, kot so: negativna gibanja Eden naših simbolov cen na trgu, spreminjanje strukture proizvodnje in slabo izkoriščanje kapacitet zaradi tržnih pogojev, škoda zaradi naravnih katastrof in podobno. Tozd, ki gospodari z združenimi sredstvi, nosi sam riziko pri ustvarjanju skupnega dohodka, če ne izkorišča kapacitet zaradi organizacijskih pomanjkljivosti, če prekorači dogovorjene standarde porabe materialov in dela, če ne doseže cen na trgu zaradi slabe kakovosti proizvodov, zamuja dobavne roke, ne zavaruje blaga in podobno. Ce je v skupnem dohodku ugotovljena izguba, ki jo povzročijo naštete subjektivne okoliščine, jo krije sam tozd, ki je upravljal z združenimi sredstvi. Vse spore, ki nastanejo zaradi odnosov pri združevanju sredstev in poslovanju z njimi, bodo tozdi reševali sporazumno. Kolikor pa tega ne bodo mogli, jih bodo reševali pred pristojno arbitražno komisijo železarne. 2. J. MISLI Zanesljivo znamenje za dobro knjigo je, če nam je zmeraj bolj všeč, kolikor starejši smo. Lichtenberg • Birokracija je velikanski mehanizem, ki ga upravljajo palčki. Balzac * Kavarna je čakalnica poezije. Kesten • Značaj je sposobnost biti sam sebi napoti, čeprav se je kam ogniti. »Horzu« 1969 Značaj je vprašanje časa. Brecht Značaj je pogum za enoličnost. Kudszus * Pripomba k Descartesu: včasih mislim in včasih sem. Valčry Določeno delo ustreznemu delavcu Ob akciji Komunista »človek, znanje, produktivnost« bi rad spregovoril o kadrih s poudarkom na konkretni TOZD. Mnogokrat pozabljamo, da so kadri naj občutljivejši del pri doseganju poslovnih rezultatov. Kvalifikacijska struktura delavcev namreč nujno vpliva na tok in intenzivnost tehnološkega procesa. Delavec s kvalifikacijo, nižjo od kvalifikacije, ki je tehnološko pogojena, bo izvrševal operacijo z določeno večjo ali manjšo zakasnitvijo. Tisti pa, ki ima višje kvalifikacije od tehnološko pogojene, bo zaključeval operacije predčasno. Optimum bo, če bo kvalifikacija vsakega delavca izenačena s standardno kvalifikacijo, ki jo zahteva to delo. V tem primeru se doseže visoka produktivnost z minimalnimi stroški proizvodnje. Na tehnoloških delovnih opravilih ne moremo imeti velikih odstopanj dejanske od predvidene kvalifikacije, ker bo v nasprotnem primeru proizvodnja na teh opravilih obstala. Na številnih režijskih delovnih opravilih pa zelo pogosto najdemo delavce, katerih kvalifikacije niso niti približne tistim, ki jih delo zahteva. To ima za posledico ne samo zmanjšanje produktivnosti dela na teh opravilih, temveč tudi zaviranje produktivnosti dela vsega kolektiva, kajti pri takšnih delovnih opravilih se največkrat organizira delo tudi drugih članov kolektiva. Oglejmo si kadrovsko strukturo konkretne TOZD, in sicer TOZD stroji in deli (tabela 1) Tabela 1: Kvalifikacijska struktura TOZD stroji in deli Stopnja izobrazbe Stanje z dne 29. 4. 76* štev. delavcev °/o Stanje okf. 1977** štev. del. "/o 8 7 1 0,276 2 0,46 6 8 2,2 8 1,85 5 23 6,35 28 6,47 4 180 49,7 232 53,58 3 58 16 73 16,86 2 21 5,8 16 3,7 1 71 19,61 74 17,1 Skupaj 362 100 433 100 Stopnja izobrazbe: 1 2 3 4 5 6 7 nepopolna osemletka osemletka poklicna šola z manj kot 1200 ur teoretičnega pouka srednja strokovna šola s 1200 do 2200 urami teoret. pouka delovodska ali poslovodska šola z 900 urami teoret. pouka srednja strokovna šola s 4300 urami teoretičnega pouka višja šola ali prva stopnja fakultete fakulteta ali višja šola Tabela 1 nam kaže, da kvalifikacijska struktura TOZD ni Preve_ ugodna, kar lahko vidimo iz prevelikega procenta delavcev z nep°' polno osemletko, iz premajhnega procenta delavcev z višjo šolo te iz tega, da ni nobenega delavca z visoko izobrazbo. , . Kadrovska struktura kolektiva pa se izboljšuje za stopnjo iz°r' razbe 4—7, kar je zelo ugodno za TOZD in dobro izhodišče za dvie produktivnosti dela. Oglejmo si, kako je kader v TOZD stroji in deli razporejen te ali velja geslo: »določeno delo ustreznemu delavcu«. (Opomba: SeS. »Pravi človek na pravo delovno mesto« ni v skladu s terminolog'! zakona o združenem delu). - Tabela 2: Dejanska in zahtevana izobrazba kadra TOZD stroji >n deli (glede na stanje delovnih opravil) z dne 29. 4. 1976. Zahtevana izobrazba Dejanska izobrazba 7 6 5 6 5 4 5 4 6 9 4 3 2 1 4 3 2 1 4 3 2 1 Število delavcev 1 1 2 1 1 12 3 1 2 4 9 163 47 13 39 5 7 3 8 7 4 5 24 Štev. del. s preveliko izobrazbo Štev. del-s prema j izobrazbo 1 1 13 11 99 11 24 Opomba: * lastna raziskava ** statistični bilten Železarne Ravne TOZD stroji in deli sem vzel zato, ker sem delal analizo njene produktivnosti in ne zato, ker bi bila kak tipičen primer, ki bi dal sliko za vso delovno organizacijo. Analiza tudi ne bo pokazala današnje situacije, ker je bila narejena ob koncu prejšnjega leta, vendar pa bomo iz nje vseeno lahko povzeli določene ugotovitve. Opomba: črta loči delavce na obdelavi informacij od delavcev obdelavi materiala. Iz tabele 2 je razviden velik procent delavcev z neustrezno 'z° brazbo, saj: — ima neustrezno izobrazbo 172 delavcev, kar je 47,5 ®/o od sk" nega števila 362 zaposlenih; p, — ima premajhno izobrazbo 141 delavcev, kar je 38,95 ®/o od sk nega števila 362 zaposlenih; m — ima preveliko izobrazbo 31 ljudi, kar je 8,56 ®/o od skup" števila 362 zaposlenih. Tabela 3: Dejanska in zahtevana izobrazba kadra TOZD stroj' 'n deli (ne glede na delovna opravila). Stanje z dne 29. 4. 1976 Stanje oktobra 1977 Stopnja izobrazbe Predpisano štev. del. Dejansko štev. del. Predpisano štev. del. Dejansk0 štev. de'; 8 1 1 — 7 4 1 4 2 6 __ 8 5 8 5 16 23 17 28 4 278 180 364 232 3 23 58 25 73 2 40 21 35 16 1 — 71 — 74 Tlakovanje Stanje z dne 29. 4. 1976 kaže, da: p, — ima neustrezno izobrazbo 121 delavcev, kar je 33,4 “/o od sk nega števila 362 zaposlenih; p- — ima nezahtevano izobrazbo 79 delavcev, kar je 21,8 “/o od sk nega števila 362 zaposlenih; m — ima preveliko izobrazbo 42 delavcev, kar je 11,6 Vo od skupn števila 362 zaposlenih; Stanje oktobra 1977 pa nam je pokazalo, da: — ima neustrezno izobrazbo 136 delavcev, kar je 31,4'“/o od sk"P nega števila 433 zaposlenih; p. — ima nezahtevano izobrazbo 74 delavcev, kar je 17,1 ®/o od skur nega števila zaposlenih; ** — ima preveliko izobrazbo 62 delavcev, kar je 14,3 '°/o od skup" števila zaposlenih. Tabela 3 nam kaže, da je dejanska izobrazba kadrov ugodne).p kot kaže tabela 2. Iz tega izhaja, da je potrebna premestitev nekate delavcev, da bo ustrezni delavec dobil ustrezno delo. Tabela nam 1 pokaže, da raste procent delavcev s preveliko izobrazbo, medtem pada procent delavcev z nezahtevano izobrazbo. Železna cesta , Te analize ne bi smele ostati samo pri golem naštevanju podatkov, bi morale biti temelj za vse bodoče odločitve. Ker tudi v stalih TOZD ni preveč idealno stanje glede kadrov, bi tudi te morale Praviti podobne raziskave in prav tako ustrezno ukrepati. . Ker lahko produktivnost dela stagnira, tudi če je kvalifikacijska ruktura kolektiva zelo ugodna, je za povečanje produktivnosti dela 5 Pomembno vprašanje znanja in sposobnosti kadra. Hitrejši tempo razvoja proizvajalnih sil, visok nivo tehničnega in onološkega razvoja ter nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov zadevajo namreč proizvajalca z večjim fondom znanja in sposobnosti, hanje, ki je pridobljeno s šolanjem, hitro zastari in zato je potrebno Permanentno izobraževanje, kajti samo strokoven in usposobljen de-avec lahko uspešno dosega rezultate v skladu s tehnično-tehnološkimi znostmi strojev in naprav. . .Oglejmo si, kakšne nasvete glede dopolnilnega izobraževanja nam dr. Janko Kralj v knjigi »Politika samoupravnega podjetja« al°žba Obzorja, Maribor, 1973): »Program razvoja kadrov naj vključuje poleg razvoja na samem eiovnem mestu še naslednje: P Člani organov samoupravljanja naj bi se vsako leto udeležili Sai enotedenskega seminarja o samoupravljanju, posebej prilagojena konkretni delovni organizaciji. 2. Kvalificirani delavci naj bi imeli možnost, da se udeležijo vsaj a eh teden tečajev, na katerih bi bili seznanjeni z napredkom v svoji stroki. 3. Vodje in strokovnjaki naj bi vsaj štirinajst dni na leto uporabili ,a osvežitev znanja in seznanitev z napredkom, posebej pa naj bi se udi udeležili simpozijev in posvetovanj iz svoje stroke. Mlajši vodje — med 30 in 40 letom starosti — naj bi se udeležili Podiplomskega študija o upravljanju. Imeli naj bi okrog deset let Rušenj ter pred seboj še 20 do 30 let dela. Nekaj podobnega bi •oralo biti omogočeno tudi strokovnjakom za njihova področja. . , 5' Nekoliko starejši, zlasti na vodilnih mestih, pa naj bi se vsakih ? do pet let dodatno k vsakoletnemu tečaju udeležili naprednega kademskega šesttedenskega do trimesečnega tečaja o upravljanju ali ?ja te stroke. Razumljivo je, da bo smiselno potrebno izvajati točki 4 in 5 le za ja delovne organizacije.« Problem izrabe znanja pa je v tem, da izobrazba ne deluje nepo-.redno na večjo produktivnost in večjo učinkovitost TOZD in vse Hižbe, temveč prek številnih intervenirajočih spremenljivk, kot so rSanizacija dela, način motiviranja ipd. m Če je organizacija dela takšna, da strokovnjak svojega znanja ne “jore izkoristiti, da s svojimi zamislimi ali inovacijami naleti na števne prepreke, in če njegovega znanja z raznimi motivacijskimi de-avniki ne moremo spremeniti v učinkovita proizvodna dejanja, potem visok odstotek strokovnjakov na število zaposlenih ne more SR koristiti. Aleksander Jug Kako bomo svobodno menjavali delo ^ Predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med tozdi in delovnimi skupnostmi je svobodna menjava dela Odnosi svobodne menjave dela 0- Posebna oblika dohodkovnih litirt°SOV' ^ njimi pridobivajo do-H0 delavci v delovnih skup-stih. Medsebojni odnosi v ok-°blM, sv°k°dne menjave dela se va !Cujejo ob upoštevanju delo-^ nia trga in zakonitosti blagov-Vr„ Proizvodnje, katerim je pod-. 2eno ustvarjanje dohodka v ^'•‘crialni proizvodnji. Svobodna vehjava dela temelji na združenju dela in sredstev in na me-dela, pri kateri stihijsko (Jojanje trga zamenjujemo z ^.Uzbenoekonomskimi osnovami, UjRk udeleženci v svobodni me-vi dela sporazumno opredele. ^Porazumeti se morajo tozdi s, kot uporabniki in delovne UPnosti kot izvajalci storitev §0Jaše tri delovne skupnosti (za rudarjenje, za finance in ra-°Vodstvo, za kadrovsko sploš-sij/odeve) opravljajo s svojimi .arni za vse tozde vrsto strogih del. Vsa ta dela se ime- nujejo skupna dela in so seveda nujno potrebna, da lahko tozdi proizvajajo in prodajajo svoje izdelke. Vplivajo namreč na novo vrednost, ki jo dobimo s prodajo izdelkov na trgu in so (namreč ta dela delovnih skupnosti) pogoj za uspešno poslovanje tozdov. Zato pravimo, da imajo delavci tozdov in delovnih skupnosti skupne cilje in interese. Kakšne so medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju teh skupnih ciljev in interesov pa se je treba po samoupravni poti sporazumeti. In predlog takega sporazuma je priložen tej številki Informativnega fužinarja. V nadaljnjem besedilu zato ne bomo prepisovali celih členov iz njega, ampak jih samo citirali. Kaj ureja sporazum Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi ureja po vrsti: — kakšna dela opravljajo posamezne delovne skupnosti in kako so organizirane, — osnove in merila za pridobivanje njihovega dohodka, — kako razporejajo dohodek in čisti dohodek, — materialne osnove njihovega dela, — za kaj so pooblaščene delovne skupnosti pri uporabi sredstev, — odgovornost za opravljanje del, vodenje delovnih skupnosti in usklajevanje del. Delovne skupnosti pridobivajo dohodek: — v svobodni menjavi dela iz dohodka tozdov in — izjemoma s prodajo storitev zunaj delovne organizacije. Dohodek delovnih skupnosti je odvisen: — od vrste, obsega in kakovosti del, — od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb ter interesov tozdov, za katere opravljajo dela, — od dohodka vsakega tozda. Tozdi svoje potrebe in interese planirajo, na tej podlagi pa delovne skupnosti z letnim programom določijo vrsto in obseg del, ki jih bodo opravile vsako leto. V gospodarskem planu seveda določijo (22. člen), kaj vse je za njegovo izpolnitev potrebno (število delavcev, višina materialnih stroškov, potrebna sredstva itn.) Delavski svet DO vsaj dvakrat letno oceni prispevek delovnih skupnosti k uspehu pri poslovanju tozdov. Pri tem upošteva predvsem: — izpolnitev ekonomskih ciljev delovne organizacije, na katere so vplivale delovne skupnosti, — izpolnitev programa po obsegu in kakovosti, — strokovnost, uporabnost, pravočasnost in izvirnost opravljenih nalog oziroma izdelanih gradiv. Delovnim skupnostim tisti del dohodka, ki ustreza rezultatom njihovega dela Predlagano je načelo, da so delovne skupnosti upravičene do tistega dela dohodka, ki ustreza rezultatom njihovega dela. Pri normalnem delu se sredstva za OD in sredstva sklada skupne porabe oblikujejo po poprečni vrednosti rasti OD in sklada skupne porabe v tozdih. Delavski svet DO pri ocenjevanju rezultatov dela delovnih skupnosti lahko zniža ta sredstva do 5 odstotkov ali jih poviša do 10 odstotkov, in sicer za vsako delovno skupnost posebej, in to za določen čas. Pri tem upošteva tudi dohodek oziroma gibanje OD in sredstva skupne porabe v tozdih. Gibanje sredstev OD in skupne porabe delovnih skupnosti je torej za ocenjeni odstotek višje ali nižje od poprečne rasti OD in skupne porabe vseh tozdov delovne organizacije (vrednost enote sestavljenosti dela). Z letnim gospodarskim načrtom DO se ugotovijo potrebna sredstva za oblikovanje dohodka delovnih skupnosti. Pri tem se upoštevajo rezultati njihovega dela ob normalni produktivnosti in planirani dohodek v tozdih. Višina materialnih stroškov se določi na podlagi izkustvenih normativov in predvidenih podražitev. Vsako povečanje materialnih stroškov je treba utemeljiti. Delež prispevka vsakega posameznega tozda za svobodno menjavo dela z delovnimi skupnostmi je odvisen od opravljenega dela za posamezen tozd. Delo služb DS za kadrovsko splošne zadeve je pretežno sorazmerno s številom zaposlenih v tozdih, delo služb DS za finance in računovodstvo ter DS za gospodarjenje je pretežno sorazmerno z obsegom vrednosti prodaje proizvodov in storitev v tozdih. Na podlagi teh meril se z gospodarskim načrtom določijo deleži prispevka vsakega tozda. Delež plačuje vsak tozd vsak mesec sproti iz svojega dohodka v višini, ki jo določi letni gospodarski načrt delovne organizacije. Delavci delovnih skupnosti imajo izenačen položaj z delavci tozdov glede odločanja o sredstvih za OD in sklad skupne porabe. Sredstva za OD se oblikujejo po skupnem dogovoru v delovni organizaciji. Višina sredstev za skupno porabo se določi v enakem razmerju do OD kot v tozdih. Tozdi financirajo t. i. materialno osnovo dela (pisarne, pisarniški inventar, gasilska oprema itn.), in sicer na podlagi gospodarskega načrta delovne organizacije. Obratna sredstva se financirajo iz sredstev, ki jih delovne skupnosti pridobivajo od tozdov. Delovne skupnosti samostojno upravljajo s sredstvi za OD in za skupno porabo, z delovnimi sredstvi pa upravljajo delavci tozdov. Delavci delovnih skupnosti odgovarjajo za kvaliteto, obseg in roke opravljenih del za tozde, razen kadar to onemogočijo objektivni razlogi. Ce del ne opravijo vestno in v dogovorjenih rokih, se jim lahko znižajo sredstva. Sporazum določa še, kako ga je treba izvajati in kako se rešujejo morebitni spori, kako so delovne skupnosti vodene (ravnatelji) in kako usklajujejo svoje delo. Pomembna vloga delavskega sveta delovne organizacije Pri uveljavljanju oziroma uresničevanju svobodne menjave dela ima delavski svet pomembno MNENJA DELAVCEV: vlogo. Razen v že omenjenih ali v sporazumu določenih primerih namreč: — imenuje in razrešuje vodje (ravnatelje) delovnih skupnosti, — daje predhodna soglasja k imenovanju vodij delovnih skupnosti, — daje soglasje k letnemu planu dela in sredstev, ki so potrebna za delo delovnih skupnosti in k njihovi notranji organizaciji, — presoja in odloča o skladnosti samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti glede na cilje in namen njihove ustanovitve, — odloča o drugih vprašanjih v zvezi z opravljanjem del delovnih skupnosti skladno z ustreznimi samoupravnimi splošnimi akti DO. Svojo vlogo pa delavski svet DO opravlja tem laže, ker so v njem tako delegati tozdov kot delovnih skupnosti. M. K. Kako usklajujemo OD v železarni Ze kar lep čas v naši OZD razpravljamo na vseh koncih o osebnih dohodkih. O njih se vselej da kaj povedati, pripomniti — pokritizirati. Da bi na nivoju železarne res pošteno uskladili OD, smo že pred letom dni izvolili iz svojih delovnih sredin delegate v delegacijo, ki ima nalogo, da uskladi OD po opravljenem delu. Kot nam je znano, pri tem doslej še ni bilo velikih uspehov. Res je, da so razprave okrog OD vselej dokaj pestre in aktualne. Pri njih, ki jih ta čas ni malo, bi se nedvomno morala izkazati poštenost delegatov in strokovnih sodelavcev. Pri usklajevanju ne bi smelo prihajati do vpliva osebnih čustev in poznanstev, temveč bi morali delegati vselej najprej videti delo. Kot kaže, usklajevanja še lep čas ne bo konec, saj se že kar vleče. Zato smo tokrat vprašali nekatere delegate, kaj menijo o postopku usklajevanja in urejevanja osebnih dohodkov v železarni. Takole so povedali: Tone Maklin, DS za finance: »Po mojem mnenju se od dela delegatov preveč pričakuje. Prvotno je bilo mišljeno, da bi delegati uskladili le sporne ocene SSD, ki so v nekaterih tozdih in delovnih skupnostih ostale odprte od uveljavitve novega sistema delitve OD dalje. Medtem pa se je težišče dela sprememlo z novo organiziranostjo naše delovne organizacije, ki se je sicer kazala že pred 1. 6. 1976, torej v času, ko je naš sedanji si«tem delitve OD nastajal. Pojavila so se nekatera dela, ki jih je bilo treba na novo ovrednotiti, nekatere ocene pa zaradi spremembe opravil in zadolžitev tudi spremeniti. Oboje so poskušali izkoristiti še nekateri posamezniki, ki so ra- čunali, da bodo v nastalem položaju lahko »iztržili večjo plačo«, pa se je zaradi tega zgrnilo na strokovno službo kot tudi na nas delegate veliko in težkega dela, ki ga neresnost in nerealnost posameznikov kakor tudi nepoznavanje materije še otežuje. Držalo bo, da so razprave okrog OD vedno aktualne. Ta aktualnost pa se še poveča, kadar se med sodelavci raz*f,'im ve^ti, da se pripravlja na področju delitve OD kakršnakoli sprememba. Povsem pravilna je trditev, da pri usklajevanju ocen ne bi smelo prihajati do osebnih čustev, kar pomeni, da pri vrednotenju delovnih nalog ne sme biti v ospredju delavec, temveč le delo. To načelo lahko pričakujemo od strokovne službe, ki v osnovi pripravlja gradivo za razpravo, ne Tone Maklin moremo pa ga pričakovati v celoti od delegatov, ki v večini primerov nimajo vpogleda v dela in opravila izven svojega področja, pa zaradi tega tudi ne morejo realno uskladiti ocen na posameznih delovnih mestih. Problemska konferenca žele-zarniških komunistov, na kateri so spregovorili o delitvi OD, je bila sklicana v času, ko sem bil na dopustu, zato nisem seznanjen s stališči in zaključki s tega posveta. Zaradi odsotnosti tudi nisem sodeloval na zadnjih dveh sejah delegacije in ne morem odgovoriti, koliko se upoštevajo na delegaciji stališča problemske konference. Prav tako ne morem s sigurnostjo trditi, da je »naša« metoda vrednotenja del in opravil najbolj primerna, ker bi moral pri tem poznati še najmanj nekaj drugih metod, ki bi jih potem med seboj primerjal. Vendar mislim, da lahko v celoti zaupamo vodstvu delovne organizacije in strokovni službi, ki dela na tem področju, da so o izboru metode in sprejetju zunanjih sodelavcev, ki so nam pomagali pri uvedbi sedanjega sistema delitve OD, dobro premislili. Mislim, da lahko kakršnokoli še tako dobro metodo izmaličimo, če ne postopamo po njenih navodilih oziroma, da se lotimo dela od zadaj naprej. Urejanje plač traja v železarni kljub nekaterim objektivnim vzrokom (nova organiziranost in v zvezi s tem nova sistemizacija) le nekoliko predolgo. Menim, da ni pošteno do tistih sodelavcev, ki so svoje nove obveznosti in delovne zadolžitve prevzeli že v lanskem letu, nimajo pa še urejenih OD. Da bi nastalo situacijo čimprej rešili, mislim, da bi morali delo razdeliti na več faz. Najprej bi morali ovrednotiti dela in naloge za tista delovna mesta, ki so popolnoma nova in na njih sodelavci že delajo. To bi nam istočasno že omogočilo, da bi opustili staro sistemizacijo ter s tem prevzeli novo, saj bi s tem službam, ki delajo na tem področju, znatno olajšali delo. Naslednja faza bi bila uskladitev oziroma sprememba tistih ocen delovnih mest, kjer so se dela in naloge bistveno spremenile. Istočasno pa bi bilo treba čimprej rešiti vprašanje ugotavljanja individualnega učinka dela posameznika, saj je nevzdržno, da na področju ugotavljanja uspešnosti po ostalih merilih še danes, to je v več kot dveh letih, odkar je uveljavljen sedanji sistem, še vedno velja takrat postavljena poprečna ocena 7,5 odstotka.« Vili Toplak, TOZD stroji in deli: »Ze pred letom dni sem bil izvoljen kot delegat iz naše TOZD v delegacijo na nivoju železarne, ki ima nalogo, da uskladi OD v železarni. Naša naloga je, da na enak kriterij uskladimo naše plače v vseh DS in TOZD. Vendar se opaža, da je delo delegacije prepočasno oziroma neuspešno. Naj navedem vzrok: komisije temeljnih organizacij, ki dajejo predloge na usklajevalno delegacijo, so včasih premalo resne ter zagovarjajo tudi take predloge, ki sploh niso sprejemljivi. Pri tem pride med delegat: do nevzdržnih mnenj, kar pa zelo vpliva na uspešno in hitro delo delegacije. Vili Toplak Ce spregovorim o metodi, 9* rekel, da ni najboljša. Misn predvsem metodo, ki še up°št® degresivne norme, ne upošt® pa raznih faktorjev, kot so kv^. liteta in gospodarnost. Treba bilo tudi omeniti, da na OD Pr več vplivajo razni dodatki, kar zelo odraža na delovna mesta, nimajo teh dodatkov, so pa tako pomembna in zahtevna. to vodi do velikih razlik v 9 a Delo delegacije ni lahko, je P pošteno in nepristransko. Iz d0* gacije smo izvolili petčlansko k misijo, ki premalo jasne in sUI"g Ijive predloge posebej preuči-pa že skrajni čas, da konč uskladimo plače v železarni. Ve ’ da bo za to treba še precej trdee. in poštenega dela, zavedati Pa .e se že zdavnaj vsi morali, da J OD zelo pomemben dejavnik vs kega od nas.« Jože Golob, TOZD rezal110 orodje: 0 »Zakaj nastajajo vprašanja nnenneti nii noiienocnnctl ^ . uspešnosti ali neuspešnosti leni0 delegacije? Po mojem mne* lahko govorimo o uspešnosti tedaj, ko se na sestanku de . gatov usklajeni in dopolni g predlogi vrnejo v TOZD ali in se tu upoštevajo. Izkušnje V. nam kažejo, da velikokrat . tako. Ne glede na usklajene Pr°a, loge, ki jih delegacija da, P° $ mezni DS in zbori delovnih 1) ,e odločijo drugače. To pa Priv'av do neljubih dolgotrajnih razp in negodovanj. Pri delu de cije pa zopet govorimo o neUf9«r nosti. Najprej bi se morali doS^ voriti na zborih delovnih 1 P1 da bi se mnenja delegacije rala bolj upoštevati. Le tako ^ bodo problemi hitreje rešev^g Vedeti pa moramo, da je podi-0 a delitve OD tako delikatno, da 8 bo še tako kvalitetno sestavi) ^ delegacija težko rešila tako, bo vsem prav. (,.. Res je, da pride kdaj na ^ Stankih delegacije do pretiran^, ali nerealnega zagovarjanja 8 ,vj»« katerih SSD, vendar imarn° razpolago vse opise del, strok0 * delavce in primerjalna delo mesta. Tako lahko kaj km 9 pridemo do realne ocene. Se j, morda premalo poslužujemo , sov del in nalog. Ne bi bil° šteno trdno zagovarjati stal - ^ nekaterih, da mora biti za naziv del enaka ocena ^ Jože Golob ®npko menim tudi obratno, da ni Ujno, da morajo imeti različni ®zivi tudi različne ocene SSD, 1 vemo, da so si nekateri iz-lslili kljub popolnoma identič-opisom del različne nazive, j 3 sestanku delegacije stremimo tab- m’ ^a dejansko predlagamo Ko SSD, da je delavec plačan ® Po delu in ne po »obrazu«. . Menim, da stališča problemske ence ZK v železarni ne Postevamo samo delegati, ampak ]ej* ZaP°slen>. Sleherni član ko-j. tiva si želi čimbolj popoln si-horf1 naSrajevanja po delu. Pred-, dno pa moramo urediti dohodki^6 odnose. Rok 1. 1. 1979 naj jj. bil res skrajna meja. Nikakor 2 Prav, da imamo maso denarja Še v »skupni vreči«, saj to jjj, P°speši stremljenje posamez-tJS°V Posameznih TOZD ali l0^ k čim višjim ocenam de-j hih opravil. Sklep delegacije, zavremo vse predloge AOD za p '/herjalne delokroge, je bil polhoma pravilen, saj so nekateri sk**ali SSD celo za tri ali štiri ■p aPine, kar pa je nevzdržno. v di z ocenami PPD se ne morem ocCel°ti strinjati. Iz leta v leto te Seede samo povečujemo, čeprav S1 Povsod borimo za odpravo Hoč delovnih pogojev. S tem ijem trditi, da na nekaterih de-v dih mestih to ni opravičljivo, sl ^dar bi morala služba redno lev ■ izboljšanju delovnih pogo-1 in jih naknadno tudi oceniti, ^dhko trdim, da je sedanja v^°da nedograjena in da ima Helr° Pomanjkljivosti, vendar Hov Smo moraii zašeti. Tudi Sox fdeioda, za katero se še do-Ha 'iamo, verjetno ne bo ideal- ^°irePno Pa j° P° hitreje flu evati in dograjevati v skla-z zakonom o združenem delu ^ Pravilnimi hotenji delavcev, i^dv je, da postavimo kriterije v njih analitične ocene pri-(larlalnih delovnih opravil, kajti ^ ta način bo dosti lažje in hi-Jvsaka TOZD in DS SS po t>o^ 'u novih delovnih opravil del pravilno oceno. Tudi leg pinžbe za sistem OD in de-cije bo dosti lažje in hitrejše. . Pri stari metodi ne teče v , saj vemo, da so se ocenitve t>a ? °dprtih del vlekle leto dni Vm. več, kar zagotovo ni dobro (j0 lvalo na delavca. Menim, da nepravilnih ocen v TOZD ali SS najbrž ne bo prihajalo, kajti tista masa delavcev, ki bo skupno ocenila nova delovna opravila, najbolj pozna dela in bo ocena gotovo bolj realna, kot pa če to oceno postavi nekdo, ki sploh ne ve, kje in kako se bodo te naloge opravljale. Poleg tega naj bi imel vsak TOZD ali DS svojo višino sredstev za izplačila osebnih dohodkov določeno, v odvisnosti od rezultatov poslovanja. Tudi to bo merilo za boljši stimulans in večje zadovoljstvo zaposlenih. Verjetno bomo urejevali plače še dalj časa. Pri tem bo potrebna večja ažurnost. Treba bo pogledati, ali je v službi zaposlenih dovolj delavcev za opravljanje del, ki so jim postavljena, ali pa zaposliti še koga, da bodo dela hitreje opravljena. V razpravo bi moral npr. tudi pravilnik o uspešnosti za dela v režiji. Za tega ne vemo, kdaj bo in komisije še naprej delijo tem delavcem kar pavšalno 11 točk ali 7,5 odstotka, ne glede na opravljeno delo. Precej rokovnikov je že izšlo za obravnavo določenih pravilnikov in sporazumov, a se jih ne držimo. Če se hočemo vsaj približati zastavljenim ciljem, bodo morale določene službe bolj dosledno upoštevati roke in akte do tedaj tudi pripraviti.« Stanko Kovačič, TOZD jeklarna: »Naša delovna organizacija združuje dela raznih poklicev, ki so si po izvrševanju in zahtevnosti dokaj različni. Posamezne aktivnosti se opravljajo v različnih pogojih, njihovo izvrševanje pa je vezano tudi na različen čas. Modro smo si zamislili, da bomo prek delegatov usklajevali politiko delitve OD ter načela ocenjevanja del in nalog, saj živimo na istem prostoru. Enake aktivnosti z enako težo res moramo po istem principu vrednotiti. Razlikujemo se lahko le glede na vloženo delo in uspehe, ko bodo dohodkovni odnosi realno posta vi j eni. Delegacija pa ne bo uspešna, dokler bodo posamezni aktivi v nekaterih TOZD in DS imeli svoja dela za edino strokovna in visoko vrednotena, da vodstva nekaterih organizacij ne bodo svojih delegatov obveščala o svoji politiki, dokler bodo posamezni delegati zastopali le svoja stališča Stanko Kovačič oziroma interese, dokler bodo posamezni aktivi zanemarjali pogoje, v katerih morajo nekatere enote prav tako strokovno in natančno izvrševati aktivnosti, dokler ne bo strokovna služba s strokovnim delom in pristopom v posameznih sredinah avtoritativno razčistila izpadov, ki rušijo skupno zastavljeno pot. Delo delegacije otežuje tudi neenoten pristop k organizaciji razporeditve del. Nekatere enote imajo več nivojev od drugih. Tako obstaja neki vrinjen nivo, ki je prav zaradi tega bolj vrednoten v primerjavi z delom v enotah, ki so ostale pri klasični organizaciji. Sto utemeljitev je, da je organizacija na ta način funkcional-nejša, vemo pa, da več ko je nivojev, tem daljše so komunikacije in kako dodelana je lahko informacija na koncu poti. Kot že rečeno, mnogo bolj strokovno bi morali pripravljati ocene za posamezne skupine aktivnosti. Delegati smo postavljeni pred zelo težko nalogo. Realno primerjati dvoje ali celo več del med seboj pomeni ta dela dobro poznati. Ker je to nemogoče zahtevati od vseh delegatov, večkrat pogrešamo strokovno stališče, ki bi nam dalo garancijo, da so ali niso obrazlage delegatov prirejene. ’ Veliko delegatov nikakor ne razume kategorije »OD«, ki je pridobljena zaradi pogojev, v katerih se aktivnosti izvršujejo. Dodatki za izmensko delo, nedelje in posebni pogoji res nekaj nanesejo. Nihče pa noče pogledati niti na vzhod ali zahod niti na sever, kakšne so razlike med metalurškimi in ostalimi dejavnostmi. Zaradi tega imajo delegati, ki zastopajo delavce »vročih, težkih in umazanih del«, še posebej težko stališče, delavci vseh nivojev pa večkrat kak dinar manj v kuverti. Delegati pri svojem nastopanju upoštevamo izhodišča in stališča problemske konference ZK. To je morda vzrok, da je urejevanje stvari še iz lanskega leta tako počasno. Pri svojem delu namreč ne želimo pustiti »grobih« napak. Prav zdaj usklajujemo tipična delovna mesta, katerih napačna uskladitev lahko ima negativne posledice, kolikor pride do razlik med različnimi organizacijskimi enotami. Vsaka metoda ima svoje dobre in slabe strani. Naša ima več dobrih kot slabih. Morda je pomanjkljivost ta, da je težko vrednotiti individualno strokovno delo. Prav tako je težko pravilno vrednotiti odgovornost. Ni namreč vseeno, ali vodiš delo, kjer so ljudje razporejeni na eno ali na štiri izmene in kakšen delovni čas imajo. Tudi pogojev dela strokovno vodstvenih del ni mogoče razlikovati. Pri vsaki metodi pa je zelo važno, da si jo pravilno tolmačiš in jo v vsakem primeru pravilno uporabljaš. Zato je za uporabo metode in vseh priprav treba izbrati team strokovnjakov, ki se točno dogovori za principe dela. Vodja teama pa mora biti strokovna in avtoritativna oseba, ki ne dovoljuje nobenega poseganja v metodo. Vsi principi so lahko naprej dogovorjeni. Mislim, da bo delegacija svojo nalogo usklajevanja tipičnih delovnih mest uspešno in dobro opravila le, če bo strokovna služba s posameznimi organizacijskimi enotami dosegla sporazum, da bodo predlagali strokovno utemeljene predloge za spremembo ocen. Delegacija je preobširno telo, da bi lahko delala večje korekture. Posamezne enote imajo predloge, ki so po mojem mnenju podcenjevanje strokovnih dejavnosti v operativi. Mislim, da je zadnji čas, da vodstvo delovne organizacije naroči strokovni službi, da strokovno obdela matrico vrednosti enot. Z zelo hitrim korakom se gibljemo v smeri popolne uravnilovke. Ni dobro, če se strokovnjaki ob srečevanju s kolegi železarne izogibajo pogovorov o OD, da se ne bi počutili manj vredne.« Ivica Klančnik, TOZD komerciala: »V tozdu komerciala smo uspeli urediti in uskladiti dobršen del analitskih ocen sodelavcev, za kar je bilo potrebno precej časa. Glede na nove predloge po ostalih tozdih in delovnih skupnostih s prisotno težnjo za čim večje povišanje analitskih ocen pa se veliko naših sodelavcev zopet počuti zapostavljene. O tem smo razpravljali v okviru sindikata, ZK in z vodstvenimi sodelavci Ivica Klančnik TOZD ter poskušali ta nesorazmerja odpraviti. Pri razpravah o splošnih aktih delitve OD na sestanku delegacije ni prišlo do takšnih nesoglasij, kot smo jim bili priča pri usklajevanju analitskih ocen. Iz tega lahko sklepamo, da dobro vemo, kaj je za nas vse koristno in dobro, da pa smo precej manj soglasni in objektivni tam, ko je treba odrezati kos kruha znanemu ali nepoznanemu sodelavcu v drugi TOZD. Mislim, da noben sistem delitve OD ne bi smel dopuščati takšne licitacije ocen. Ko se borimo za boljši OD svojih sodelavcev iz tozda ali delovne skupnosti, le malokrat pomislimo, da z maksimalnim povečanjem osebnega dohodka podražujemo proizvodnjo oziroma zmanjšujemo produktivnost, kar ni v skladu z interesi naše samoupravne družbe. Jasno je namreč, da delegati ne moremo poznati zahtevnosti vseh opravil v železarni in tudi tistih 10 odstotkov, karakterističnih iz posameznih tozdov in delovnih skupnosti ne! Vsak delegat najbolje pozna zahtevnost opravil v svojem tozdu, primerjava znanega z neznanim pa ne more biti objektivna, zato je končni rezultat velikokrat odvisen od retoričnih sposobnosti posameznikov, ki določenega sodelavca zastopajo, če se ta že ne zastopa sam. Delegacija naj bi obravnavala le izjemne primere neskladij, še najbolj uspešno doslej z določitvijo komisij, ki so si na kraju samem ogledale sporna opravila skupaj s strokovnimi sodelavci in strokovno službo za OD. Sprejeta metoda določanja analitskih ocen je slaba toliko, ker ne daje take strokovne ocene dela, ki bi ji lahko zaupali, in dopušča zaradi tega navedena metodična barantanja z ocenami. Prevečkrat je po metodi izdelan okvir, dejansko pa vanj ne bi sodil portret tistega, ki se v njem nahaja, še večkrat pa enostavno prilagodimo okvir velikosti portreta. Tak način po mojem vodi k neobjektivnemu in ekonomsko neupravičenemu zviševanju ocen za dva, tri ali celo štiri razrede zunaj vsake metode in daleč stran od principa plačila po delu. Pojavlja se težnja, da bi končno vsi pristali na najvišji stopnici, to je v uravnilovki, ali pa, da bi stopnišče raztegnili, pri tem pa vemo, da so sredstva za OD omejena. Ni prav, da dopuščamo kopičenje problemov nerešenih OD sodelavcev za leto dni ali več. Probleme naj bi začeli reševati, takoj ko se pojavijo, pa naj gre za reorganizacijo, spremembo tehnološkega procesa, spremembo predpisov, pogojev dela ali podobno. To je možno le z dobrim sodelovanjem med strokovno službo za OD, oddelkom za organizacijo ter vodstvi TOZD in delovne organizacije. Da bi zaokrožili podobo o usklajevanju OD v železarni, smo za izjavo o tokratnih »mnenjih delavcev« prosili tovariša Filipa Rožanca, vodjo službe za sistem OD. Takole je odgovoril: Urejevanje medsebojnih odnosov pri prisvajanju OD zahteva v zadnjem obdobju popolnoma spremenjen pristop in bistveno spremenjen način obravnave in sprejemanja določil ustreznih aktov ter s tem tudi analitičnih ocen dela, kot smo bili tega vajeni doslej. Z uveljavljanjem zakona o združenem delu, predvsem da moramo pri razporejanju sredstev za OD (pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na sredstva za skupno porabo in krepitev materialne osnove) upoštevati dohodkovne odnose, pa postaja tu problematika strokovno zelo zahtevna. Ob uveljavljanju zakona o združenem delu prirejamo v naši republiki simpozije za reševanje dohodkovnih odnosov in prisvajanje OD ter zasledimo mnoge članke in publikacije, vendar konkretnih rešitev praktično ni. Tako so tudi razmišljanja R. Albrehta, navedena v članku zadnjega Informativnega fuži-narja »Iskanje metod za delitev OD«, v smislu smernic oz. napotil, konkretnih rešitev pa ni, kliub temu da gre za zelo enoten problem. To pomeni, da moramo Iz izkušenj ob sprejemanju samouoravnega sporazuma o delitvi OD smo se zelo malo naučili. Takratni pretres ni bil dovolj poučen, da bi se poskušali izogniti ponovnemu. Koliko delovnega časa smo porabili za sprejem pa kasneje z razpravami ob pritožbah, tožbah na sodišču združenega dela itn. Sedaj pa smo, kot vse kaže, zopet nekje na začetku, ko čutimo, da tisto, kar imamo, ni v redu in jih pri tem veliko pričakuje, da je prišel zopet tisti trenutek za povišanje rnvrpda. Le malo ie tistih, ki si postavljajo vprašanje, ali izpolnjujejo svoje delovne dolžnosti. Sedanje probleme in neocenjena opravila bomo reševali in rešili bolj ali manj uspešno, kot smo jih prvič, z razpravami in usklajevanji na vseh nivojih, saj nas čas že preveč priganja. Mislim pa, da se s tem ne bi smeli zadovoljiti v bodoče. Če naš sistem delitve OD in metoda za določitev analitsk!h ocen nista v redu, ju je treba dopolniti, razviiati in sproti odpravljati napake. Le na tak način bosta vedno boljša in prirejena našim razmeram. Mislim, da idealne metode ni, zato plače v železarni ne bodo nikoli dokončno urejene. Stremeti je treba za čimprejšnjo ureditvijo dohodkovnih odnosov, primerjati vrednost opravil v sorodnih delovnih organizacijah, da bomo lahko hitreje in z manj napora prišli do objektivnejših kriterijev za oceno vrednosti posameznega dela, do pripadajočega OD. Mislim, da se bomo le tako čimbolj približali cilju, da bo vsak plačan po delu.« Franc Rotar rešitve iskati sami v okviru svojih specifičnosti in smernic. V službi za sistem OD naše delovne organizacije se ob tem ukvarjamo z dvema ključnima vprašanjema: — kako do 11. 12. 1.1. uresničiti določila zakona o združenem delu na področju OD in — kako končno takoj urediti analitične ocene dela za dela oz. naloge po novi organiziranosti TOZD in eventualne uskladitve. Oboje zahteva veliko časa in dela, kar bom v kratkem poizkusil obrazložiti. Najprej nekaj pojasnil na drugo vprašanje. Na nivoju delovne organizacije smo izvolili delegacijo za urejanje problematike OD, ki ima po poslovniku nalogo: — določanje skupnih načel sistemizacije in vrednotenja dela oz. delovnih nalog, — usklajevanje in uresničevanje skupnih interesov vseh delavcev tozd in delovnih skupnosti pri določanju samoupravnih splošnih aktov, sistemizacije in vrednotenje del oz. nalog. Delegacija sicer ni samoupravni organ, je pa nujno in avtoritativno telo pri pripravah predlogov za sprejem odločitev v tozd in delovnih skupnostih. Tako smo na delegaciji že učinkovito rešili nekatere zahtevne anali- tične ocene dela in pripravili gradivo za sprejem aktov ob februarskem referendumu. V postopkih obravnav in sprejema predlogov se na delegaciji razčistijo problemi na nivoju DO, kar v bistvu olajša sprejem v tozd in delovnih skupnostih. Pri tem nastaja vprašanje učinkovitosti delegacije oz. zakaj npr. že več kot leto dni nismo sprejeli analitičnih ocen dela za nova in spremenjena dela oziroma naloge. Takoj je treba povedati, da je delegacija toliko učinkovita, kolikor ji lahko služba za sistem OD ob sodelovanju s službo za organizacijo in vodstvi tozd ter delovnih skupnosti pripravi ustrezne predloge, če ob tem povem, da smo delavci v službi za sistem OD izkoristili le nekaj dni (nekateri pa še nič) letnega dopusta, potem bo razumljivo, da smo z delom preobremenjeni in za to ne uspemo pripraviti vseh predlogov tako ažurno, kot bi bilo nujno. Istočasno moramo v službi vzporedno opravljati vsa tekoča in nujna dela in se pri tem pač ne upošteva, da smo marsikdaj primorani reševati probleme, ki vsakodnevno nastajajo in so tako rekoč neodložljivi — teh pa pri OD nikoli ne zmanjka. Trenutno največ delamo ravno na pripravi analitičnih ocen novih spremenjenih in usklajenih del oziroma nalog in imamo usklajevalne sestanke od 14. 8. neprekinjeno v vseh tozd in delovnih skupnostih ter z delegacijo. Do tega je prišlo zato, ker je delegacija zavrnila predlog analitičnih ocen primerjalnih del oziroma nalog, ker predlogi za strokovne kategorije srednje, višje in visoke šole po njenem mnenju niso bili usklajeni. Tako bomo v nekaj dneh končali delo v službi in na delegaciji za analitične ocene dela primerjalnih del oziroma nalog, da bi lahko nato po tozd in delovnih skupnostih nadaljevali in končali sprejem vseh analitičnih ocen dela za nova, spremenjena in usklajena dela oziroma naloge. To pa zopet pomeni veliko intenzivnega dela, da uredimo analitične ocene dela v vseh 21 tozdih in treh delovnih skupnostih. V vseh postopkih mora seveda sodelovati služba za sistem OD (zaradi usklajenosti in strokovne pripravljenosti na nivoju DO), kar seveda zahteva dalj časa. Ob tem naj omenim, da je usklajevalnih sestankov mnogo, kar nekateri zamenjujejo in jih imenujejo »barantanje«, »licitacija« ali še kako drugače. Nič ne pomaga — usklajevanje je nujno in koristno — pa naj ga imenujemo tako ali drugače. Nismo več v tistih časih, ko je nekdo predlog pripravil, delavski svet pa ga je sprejel, ne da bi delavci vedeli, kako in imeli možnost neposrednega odločanja. Po uveljavitvi novega sistema delitve OD smo si predstavljali, da bomo spremembe analitičnih ocen dela po reorganizaciji v celoti in hkrati hitro rešili, vendar smo ugotovili, da so nastajale celoten čas spremembe organizacije in opisov del oziroma nalog, da smo bdi tudi zaradi tega primorani čakati s celotnim delom. Obstajajo torej razlogi, da delo še ni končano, vendar mislim, da sedaj ne more biti več odlašanja, kot smo se že dogovorili na seji delegacije. Druga stran o ..mnenjih delavcev44 Po malico Pri izdelavi predlogov tičnih ocen dela prihaja v ne terih tozdih in delovnih skUP nostih včasih do nemogočih zg htev, kar seveda povzroča in nas delavce v službi za S1S OD ter delegate psihično °'3r menjuje, ker moramo vedno 11 stopati z dokazovanjem in Pr pričevanjem, kar je neprijet spričo tega, da so za vsako oce. dela živi ljudje. Tako delo po ‘i nepopularno in se mnogok1. komu za dolgo časa zamerim ' Dokazovanje mora biti Y^S0 zelo konkretno in tudi neprijetn ’ ker so vprašanja marsikdaj Provokativna. Vsekakor pa ra usklajevanje zahteva veliko r® govorov in sestankov, kar ne terc moti in to imenujemo z n popularnimi imeni. . Kot sem že omenil, bomo seO delali v glavnem na tem, da “ končamo usklajevanje. Ob * .j, bodo nujno zaostala dela, ki > navajam v drugem delu. ^ Na vprašanja delegatov, ^ mora služba s strokovnim del , in posebnim pristopom razčis posamezne izpade in doseči sp razume, je treba povedati, da te® ni malo in da ob tem rabimo v moč tako delegacije kot vodst in družbenopolitičnih dejavnik V takih trenutkih pa se marsiK raje drži ob strani, ker so dis*\c sije neprijetne. V službi probl^j rešujemo tako, da bo čim ljudi zadovoljnih in tako, da , to skladno z našimi socialistih1 načeli. „ OP Ob reševanju problemov ,g pa ne gre samo za usklajeva ^ analitičnih ocen dela, temveč za vprašanja, ki so pomembni, ob uveljavljanju zakona o zJl0, ženem delu, zato bi kratko , voril še na drugo, v uvodu . stavljeno vprašanje. V zvezi s t .j sem kot vodja službe prip1'3^ »teze za spremembe in dopoln' Q samoupravnih splošnih akto^ . delitvi sredstev za OD, m®,, prejemke in skupno PoraRfle Omenjene teze so bile obdei na občinski podkomisiji za sničevanje zakona o združenj delu in na razpravah v osn° Organizaciji ZK ter problemski Konferenci ZK. Na konferenci so bile podane Ooločene pripombe, ki jih mo-arno upoštevati, na splošno pa olja, da smo v njih našli določne originalne rešitve in se ne njorem strinjati z zapisom v ‘Informativnem fužinarju« od ' 1.1., »da sedaj veljavni spo- azum sicer korigiramo, a videti da samo .izrazoslovje1, v bi-,u pa gre za nerazumljivo ^'Porečje1 tez, ki vrh tega niso rasle niti v naši železarni.« Ob takem zapisu pa je treba rvari vendarle poznati. Teze ttio dolgo pripravljali, skupno z 0'nsko podkomisijo in našli ekaj rešitev in nam ni vseeno, ti-3 k Se ta^em trudu napiše — Gba pa je vedeti tudi, ki e so Pr. drugi z isto problematiko — Potom cenimo svoje bolj. ,. fako smo na področju ugotav-Janja osebnega prispevka delav-Po delu skladno z zakonom delali model za količino, kako-, °st in gospodarnost dela. To ni 0Pija kateregakoli modela, tem-®o je naša zamisel, zato se tudi ve rnorem strinjati s takimi na-edbami. Tako je tudi v tezah Predlagani način ugotavljanja “lase sredstev za OD na podlagi ohodkovne mere uresničljiv in 2? bomo uporabili na nivoju OZD in delovnih skupnosti. Nes, da je v tezah navedenih ekaj formul, ki pa so enostavne in prevedene v tabele, tako da izračunavanj v skrajnem primeru ni treba. Tudi kratice so v tezah. Smo jih pač uporabili, da bi ne bilo nujno stalno izpisovanje poznanih izrazov, končno pa se bomo na njih navadili, ker jih bomo v bodoče stalno uporabljali. Tudi dinarske vrednosti skupin sestavljenosti dela bomo odpravili in uvedli enote sestavljenosti dela, ki bodo odvisne od dohodka oz. čistega dohodka po tozd in delovnih skupnostih. Skratka, vrsta je novosti, ki jih bomo skladno z zakonom o združenem delu uvedli, kar pomeni, da bomo naš obstoječi sistem medsebojnih odnosov v OD izpopolnili. To pa še ne pomeni, da smo na področju OD končali z delom. Smo že ter še bomo morali precej storiti, da bi se čim bolj približali načelu »za približno enako delo približno enak OD«. Na koncu bi še rad poudaril, da smo za slabo vzdušje na področju OD dostikrat sami krivi. Poznam razmere v precej delovnih organizacijah naše republike in moram poudariti, da imajo na področju OD marsikje boljše vzdušje ob nižjih OD kot pri nas. Verjetno je zato včasih kriva informiranost ali slabše poznavanje razmer vsaj v SRS. Sicer pa bo kdaj drugič treba podati celovitejšo informacijo o OD. Iskanje metod za delitev OD (Nadaljevanje in konec) vor hadaljnjo pojavno obliko odgo-v0rn°sti bi lahko obravnavali odgo-, n°st za rezultate dela. Odgovornost q rpviiu.i j_ . j_i_____ j T^zultat je pri delavcu, ki dela po Iti ™I. vsekakor večja kot pri tistem, - ... ....................... kon*e*a v »režiji«, saj bo prvemu ob hrnU deI°vnega !'ne storilnost točno *tia» er>a, drugemu pa pavšalno pri-'Jchi ' hszhko smo že sedaj priprav-ag”* Priznati; v predlogu pravilnika o Uki Je rešitev ponujena v taki ob- 4 . I fi H V\ 1 /lelnitnn 1^1 dni n ni*b- da delavcu, ki ne dela pre-fcfeSP v normi, priznavali za delo v •toSi le vnaPrej določen del (80 %>) o^Jnosti, ki jo je dosegel, ko je bi vj?lal normirana dela. Mislim, da lw i naPačno vnaprej predpostavki in priznavati razlike v storilno-q0Wam° na P°dlagi dejstva, da za s0v^tor>rtle nnvn**mla "P H foVj 1 ° troha nncphnl navept1 dolnvna me-rta Hor co cfoonta nnvp^onla zava-T»r>vn1r»n H ob o zmaril?q nncpho) za fiota eo ct.ormia oovečanla za- varovair>e (lohp r>oviša; — delovna mesta, na katerih se no do sedal veliavnih zakonskih nredni-fdh zavarovalna doba štele s aovefa-n*«m in zaradi varstvenih, tehnoloških in orsanizaefisirjh snrememb — i-hnušav ne obstaiaio več nognli za tPr se zato predlagalo za nrenebanie Štetja zavarovalne dobe s povečanjem; — delovna mesta, ki niso imela zakonske podlage za štetje zavarovalne dobe s povečanjem ter zato do sedaj niso bila potrjena, obstajajo pa vsi pogoji, da se tudi na teh zavarovalna doba šteje s povečanjem. Na vseh delovnih mestih, kjer gre za spremembe, to je pri drugi, tretji in četrti alinel, je treba navesti stopnjo povečanja, čas, od kdaj oziroma do kdaj se zavarovalna doba šteje s povečanjem in v celoti upoštevati načela ter kriterije in osnove postopka družbenega dogovora. Odbor za kadrovsko splošne zadeve je na tej seji obravnaval in odobril predlog za povišanje zneskov odškodnin za poklicno bolezen silikozo. Novo tabelo povišanja odškodnin Je predlagal sodno medicinski izvedenec iz Maribora. Pri tem povišanju gre pri najtežji obliki silikoze za povišanje od 70.000 na 98.000 din; pri težji obliki od 56.000 na 78.500 din; pri težki obliki od 42.000 na 59.000 din; pri srednji obliki od 28.000 na 40.000 din in pri lahki obliki od 28.000 na 35.000 din. ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE je imel dve seji. Na prvi je razpravljal o prošnji glasbene šole Ravne za odstop stanovanja, ki je bilo že doslej na razpolago šolstvu in se je sprostilo namensko za glasbenega pedagoga. Glasbena šola je v kadrovski krizi in kolikor bi ji železarna v tem primeru ne pomagala z enim stanovanjem, bi jo zapustila še ena učna moč, s tem pa bi ta šola v šolskem letu 1978/79 ne mogla sprejeti načrtovanega števila učencev. Odbor za družbeni standard je sicer nameraval prošnji glasbene šole ugoditi, sprejel pa je tudi zahtevo osnovne šole Ravne, ki se sooča s podobnimi problemi in želi stanovanje za svoje potrebe. Ker gre za širši V TOZD raziskave in razvoj smo tokrat obiskali raziskovalca dipl. inž. Staneta Lcnasija, ki je že od leta 1955 član naše delovne organizacije. Prva leta zaposlitve je opravljal dela asistenta obra-tovodje livarne, pozneje pa je bil nekaj let tudi obratovodja. Danes ,ie vodja raziskav v jeklolivarni. Ko smo ga vprašali o njegovi raziskovalni dejavnosti, je povedal: »Ze kmalu po prihodu v železarno sem se večkrat srečal s strokovno problematiko jeklolivar-stva, saj je bda v tistih časih dokaj pereča oskrba s pomožnimi livarskimi materiali, kot so pesek in veziva. Največ pa sem se ukvarjal z modernizacijo livarne, saj smo prav v tistih letih modernizirali strojno kaluparnico in postavili prvi peskomet. V raziskovalnem oddelku pa sem najprej delal sam na raziskavah v livarni. V tistih časih smo prvič v železarni pričeli uvajati »croning«, ki je v začetku obratovanja delal veliko preglavic in je prav zato bilo za normalen no-tek dela potrebno vložiti veliko raziskovalnega dela. Predvsem smo te težave odpravili s pravilno UDorabo unlaščenih livarskih ne-skov pri določenih vrstah jekla.« »Danes nameč delate na raziskavah livarskega peska. Al* vaše ngntov!tve n*-inomorejo k boljši tehnologiji dela?« »Predvsem moramo vedeti, kakšne lastnosti lahko zahtevamo od livarskega peska in seveda te lastnosti tudi stalno spremljati. Z vsak’m odstonanjem od zahtevane lastnosti peska mora biti nredhod-no seznanjen obrat, da lahko pra- družbenl Interes, odbor o zadevi dokončno odločil, temveč je odločit o tem, komu stanovanje dodeliti, P* pustil svetu krajevne skupnosti Ra;".,' Na tej seji se Je odbor soočil tu s primerom nasilne vselitve deiav Gradisa v stanovanje železarne. * stanovanje je pred tem izprazni* 0 lavec železarne, vendar ga n* predpisih uredil ter predal, tem; . na določen način sodeloval pri P pravni vselitvi delavca Gradisa ne. Člani odbora so odločno zahteva j da je potrebno vztrajati na Pr*s ‘h izselitvi, obenem pa ostro ukrep« tudi pri našem delavcu, ki Je k tem dejanju na določen način pripomog ■ V situaciji, ko si vsi prizadevamo kar najbolj dosledno in pravično ur ditev stanovanjskih razmerij, je dru beno nesprejemljivo, da so še ve tako da so imeli za proiz-odnjo 30 milijonov ton samo 60 peči s prostornino pod 200 m3, 17 s prostornino med 26o in 2000 m3, štiri s prostorni-med 2000 in 2800 ter eno z ea kot 2800 m3. Poprečna letna Proizvodnja na enoto je znašala 66 700 ton. j, Zelo zanimiva za nas je tudi kočija, kjer so imeli še leta . 60 poprečno letno proizvodnjo P enoto vsega 96 200 ton. Imeli 147 plavžev in med temi niti l?n Pe^' n* kila s prostornino nad 200 m3. Letna proizvodnja je bi-14 145 000 ton. i Detnajst let kasneje so imeli s Po proizvodnjo 17 921 000 ton 0Jarn° 80 plavži in od teh jih je ] Pl° s prostornino pod 1200 m3 e *e 68. Leta 1975 so imeli na 2,0*-0 poprečno letno proizvodnjo 4 600 ton. Zgradili so pa 11 i P^.ev s prostornino med 1200 p-v 600 m3 in imajo eno naivečjih v Evropi v Dunkirku s 26 m3 prostornine. V Franciji so imeli leta 1960 s ^zmerno veliko malih plavžev, v 1 ie bila poprečna letna proiz- P-ia na enoto pod 100 000 to-He ^ primerjavi z Zahodno ^61.1° imajo še vedno popreč-v nizko proizvodnost na enoto, j p ie bilo število plavžev v prošnji samo za tri manjše od v.JPfije, proizvodnja pa za nekaj kot 12 milijonov ton. Sorazmerno najradikalnejši poseg so napravili Belgijci. Leta 1960 so imeli 53 plavžev in od teh je imel samo eden koristno prostornino med 1200 do 2000 m3. Letna proizvodnja je znašala 6 520 000 ton ali 123 000 ton na enoto. Leta 1975 so imeli samo 19 plavžev, proizvedli so 9 069 000 ton surovega železa ali poprečno 477 300 ton na enoto. Od 19 plavžev, jih ima 14 prostornino pod 1200 m3, preostalih pet pa do 1600 m3. Tudi v Luxemburgu so v 15 letih dvignili letno proizvodnjo ne enoto od 123 700 na 324 000 ton in nimajo nič več kot 12 visokih peči od 30 enot, ki so jih imeli še leta 1960. Angleži so imeli 1960 leta 110 plavžev in leta 1975 samo še 53. Sicer pa, kaj bi še našteval, v vseh navedenih državah so znižali število plavžev in povečali enote za dosego večje in cenejše proizvodnje. Med velikimi proizvajalci sta pa le dva, ki sta v 15 letih povečala število visokih peči. V ZSSR so imeli 1960 leta 120 plavžev in so povečali število na 136 enot, vendar so imeli 1960 leta 80 enot s koristno prostornino pod 1200 m3, leta 1975 pa le še 64. Poprečna letna proizvodnja na enoto se je skoraj podvojila od 389 300 ton na 757 100 ton. Japonci so povečali število enot od 34 na 51. Ukinili so peči z manjšo prostornino od 1200 m3, oziroma od 30 takih peči jih je ostalo samo še 9, in zvišali poprečno letno proizvodnjo na enoto od 349 900 ton na 1 703 500 ton ali skoraj za 5-krat. Velikost visokih peči seveda ni edini faktor, ki vpliva na proizvodnost in ekonomiko proizvodnje. Povsod je težnja, da obogatijo vsip in ne velja več načelo, da je treba prvenstveno izkoriščati lastno rudno bogastvo, ne glede na kvaliteto rude. Vsi teže za tem, da bi imeli v vsipu vsaj 55 °/o Fe. V Zahodni Nemčiji uporabljajo samo še 5 do 10 °/o domačih rud. Francozi uvažajo okoli 65 »/o rud in podobno je tudi drugje. Dobro pripravljen, bogat vsip je za dobro delo plavža zelo pomemben. Razen tega je vplivna temperatura vpihanega zraka, obogatenje s kisikom, vpihavanje goriva in še vrsta malo manj vplivnih faktorjev. Prej navedeni podatki obravnavajo samo velikost visokih peči, v resnici so pa v proizvodnih Zveza komunistov je zase ugotovila, da je v preteklosti dostikrat delovala preveč zunaj sistema. Zato je bila na kongresih kritična, in zakaj bi se potem nekateri mladinski funkcionarji jezili, če smo kritični tudi do slabosti v mladinski organizaciji? Zakaj ne bi smeli reči, da je zveza socialistične mladine tu in tam v krizi in da metode dela, kakršne ponekod uporabljajo, niso najboljše, saj z njimi ne najde prave poti do mladinskih množic. Zlasti v mladinskih vodstvih se mora pokazati revolucionarnost, zato jih ne moremo izbirati po neki delegatski logiki. Z močjo prepričanja moramo mlade ljudi pripraviti, da bodo izbrali najboljše; ne tistega, ki zna le govoriti, ampak tistega, ki res razume njihove probleme in je sposoben, da jih pojasni v mladinski konferenci, konferenci mladih delavcev in drugod ter organizira tudi akcijo za njihovo reševanje. podatkih zajeti rezultati vsega tehnološkega napredka 15 let. Podatki o vplivu velikosti peči na proizvodne stroške v Zahodni Nemčiji primerjani za plavže s premerom talilnika 3,9 m, 5,5 m, 6.5 m in 9,3 m kažejo, da stroški padajo od 3,9 do 9,3. Stroški pri 3,9 m so znašali 64 DM/t, pri 5.5 m pa celo 80 DM/t, kar je pa posledica drugih obratovalnih pogojev. Pri premeru ogrodja 9,3 m so bili 55 DM/t, pri japonski peči s 14 m premera ogrodja samo 35 DM/t. Navedbe o ruskih in japonskih visokih pečeh so zanimive, vendar za nas neprimerljive. Nekateri podatki iz drugih držav so bolj blizu tudi našim, jugoslovanskim razmeram in ob teh se je vredno malo zamisliti. Milan Marolt, dipl. inž. Zveza socialistične mladine mora najti svoje mesto v socialistični zvezi. V njej lahko mladi vzpostavijo neposredne zveze s starejšo generacijo, delavci z inteligenco, s kmeti itd. Socialistična zveza je najširša organizacija, kjer lahko usklajujemo svoje akcije in organiziramo tudi skupno akcijo. Zveza komunistov je manjšina in kot manjšina sredi večine je avantgarda. Ni torej treba, da hitimo s povečanjem števila članov zveze komunistov, kajti videti moramo predvsem kvaliteto. Vsak je lahko pošten državljan, občan, član socialistične zveze, član zveze socialistične mladine, toda član ZK je lahko le tedaj, če ima kvalitete, kot so; revolucionarnost, višja zavest, večja odgovornost, kritičen odnos. To naj bo merilo tudi za mladega člana ZK. • Zakaj bi zveza socialistične mladine morala zbirati mlade v sejnih Da bi ga bilo zmeraj dovolj MISLI FRANCA ŠETINCA Poglej me, Miška! dvoranah? Mar ni bolje, da gre tja, kjer se mladina sestaja, v športnih, pevskih, jamarskih, radioamaterskih in drugih društvih? Ne gre za to, da društva in družbene organizacije spolitiziramo in ustvarjamo nekakšne posredne strukture, ampak da postane ta dejavnost še kvalitetnejša. Zal je še dosti vodilnih poslovodnih struktur, ki začno sleherni sestanek s statistiko, bilancami itd., torej v dokaj nerazumljivem jeziku, s katerim ne morejo nikogar motivirati. Na delovnem mestu, v življenjskem okolju se odraža vsa naša ideologija in vsa naša politika. Če se ne odraža tu, potem to ni prava politika in ne prava ideologija. Kaj pa je ideologija drugega — če poenostavim — kot zbrane, povezane ideje ljudi? Ideologija se torej gradi na konkretnih dejstvih. Naša perspektiva je v tem, da se zna vsak človek dvigniti nad osebni interes, nad interes poklica, dohodka itd. v širšo družbeno problematiko; da zna svojo individualnost, svojo svobodo tudi socializirati. Potrditev svoje človečnosti mora videti tudi v sreči drugega in ne zgolj v svojem ugodju. Revolucionarno delo ima zato posebne vrste nagrade in je družbeno koristno ter na sedanji stopnji razvoja nujno potrebno. Lahko sicer presežemo profesionalizacijo, toda še dolgo ne bomo odpravili potrebe po tem, da imamo aktiviste. (Delo, sobotna priloga, 1. 7.1978) danes takšna! Celo vsak izdelek, pa naj bo še tako majhen in neznaten, je najprej zamišljen v glavah ljudi, če citiramo Marxa, šele potem ga lahko izdelamo. Da ima milijone ljudi delo, ko izdeluje orožje, je moral nekdo izumiti smodnik, izumi so pa v večini primerov teorije, dolgo in garaško umsko delo, le v nekaj pri-merilih pride do slučajnega odkritja. Seveda pa moramo reči, da se teoretik od teoretika močno razlikuje, prav tako praktik od praktika. Nekdo lahko še tako »učeno« govori, a končni rezultat ni niti najmanj jasen, in drugi lahko »izhaja iz prakse«, pa bo vseeno zgrešil mimo cilja. Sploh pa so vprašljivi tisti, ki hočejo o nečem teoretizirati, in svoja teoretična »izvajanja« podkrepijo s frazo: praksa bo pokazala. Tako govori tisti, ki še nima dovolj izkušenj (prakse) ali pa svoje teorije ni gradil na praksi (izkušnjah), pa tudi ni prepričan in ne verjame v dober rezultat, ker vidi te in one pomanjkljivosti, ki bi jih moral že teoretično odpraviti. Kolumb bi bil lahko rekel, ko se je napotil odkrivat Ameriko, da bo praksa pokazala, da se ni motil, toda on je Ameriko slučajno o kril, namenjen pa je bil Vzhod, ki ga nikoli ni dosegel! je stopil človek na Luno Pa moralo biti vse že v teoriji točn določeno, da bo »praksa« res sto pinja človeka na Luni in Pot”"a_ tek nazaj. (Mimogrede, kaj bi lo, če bi namesto na Luno, zane slo vesoljsko ladjo na kak drU9 planet?) Se bi lahko naštevali primere in razpravljali o teoriji in pro-k > a smo že v naštetih primerih v% deli, da je teorija zelo pomeM^n in je ne moremo kar »od zametovati. Prav tako je veh ^ odvisno od dobrega teoretika, tistega, ki si stvari zamisli, da ) lahko drugi realizirajo. Smešen bil tisti praktik, ki bi danes o krival smodnik, medtem ko te°^ retiki že predvidevajo druge atom ske energije. Za konec pa še tole v podkre^ pitev in v razmislek: v ljubljan^ skem Litostroju imajo »tozd 0 retikov«, a praksa je takšna, imajo za izdelke le eno tujo ^ce^g co, ostale licence in patenti P° delo lastnih strokovnjakov ■ • • mO Teoretik in praktik 2e večkrat sem slišal ob raznih priložnostih nekaj krilatic, ki se nanašajo na teorijo in prakso ali bolje rečeno na teoretika in praktika. V laičnem pomenu pripisujejo ljudje pojem praktik tistemu, ki nima šol, ampak je drugače iznajdljiv, teoretik pa naj bi bil tisti, ki je pravkar končal šolo in se zaposlil. Zaradi tega ločevanja so tudi že kar pregovori: teoretik lahko vse (veliko) ve, a v praksi je zanič; on se je veliko naučil, a tisti drugi, ki nima šol, ga praktično prekaša, in še: praksa bo pokazala. Kot že rečeno so te krilatice zelo pogoste v našem laičnem izražanju na sestankih, v pogovorih o delu itn., prinesejo pa lahko veliko nesporazumov, podcenjevanja (žalitev), kar ima za posledico, da lahko tavamo v poprečnosti in jalovosti, zato pa v manjši uspešnosti in v nizkih delovnih rezultatih. Nekaj je ob ločevanju (povezovanju) teorije s prakso že res, kar so Rimljani strnili v pregovor: teorija brez prakse je kot kolo brez akse. A tudi narobe je res: lahko imamo tisoč osi (prakse), a ne moremo niti samokolnice napraviti, če nimamo kolesa (teorije). Vidimo torej, da sta si teorija in praksa v veliki soodvisnosti, in da je na svetu že tako, da bo najbrž oboje potrebno. Zato tu ne bomo utemeljevali, kaj je bolj potrebno ali več vredno, ampak poskusimo analizirati ali razčleniti eno in drugo. Kot smo že rekli, večkrat povišujemo ali zaničujemo ali teoretika ali praktika. Zal večkrat na rovaš prvega: nabasan je s teorijami, a v praksi je zanič. Da pride do takšne laične ocene, je več vzrokov. Eden je prav gotovo v tem, da teoretika ne razumemo, bodisi zato, ker se izraža v preučenem jeziku, kot pravimo, največkrat pa zato, ker sami nismo dorasli stvari, pa vsako teoretiziranje že vnaprej izključujemo. Toda teorije ne kaže kar vnaprej (a priori) zaničevati. Poglejmo primere. Krištof Kolumb ne bi bil nikoli odkril Amerike praktično, če ne bi bil verjel, da je za morjem konec sveta! Einstein ne bi bil oče atomske bombe, če ne bi bil prej vse teoretično izumil. Človek ne bi bil nikoli stopil na Luno, če ne bi bil prej vse do potankosti predvidel: od želje spoznati vesolje, do vseh izračunov! To, da je imela raketa to ali ono obliko, da se je gibala po tej in ne po oni poti, da je imela po startu to in ne ono kozmično hitrost, da se je morala vrniti pod točno določenim kotom, vse to so bile prej »čiste teorije«! Delo desettisočev teoretikov od Kopernika in Ga-lilea do von Brauna! Dokler ni bilo teorije o kozmični hitrosti in o vseh drugih tisočerih »zakonih«, ne bi stopilo v vesolje tisoč praktikov! Tudi druga odkritja so bila najprej teoretična. Kar otipljive primere, kako velika je prej teorija, da pripelje do praktičnega odkritja, imamo v astronomiji. Ko še ni bil odkrit planet Neptun, so astronomi že izračunali lego neznanega planeta (L everrier in Adams). Sele po njunih izračunih so planet Neptun leta 1846 res izsledili. Končno lahko zapišemo, da je bil tudi marksizem najprej teorija, pa samoupravljanje prav tako, kar živimo in prakticiramo danes. Teoretik je bil najprej potreben, da je lahko naša praksa Zrcalo ILATELIJA FILATELUA s KNJIŽNE POLICE Spet v šoli DOMAČA DELA Antologija svetovne književnosti II., od renesanse do roman-*e> DZS, Lj., 442 str. 350 din. Druga knjiga sega s svojim iz-orom slovstvenih besedil od za-st evr°pske renesanse v 14. t°letju do konca evropske romantike sredi 19. stol. Besedila *.e izbral Janko Kos, in sicer z veh vidikov: z literarnokritične-jfa in literarnozgodovinskega, to j\a zato, da bi bralec dobil pre-P.led nad dogajanjem v evropski “teraturi. Anton Ingolič, Pretrgana na-'eza. roman, MK, Lj. 240 str. 162 din. Številni bralci, zlasti tisti, ki so ae zapisali goram, bodo gotovo ,aseli nove in nekoliko predelane zdaje romana. Avtor se opira na esnične dogodke, vsebina pa za-®va eno naših najhujših alpinističnih nesreč. Rudi Šeligo, Lepa Vida, Ca-®Vnica iz Zgornje Davče, dram-^ besedili, MK, Lj., 156 str. 240 Zvedave očke j Šeligo v svojem pisanju slika aVeka, ki želi izven svojega si-j erna. Njegovi liki so predvsem ehske. Slovenska literatura men-a he pozna pisatelja, ki bi tako k uPal ženski, ki bi ji dal glavno ®sedo, kakor jo je dal Šeligo tu-v pričujočih besedilih. ^ Albin Igličar, Pravni sistem in > ,užbcni interesi, priročnik, PK, !•> 392 str. 250 din. ^.Rnjiga je v prvi vrsti name-Jeha študentom politologije, zaliva pa utegne biti tudi za vse »te družboslovce, zlasti sociolo-^ ‘h pravnike, ki jih zanima razile med družbo in pravom ter PREVOD jjjbces nastajanja pravnih aktov pr^avnega in samoupravnega ~ ^*el Munthe, San Michele, ^biografija, DZS, Lj., 358 str. 0 din. V knjigi poroča avtor o svoji zdravniški dejavnosti v Franciji in Italiji, predvsem pa je v njej polno razmišljanj in sočutnega doživljanja ob človeških nesrečah in trpljenju. Humor se prepleta z naj mračne j šo tragiko in z groznimi slikami bolezni. To izredno bogato delo spada med klasična memoarska dela. Raymond Queneau, Cica v metroju, roman, MK, Lj., 206 str. 158 din. Pisatelj sodi med najbolj zanimive in samosvoje predstavnike sodobne francoske književnosti. Roman, ki smo ga dobili v odličnem prevodu Aleša Bergerja, združuje največ značilnosti pisatelja, ki se v delu ukvarja s problematičnostjo pravilno pisanega in lepo govorjenega francoskega jezika, seveda na način, ki bralca pritegne. Camille Gilles, 400.000 dolarjev za umor Kennedyja v Parizu, pričevanje ZB, Lj., 216 str. 160 din. Delo je zasnovano kot pričevanje bivšega legionarja in oa-sovca Jose Luisa Romera, ki je leta 1961 sprejel ponudbo agentov CIA, da umori predsednika ZDA J. Kennedya, ko bo ta obiskal Pariz. Romero ni ubil Ke-nedyja. Tik pred odločilnim dejanjem je zasumil, da ga bodo tisti, ki so ga najeli, po opravljeni nalogi umorili. (Po Knjigi 78) PLESI IN PESMI V ŠENTANELU Za dvaindvajseti julij bi se morali mladi šentanelski folkloristi prvič predstaviti, pa se žal niso mogli, ker jim je nesreča preprečila, da bi pokazali, kaj so se naučili in kaj znajo. Zato pa so nam tokrat, v nedeljo 20. avgusta, skupaj s Šentanelskimi pavri zaplesali in zapeli. Kakšnih petdeset, šestdeset Sentanelčanov jih je prišlo gledat in poslušat v Riflino dvorano, ki je kar primerna za takšne prireditve. Mitja Šipek, ki sicer vodi pav-re, je spregovoril in napovedal, da so se mladi iz Šentanela zbrali in pričeli pred sedmimi meseci vaditi belokranjske in druge plese. Sedaj lahko ponudimo turistom tudi to kulturno obliko. To je nova oblika kulturnega dela nas Sentanelčanov, je zaključil Mitja, potem pa je dal intonacijo pavrom, ki so odpeli nekaj koroških ljudskih pesmi, kakor to le oni znajo. Zatem so folkloristi prvič zaplesali in se predstavili: Lepa Anka kolo vodi, in druge, predvsem belokranjske plese, kakor jih je naučil Sušnikov Janko s Holmeca. Bilo je lepo doživetje; ne le turistična prireditev, temveč kulturna obogatitev za Šentanel. Ko želimo mladim šentanelski m folkloristom še veliko uspeha in jim čestitamo za prvi nastop, si na tihem zaželimo tudi, da bi v svoj program vij učili predvsem koroško folkloro. Tako kot znajo pavri ohranjati tradicijo koroške pesmi, naj bi tudi mladi folkloristi posnemali njihov zgled, seveda v koroških ljudskih plesih in v koroški noši... Mg FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA PRILOŽNOSTNA POSTNA ZNAMKA — 200-LETNICA PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV Ob proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav izdaja skupnost jugoslovanskih PTT priložnostno poštno znamko za 2.00 dinarja. 26. avgusta je poteklo 200 let od prvega vzpona na Triglav. Ta dogodek predstavlja za vse Slovence in Jugoslovane izredno športno dejanje, ker so bili tiste čase pogoji za vzpon povsem drugačni kot danes, ko vodi na Triglav urejena in zavarovana steza. Prvi vzpon na Triglav pomeni rojstvo slovenskega in jugoslovanskega planinstva, ki šteje med naj starejše v Evropi. Triglav je zapisan v našo zgodovino. Med NOB je bil simbol narodnoosvobodilnega boja, danes pa je značilna njegova silhueta v grbu SR Slovenije. S severno triglavsko steno so povezani tudi začetki jugoslovanskega alpinizma. Stena je po višini druga v vzhodnih Alpah, po lepoti pa verjetno prva. Na znamki je prikazan Triglav — severna stena. Likovna rešitev je delo akademskega slikarja iz Beograda Dušana Lučiča. Znamke so bile natisnjene v nemški^, tiskarni »VEB Deutsche Wert-papierdruckerei«, Leipzig, DDR v tehniki večbarvnega tiska v polah po 9. V prodajo so prišle 26. avgusta 1978. Istega dne je dal biro za poštne znamke in tisk v prodajo priložnostni ovitek za 2.00 dinarja oziroma ovitek prvega dne (FDC) za 4,50 dinarja. ZANIMIVOST Ljubitelji prave filatelije kažejo zadnje čase vse večje zanima- nje za navadna pisma oziroma kuverte, ki so prepotovale svojo pot pravilno frankirane in po možnosti lepo žigosane. Seveda je pri tem še bolj iskana kuverta, ki je frankirana na način, ki privlači filatelistično pozornost. Cim bolj so pisma stara, tem bolj so zanimiva, čim bolj so filatelistično pisana, tem bolj so atraktivna. Posebno so cenjene mešane frankature. Te so še posebej privlačne za novo generacijo pravih filatelistov. Ce so pomešane franko znamke s porto znamkami, to pomeni, da pošiljatelj ni dovolj frankiral pisma oziroma ni plačal zadostne poštnine. Če pa so porto znamke še iz druge države, je to posebna poslastica. Celo pisma z oznako T imajo svojo posebno vrednost. Ce pa se še dogodi, da je v državi prejemnika dodatna poštnina plačana v napačnem znesku ali če z vsemi opomini pošte, ki pismo pošilja, ni plačana. Tedaj postane celo loterijski zadetek. Dokaz, v kakšni meri je običajno pismo z interesantno franka turo osvojilo filatelistični teren, je že v tem, da so neka no-tiranja takšnega materiala v naj-novejših katalogih Michel — to je specialni katalog — kakor tudi v katalogih Zumstein. Ali je to povratek na pozicije stare filatelije ali pa nekaj novega? Ročice bom trgala NESREČE PRI DELU V JULIJU IN AVGUSTU Štefan Strmšek, TOZD jeklarna — pri metanju dodatkov v elektro obločno peč mu je brizgnilo tekoče jeklo v oko. Vili Naglič, TOZD jeklarna — pri zapenjanju ko kile ga je žer-javna veriga stisnila za levo roko ter mu poškodovala kazalec. Alojz Grilc, TOZD jeklolivarna — pri razkladanju peči mu je spodrsnilo ter je padel s peči, pri tem pa si je poškodoval desno nogo. Pavel Kotnik, TOZD valjarna — pri žigosanju etiket si je poškodoval palec leve roke. Jože Apat, TOZD jeklarna — pri čiščenju žerjava je dobil tujek v oko. Ludvik Kajnik, TOZD jeklolivarna — na poti od svojega delovnega mesta k sosednjemu, kjer je nameraval dobiti elektrode, mu je sodelavec nenamenoma vrgel ulitek na desno nogo. Slavko Hribernik, TOZD jeklarna — pri sestavljanju kokil se je z ročnim kladivom udaril po nartu desne noge. Stjepan Šoštarič, TOZD jeklarna — pri direktnem litju tekočega jekla iz ponovce mu je pri premiku ponovce vzvod stisnil desno roko ob nosilni steber konstrukcije. Stanko Časar, TOZD jeklolivarna — pri vlivanju tekočega jekla v maske mu je jeklo brizgnilo pod zaščitnimi očali v oko. Jože Krivec, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri odtegovanju matic na stiskalnici s pomočjo matičnega ključa mu je ta zdrsnil in ga udaril po desni strani prsnega koša. Jože Obretan, TOZD komerciala — med vzvratnim premika- njem viličarja ga je stisnilo za palec leve noge. Alojz Rožen, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri razrezu vezne plošče na krožni žagi je prišlo do povratnega udarca, pri čemer je dobil udarec v levo roko. Anton Salčnik, TOZD energija — pri odstranjevanju prazne plastične posode za milo mu je zdrsnilo, pri čemer si je na ostrem robu plastične posode poškodoval dlan desne roke. Zoran Mlinar, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri vijačenju vijaka na stebru parnega kladiva je z nogo stopil na šaboto, zaradi česar je premaknil zagozdo in mu je ta padla na nart desne noge. Štefan Repas, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — pri čelnem struženju obroča mu je zaradi vibracij strugarskega noža obroč zbilo iz vpenjalne glave v obraz, pri čemer je dobil vreznino nad levim očesom. Anton Škalič, TOZD priprava proizvodnje — med izvlačenjem spremnice iz pločevinastega zaboja so se obdelovanci porušili in mu pri tem poškodovali palec leve roke. Franc Bcrložnik, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — med kovanjem odkopnih sekačev na vzmetnem kladivu mu je matrico izbilo iz rok, pri čemer ga je ta udarila po prstu. Dragica Tesič, TOZD družbeni standard — med čiščenjem prostorov v samskem domu je na stopnicah padla in si poškodovala hrbtenico. Stanko Budja, TOZD vzmetar-na — pri montaži vzmeti se je na ostrem robu vzmetnega lista urezal v mezinec desne roke. Igra narave Valentin Bastl, TOZD kalilnica — pri kontroli gorilnika na napravi za površinsko kaljenje mu je zdrsnilo in je z desno roko udaril po pločevinastem zaboju ter si poškodoval nart. Feliks Kotnik, TOZD industrijski noži — pri čiščenju obdelovan-ca se je na industrijskem nožu urezal v sredinec desne roke. Irena Koren, TOZD rezalno orodje — pri vpenjanju obdelo-vanca se je zlomil vijak, zaradi česar je zdrsnil ročaj. Pri tem si je poškodovala palec desne roke. Ivan Ploder, TOZD rezalno orodje — ko je pomagal skladiščniku vstaviti pipo v sod, mu je olje brizgnilo v obraz in oči. Marija Hafner, TOZD rezalno orodje — pri posnemanju pil ji je padel tujek v oko. Ivan Hribernik, TOZD jeklo-vlek — pri rezanju valjanih palic na torni žagi mu je palica poškodovala kazalec in sredinec leve roke. Kac Franc II., TOZD jeklolivarna — pri izsekovanju ulitkov se mu je eden skotalil na desno roko ter mu poškodoval mezinec. Martin Jezernik, TOZD jeklarna — pri litju šarže ter dodajanju lunkerit praška mu je tekoče jeklo brizgnilo po obrazu. Franc Kvasnik, TOZD jeklarna — pri čiščenju prebodne odprtine mu je zdrsnil železni drog, pri čemer si je ob robu ograje poškodoval mezinec desne roke. Beno Fink, TOZD jeklolivarna — pri vpenjanju obdelovanca v vpenjalno glavo stružnice mu je ta zdrsnil iz rok, pri čemer si je poškodoval desno ramo. Jože Petrič, TOZD jeklarna — pri čiščenju ponovce ga je žerjav-na veriga udarila po obrazu. Jože Kene, TOZD valjarna — pri raztegovanju matrice na va-ljarskem ogrodju si je poškodoval palec leve roke. Anton Mori, TOZD kovačnica — pri brušenju utopnih odkovkov na stabilnem brusilnem stroju si je ob vrteči se brusilni plošči obrusil kazalec desne roke. Maks Mohorko, TOZD jeklolivarna — pri razlaganju ulitkov na žarilni peči ga je eden stisnil za desno roko ter mu poškodoval kazalec. Konrad Herman, TOZD jeklolivarna — pri potiskanju tirnega voza, naloženega z ulitki, se mu je ulitek skotalil na levo roko in mu poškodoval mezinec. Stjepan Cvetkovič, TOZD valjarna — pri zapenjanju veza vročih gredic s pomočjo žerjavne verige se mu je gredica skotalila na zapestje desne roke. Velimir Ristič, TOZD valjarna — pri obračanju gredice na brusilnem stroju centromaskin mu je padel ključ za obračanje gredic na tla, pri tem pa je sodelavec vključil stroj ter mu je odbojnik mize poškodoval gleženj desne noge. Ivan Lesjak, TOZD jeklarna — pri litju šarže mu je tekoče jeklo brizgnilo izza očal v oko. Alfred Lešnik, TOZD kovačnica — pri peskanju kovanih osovin mu je ena padla na desno roko ter n**1 poškodovala prstanec in mezine • Danilo Curč, TOZD strojno gradbeno vzdrževanje — naed P pravilom žerjava mu je pri seS Vj pu z žer javne lestve zdrsnilo, P čemer si je zvinil gleženj leve n ge. Franc Herman, TOZD raziskave in razvoj — pri kovanju kovašk ga vzorca — probe so klešče P pustile, zaradi česar mu je Prc' ■ izbilo iz kovaških jeder in mu P tem poškodovalo palec na levi n gi. Ivan Rane, TOZD priprava Pr°' izvodnje — pri razrezu vzmetn listov na strojnih Škarjah ga stisnilo za palec desne roke. Franc Kotnik IX., TOZD inda' strijski noži — pri ravnanju n j žev na stiskalnici se je eden ° \.g in ga stisnil za prstanec desne ke. Ivan Mesarič, TOZD industrij' ski noži — pri pripravljanju P žev za šaržiranje se je eden P* vrnil in ga stisnil za prstanec o sne roke. Franc Pšeničnik II., vzmetarna — pri nabijanju pu^j vzmet mu je puša zdrsnila, P g tem pa se je s kladivom udaru P sredincu leve roke. Avgust Vrhovnik, TOZD Pn®g, matični stroji — pri brušenju s kače v mu je eden zdrsnil in S1 pri tem obrusil mezinec leve ro*1 Ivan Vogel, TOZD rezalno dje — pri pripravi stroja za d je s kladivom zadel v jekleni O f silec premičnega voza, pri je dobil tujek v kazalec desne r ke. Mirko Sapek, TOZD stroji hj deli — pri montaži rezkalne gi® u se je udaril s kladivom po Pa leve roke. ZAHVALA i n is- Ob izgubi našega moža očeta Osvalda Breznika se kreno zahvaljujemo vsem soro nikom, sosedom in skupini dustrijskih zidarjev za darova vence in cvetje. Posebna h v pihalnemu orkestru in g. župu1 ,a za lepe poslovilne besede. ga vsem, ki so se ga spomnili ih spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Micka, hčer.. Mici, Urška in Lojzka z dr0 nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše — p0 mame Marte Petrač se iskre „ draž® mame iviane jreirac se zahvaljujemo za darovane ven in vso pomoč. Žalujoče hčerke Mojca, J°zl j Mira, Hana, Angelca in Silva družinami. _____________ZAHVALA Ob smrti najine drage iskre*1 Angele Najdanovič se zahvaljujeva vsem sodelavc^ sosedom, prijateljem in znanc . za darovano cvetje ter izreče sožalje. Marjana in Vinko Krevh družino. ’’ ti®* S® REKREACIJA in šport »ŠPORT ZDRUŽUJE MLADE« Od 22. do 24. septembra bo na favnah velika mednarodna pri-aditev z imenom »šport združuje ailade — Ravne na Koroškem ,78«. Organizator — telesno-aiturna skupnost občine Ravne 'T računa, da se je bo udeležilo iz °li osnovnošolskih otrok n ,.^vstrije, Zahodne Nemčije, Švice, Francije, Madžar-\n Češkoslovaške. Ti bodo s , arii iz Murske Sobote in Raven tpl°rda 'z Velenja in Beograda) ^tnovali v atletiki, plavanju in aamiznem tenisu. način za medsebojno spoznavanje, za pridobivanje prijateljev sebi, naši državi in družbi. Prepričani smo, da bomo dobri gostitelji. Čeprav rok za sprejem prijav (namreč kdo in koliko malih gostov je pripravljen sprejeti za dve noči pa na dva zajtrka in dve večerji) poteče danes, je tudi še prve dni prihodnjega tedna čas, da vprašate na TKS, ali še potrebujejo kakšnega gostitelja. In še nekaj: najdimo toliko časa pa pojdimo si ogledat nastop našega malega gosta ter navijajmo zanj in veselimo se z Ogrevanje Spored je naslednji: ln^> tekmujejo ekipe po Inn klet in 10 fantov v tekih na §),.rn> 1000 m (dekleta 600 m), Ija 4 X 100 m’ s^°^u v ^a-, avo jn vigino ter v suvanju ^ogle. » plavanju štejejo ekipe po fantov in 8 deklet, tekmujejo Oa 100 m kravl, 100 m prsno, '00 1»eš, fh delfin, 100 m hrbtno, 200 m ano ter v štafetah 4 X 100 m in 4 X 100 m mešano. ^Osto IV . 1 namiznem tenisu štejejo ^’Pe po 4 fante in 4 dekleta, teknejo pa ekipno in posamezno, j Nastopijo lahko otroci, rojeni 3 1963 in mlajši. ^Organizatorji so razdelili šo-pisma za starše in prilo-'arn°^razce' Stvar je preprosto v oj31’ da tako velikega števila nj °k in spremljevalcev seveda Pa poslati v noben hotel s tudi lepa stara navada je v da tekmovalci v času tek-vanj stanujejo »zasebno«, torej Sankaj dni postanejo člani po-^eznih družin. ,®liko lepega vedo povedati o bgJ/k gostiteljih npr. naši god-lan ki’ ki so z njimi preživeli ta?e dni na Nizozemskem, prav Pal? Pa tudi naši plavalci, kadar Pt^ Paj0 na tuiem- Oiroci> ki Ve vti. Pfj ajo morda še nobene pred-ne o Jugoslaviji ne o nas, dobijo prve informacije in — po možnosti čim lepše — se av Pri nas. P>0v Potem odnesejo s seboj do-o tem pripovedujejo, tega Se dolgo spominjajo. Zares lep ŠAH njim, pa bodi Madžar, Čeh ali Francoz. Lepo bo in prijetno in odpadel bo strah, da na tekmovanjih ne bi bilo gledalcev. ATLETIKA Na republiškem prvenstvu za posameznike v Novi Gorici 19. in 20. avgusta so koroški atleti dosegli naslednje rezultate: skok v daljavo: 6. Kadiš, tek na 1500 m 2. Šobrova, 6. Skukova. Na republiškem prvenstvu za starejše mladince in mladinke 27. avgusta v Celju so naši dosegli naslednje rezultate: 200 m 6. Zagmajster, štafeta 4 X 100 m 3. Ravne, višina 6. Strmčnik, skok v daljavo 2. Kadiš, troskok 3. Kadiš, 800 m 2. Skuk, 6. Bari, štafeta 4 X 100 m 2. KAK. Istega dne so mlajši mladinci in mladinke tekmovali v Kranju. Naši so se uvrstili takole: 200 m 6. Hovnik, 3000 m 5. Okrogelnik, štafeta 4 X 100 m, 6. KAK, 4 X 400 m 5. KAK, met krogle 3. Pešič, 800 m 6. Skuk. PLAVANJE V času, ko so plavalci med letno in zimsko sezono na zasluženem počitku, je bil naš Miran Kos povabljen v Split. Na tradicionalnem tekmovanju v spomin Franceta Mandiča je zmagal na 100 in 200 m hrbtno ter 200 m mešano in bil razglašen za najboljšega plavalca. -ek Problem št. 5 ■— W. Rice 1913 Mat v dveh potezah V okviru prireditev 23. koroškega turističnega tedna je bil 14. 8. 1978 šahovski dvoboj med Črno in Mozirjem, in sicer prek radia. To je bila uspela manifestacija prizadevnih šahistov in radioamaterjev iz obeh krajev, ki si jo je pred hotelom Planika na demonstracijskih šahovnicah ogledala množica ljudi. Dvoboj je bil odigran na štirih deskah. Vsi Črnjani so izbrali črne figure, da bi tako resnično branili barvo in ime svojega kraja. V skoraj petih urah se je dvoboj končal neodločeno. Te oblike medsebojnega sporočanja potez niso mogli motiti niti razni medklici, vprašanja in pogovori drugih nepovabljenih tujih ra-distov, katere je verjetno zelo zanimalo, kaj vse to pomeni. Povedati je treba, da so bila sporočila šifrirana in je bilo čutiti pri poslušalcih strah pred neznanim. Šahu je torej tehnika vse bolj naklonjena. Medtem ko se vodeči velemojstri pri analizi šahovskih pozicij vse bolj poslužujejo računalniške tehnike, so Črnjani odigrali dvoboj prek radia. Neki šaljivec je menil, da zato, ker v Črno šahisti iz drugih krajev neradi pridejo. Temu, da se skoraj ni čuditi, saj je celo kljub turističnemu prazniku cesta z Raven v Črno zaradi obnovitvenih del na posameznih odsekih komaj prevozna. Da bi šala ostala le šala in da le ni vse tako črno, naj povem, da so naslednji petek, dne 18. avgusta, Črnjani organizirali štiričlanski ekipni hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo kar 10 ekip iz koroške regije. Končni vrstni red je bil naslednji: Dravograd I, 31, Carina Dravograd 29, Bridge klub Slovenj Gradec 23,5, Rudar Mežica 21,5, Dravograd II in Lesna Slovenj Gradec 18,5, Tovarna meril Slovenj Gradec 16,5, Črna I. 8, Črna II. in Črna III. 6,5 točke. Jože Jesenek ■ mm ib ■ - m m. m wa m .... mm. ii,s mm V/*#, . 1 m. gg*« mu. mu, m vm Beli: Kd3, Dh6, Tc2, Te2, La2, Ld8, Se5 (7) Črni: Kd6, De8, c6, e7, f5, j6 (6) Rešitev problema št. 3. — L. Kub-bel 1910: Se3! NA SERVISU Starejši možakar pred servisno delavnico ogovori mlajšega moškega : »Vam so pa hitro spravili avto v red, kaj?« »Podmazal sem, podmazal, oča,« odgovori oholo mlajši. »Viš ga no, jaz pa sem dal njim podmazati, pa še sedaj niso gotovi!« TISKARSKI ŠKRATI teroristične agencije — seveda: turistične nerodna zaščita — seveda: narodna dogodek — seveda: dohodek IZREKI Bodi ljubezniv, da bi bil ljubljen! Latinski izrek Kralj je sijajno plačan model za znamke. Hebbel Kozmetika je nauk o kozmosu ženske. Kraus Bolezni so vljudnostni obiski smrti. Kudszus Zaščiteni Giba nje r ?:ap< oslenih v tOVcimi v času od 21. junija do 20. avgusta 1978 Tek. št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Odkod je prišel PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA 1. Arcet Jože 5. 3. 1958 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 2. Asani Said 2. 9. 1956 NK delavec jeklolivarna iz druge delovne organizacije 3. Borovnik Marjan 9. 11. 1961 KV strojni kovač o. p. kovačnica iz šole za specializirane delavce 4. Cvirn Avgust 17. 8. 1940 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 5. Dakaj Jahir 14. 7. 1954 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 6. Enci Ivan 27. 11. 1953 absolvent ekonomske fakulteteDS za gospodarjenje štipendist ZR 7. Gornik Srečko 24. 5. 1958 NK delavec jeklolivarna iz druge delovne organizacije 8. Gros Franc 18. 10. 1957 NK delavec jeklolivarna iz druge delovne organizacije 9. Herceg Branko 19. 12. 1959 SS kemijski tehnik kontrola kakovosti štipendist ŽR 10. Komar Egidij 15. 4. 1958 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije 11. Kosmač Matjaž 15. 9. 1958 NK delavec pnevmatski stroji iz JLA 12. Kraup Bogomir 30. 10. 1961 KV livar o. p. jeklolivarna iz šole za specializirane delavce 13. Konečnik Jože 1. 2. 1955 SS gimnazija rezalno orodje prva zaposlitev 14. Lesnik Andrej 24. 10. 1951 VŠ dipl. inž. metalurgije jeklarna štipendist ŽR 15. Mesner Drago 23. 7. 1952 NK delavec valjarna iz druge delovne organizacije 16. Mihev Pavel 9. 3. 1963 NK delavec komerciala iz druge delovne organizacije 17. Mlačnik Ivan III. 7. 12. 1937 NK delavec jeklolivarna iz druge delovne organizacije 18. Nabernik Zvonko 15. 7. 1961 KV strojni kovač o. p. kovačnica iz šole za specializirane delavc 19. Paradiž Jelka 7. 9. 1961 NS DS KSZ prva zaposlitev 29. P;ko Milan 14. 5. 1959 KV livar o. p. jeklolivarna iz šole za specializirane delavc 21. Praper Ferdo 9. 1. 1955 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 22. Praznik Danilo 16. 2. 1958 KV strugar stroji in deli iz JLA 23. Rebernik Juljana 30. 4. 1944 NK delavka družbeni standard iz druge delovne organizacije 24. Stropnik Vili 28. 4. 1960 KV livar o. p. jeklolivarna iz šole za specializirane delavc 25. Sveršina Jožica 13. 3. 1962 NK delavka družbeni standard sezonska zaposlitev 26. Svetina Milan 3. 4. 1960 KV livar o. p. jeklolivarna iz šole za specializirane delavc 27. Studenčnik Marjan 7. 10. 1960 KV rezkalec stroji in deli iz poklicne šole 28. Štruc Rado 4. 4. 1961 KV livar o. p. jeklolivarna iz šole za specializirane delayc 29. Šuler Franc 6. 10. 1957 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 30. Vogrinec Danilo 27. 4. 1962 NK delavec komerciala prva zaposlitev ^ ‘ Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel IZGUBILI LASTNOST DELAVCA 1. Arcet Ludvik 20. 7. 1916 PK delavec energija starostna upokojitev 2. Bandalo Franc 24. 1. 1960 KV valjavec o. p. valjarna sam zapustil delo 3. Čuš Mirko 21. 7. 1953 PK žerjavovodja valjarna dana odpoved 4. Goričanec Stanko 26. 3. 1956 PK žerjavovodja industrijski noži sam zapustil delo 5. Igerc Peter 22. 2. 1924 PK delavec jeklarna starostna upokojitev 6. Ivartnik Pavel 28. 6. 1936 NK delavec komerciala dana odpoved 7. Kadiš Franc 5. 10. 1930 SS strojni tehnik raziskave in razvoj dana odpoved 8. Krajnc Avgust 21. 8. 1925 NK delavec jeklolivarna starostna upokojitev 9. Klemenc Slavica 5. 8. 1955 KV brusilka rezalno orodje dana odpoved 10. Navotnik Jože 1. 11. 1928 KV livar jeklolivarna starostna upokojitev 11. Pudgar Franc 28. 6. 1936 DSŠ del. strojne stroke stroji in deli dana odpoved 12. Račnik Janez 11. 7. 1946 PK žerjavovodja valjarna sam zapustil delo 13. Stopernik Bernard 25. 7. 1950 NK delavec livarna sam zapustil delo 14. Uršej Jože 19. 2. 1942 NK delavec jeklolivarna dana odpoved Tek. št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD DS Odkod je prišel PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA 1. Ambrož Konrad 8. 5. 1943 NK delavec jeklarna 2. Balažič Ervin 5. 3. 1961 KV strojni ključavničar stroji in deli 3. Baran Vera 17. 1. 1960 SŠ strojni tehnik priprava proizvodnje 4. Blatnik Vladimir 25. 10. 1960 KV rezkalec pnevmatični stroji 5. Bolko Milan 21. 5. 1960 KV strugar SGV 6. Borko Miran 29. 6. 1961 KV rezkalec rezalno orodje 7. Borovnik Ivan 26. 8. 1954 PK zidar industrijski noži 8. Breg Anton 8. 6. 1960 KV elektromehanik ETS 9. Brusnik Ana 14. 7. 1959 KV strugarka stroji in deli 10. Butolen Josip 5. 2. 1949 NK delavec SGV 11. Čavševič Hasan 12. 2. 1948 NK delavec jeklarna 12. Čebul Rosvita 5. 12. 1959 NK delavka družbeni standard 13. Čuš Mirko 21. 7. 1953 PK žerjavovodja valjarna 14. Duler Milan 16. 8. 1959 KV strojni ključavničar SGV 15. Fink Bernard 29. 5. 1952 KV strugar SGV 16. Franc 2vonko 26. 2. 1961 KV obratni elektrikar ETS 17. Fužir Avgust 17. 6. 1960 KV strojni ključavničar energija 18. Gerdej Marjan 25. 11. 1959 SS strojni tehnik stroji in deli 19. Golob Drago 25. 11. 1959 KV strojni ključavničar SGV 20. Golob Silvo 17. 12. 1952 NK delavec vzmetarna 21. Grešovnik Marta 23. 1. 1959 SŠ strojni tehnik priprava proizvodnje 22. Hartman Franc 8. 8. 1956 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije iz poklicne šole štipendist 2R iz poklicne šole iz poklicne šole iz poklicne šole iz druge delovne organizacije iz poklicne šole iz poklicne šole iz druge delovne organizacije iz druge delovne organizacije prva zaposlitev ponovna zaposlitev v 2R iz poklicne šole iz JLA iz poklicne šole iz poklicne šole štipendist ŽR iz poklicne šole iz druge delovne organizacije štipendist 2R ^17/1978 INFORMATIVNI FUŽINAR 19 Tek. _ St. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Odkod je prišel pridobili lastnost Ivanušič Danijel Jamšek Avgust “• Kala j žič Janko Kert Marija '■ Knez Jožica Kodrun-Jež Irena Konečnik Jože Kordež Drago Kordež Stanislav Kovačič Vladimir Kotnik Miran Krajger Anton g“' Krajnc Rudolf Krauzer Rado J' Kričej Frančiška jj. Krivec Srečko Kurmanšek Hilda Lahovnik Irena L Ledinek Štefka Lipnik Maks J Marin Janko 4. Merkač Jože • Mežnarc Jolanda DELAVCA 20. 5. 1955 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 18. 8. 1953 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 20. 5. 1960 KV strojni ključavničar SGV iz poklicne šole 27. 1. 1959 NK delavka družbeni standard sezonska zaposlitev 16. 2. 1960 KV strugarka stroji in deli iz poklicne šole 10. 10. 1954 VŠ diplomirani ekonomist komerciala štipendist 2R 1. 2. 1955 SŠ gimnazija rezalno orodje prva zaposlitev 2. 6. 1960 KV strojni ključavničar stroji in deli iz poklicne šole 7. 5. 1959 KV rezkalec rezalno orodje iz poklicne šole 27. 4. 1959 NK delavec SGV iz JLA 11. 3. 1958 KV ključavničar rezalno orodje iz JLA 12. 4. 1960 KV rezkalec stroji in deli iz poklicne šole 14. 12. 1960 KV strugar SGV iz poklicne šole 24. 1. 1954 SŠ metalurški tehnik jeklarna iz JLA 9. 3. 1960 KV strugarka rezalno orodje iz poklicne šole 27. 12. 1958 KV strojni ključavničar stroji in deli iz JLA 17. 9. 1932 NK delavka pnevmatski stroji prva zaposlitev 23. 9. 1957 SŠ strojnj tehnik priprava proizvodnje štipendist 2R 21. 12. 1957 NSŠ administratorka DS za finance iz druge delovne organizacije 4. 10. 1944 KV strojni ključavničar SGV iz druge delovne organizacije 16. 3. 1960 KV obratni elektrikar ETS iz poklicne šole 13. 3. 1959 KV brusilec stroji in deli iz poklicne šole 21. 10. 1960 KV rezkalka pnevmatski stroji iz poklicne šole Mikeln Janez '• Mikic Jože Močilnik Alojz gg' Naglič Zvonko Naveršnik Franc e*- Ortan Drago g, Ovčjak Branko Pastirk Darinko ,.’• Patemuš Vladimir «. Perčič Valentin 9. 1. 1961 KV ključavničar SGV iz poklicne šole 10. 4. 1961 KV strugar rezalno orodje iz poklicne šole 1. 10. 1958 NK delavec rezalno orodje iz JLA 12. 6. 1960 KV obratni elektrikar ETS iz poklicne šole 16. 1. 1949 NK delavec industrijski noži iz druge delovne organizacije 10. 5. 1959 SŠ strojni tehnik priprava proizvodnje štipendist 2R 27. 10. 1958 NK delavec pnevmatski stroji iz JLA 12. 9. 1959 SŠ strojni tehnik priprava proizvodnje štipendist 2r 4. 1. 1961 KV rezkalec industrijski noži iz poklicne šole 12. 2. 1958 NK delavec jeklolivarna iz JLA c,' Petrič Bernarda g.' Petek Zdravko g®- Petričič Zivana gn' Petrovič Jožef 3. 7. 1959 SŠ strojni tehnik raziskave in razvoj štipendist 2R 28. 10. 1960 KV strojni ključavničar stroji in deli iz poklicne šole 1. 9. 1954 NK delavka SGV za določen čas 26. 4. 1957 SŠ strojni tehnik raziskave in razvoj štipendist 2R g:- Pongrac Anton g2 Poročnik Dušan g^ Proje Marjan gT- Ra vi jan Jože 14. 4. 1955 KV vodovodni inštalater pnevmatski stroji iz druge delovne organizacije 12. 11. 1951 NK delavec jeklarna iz druge delovne organizacije 15. 1. 1960 KV strojni ključavničar energija iz poklicne šole 16. 3. 1961 KV strugar pnevmatski stroji iz poklicne šole g?' Rožej Anton R ■ Rožič Miroslava 23. 1. 1960 KV strojni ključavničar SGV iz poklicne šole 28. 1. 1959 SŠ strojni tehnik priprava proizvodnje štipendist 2r g7' Rus Dušan ' Skitek Zdenka 10. 10. 1958 KV obratni elektrikar ETS iz JLA 23. 8. 1960 KV strugarka rezalno orodje iz poklicne šole g?' Slatinek Igor 15. 3. 1961 KV strojni ključavničar energija iz poklicne šole 7 • Sovič Herman 18. 3. 1959 KV strojni ključavničar stroji in deli iz poklicne šole n.' Strmšek Frančiška 10. 9. 1937 NK delavka stroji in deli iz poklicne šole 7»' Svenšek Jože 7,' Simunovič Franjo 13. 2. 1960 KV strojni ključavničar stroji in deli iz poklicne šole 10. 11. 1960 KV strojni ključavničar stroji in deli iz poklicne šole 7 ' Skalič Zora 7»' Stich Andrej 16. 9. 1959 SŠ ekonomski tehnik komerciala za določen čas 21. 9. 1957 KV strojni kovač o. p. kovačnica iz JLA 7„' Sulič Seni j a 14. 2. 1954 NK delavec DS KSZ iz druge delovne organizacije 7~' Tomažič Janez 1. 5. 1960 KV strojni ključavničar stroji in deli iz poklicne šole 7.' Tominc Venčeslav 3. 9. 1955 KV rudar jeklarna iz druge delovne organizacije 7g' Urbanc Silvo 26. 9. 1960 KV kovač o. p. kovačnica iz poklicne šole 8 ■ Uršnik Marjan 21. 6. 1953 NK delavec vzmetarna iz druge delovne organizacije g ' Veber Štefan 21. 12. 1959 KV strugar pnevmatski stroji iz poklicne šole g,' Viderman Danica g,- Voda Rudolf g ' Zajamšek Franjo gg' Zbičajnik Maks 20. 2. 1960 KV strugarka SGV iz poklicne šole 5. 9. 1959 NK delavec kalilnica iz JLA 19. 1. 1960 KV obratni elektrikar ETS iz poklicne šole 9. 8. 1953 KV strojni ključavničar stroji in deli iz druge delovne organizacije gg' Žganec Dragoslav 26. 1. 1959 SŠ strojni tehnik energija štipendist 2R ' Ban Stanko 5. 12. 1960 KV strugar pnevmatski stroji iz poklicne šole Tek. Št. Priimek in ime Rojen Kvalifikacija TOZD — DS Kam je odšel Rubili lastnost delavca i' Brezočnik Jože j' Glinik Pavel Hovnik Anica g' Kavčič Andreja g' Klančnik Miran rj' Klemenc Franc g' Ločičnik Antonija 9' Obreza Rafaela Ig' Oder Mirko Ij' Ortan Drago Ij' Polenik Drago Ig' Prevorčič Anton 1^' Pšeničnik Lizika Ig' Račnik Veronika Ig' Razgoršek Silvo Vrance Maks 13. 5. 1949 1. 3. 1956 15. 1. 1948 18. 10. 1960 11. 8. 1958 1. 1. 1954 5. 5. 1947 27. 10. 1956 8. 6. 1960 10. 5. 1959 10. 2. 1960 10. 5. 1918 29. 10. 1923 6. 7. 1923 5. 12. 1953 2. 9. 1951 NK delavec KV ključavničar SŠ metalurški tehnik NK delavka SS gimnazija SŠ elektro tehnik VSŠ ekonomistka NK delavka KV valj. o. p. SŠ metalurški tehnik NK delavec KV delavec PK žerjavovodja PK brusilka PK taldec PK žerjavovodja jeklarna stroji in deli raziskave in razvoj družbeni standard kovačnica ETS DS za gospodarstvo družbeni standard valjarna priprava proizvodnje vzmetarna DS KSZ jeklolivama stroji in deli SGV jeklarna umrl dana odpoved dana odpoved samovoljna zapustitev dela samovoljna zapustitev dela dana odpoved dana odpoved samovoljna zapustitev dela dana odpoved v JLA samovoljna zapustitev dela starostna upokojitev starostna upokojitev starostna upokojitev dana odooved dana odpoved IZOBRAZBA — KVALIFIKACIJA NAŠI UPOKOJENCI Pridobili lastnost delavca 1 — VS dipl. inž. metalurgije 1 — VS dipl. ekonomist 1 — absolvent ekonom, fakultete 10 — SŠ strojnih tehnikov 1 — SS metalurški tehnik 1 — SS kemijski tehnik 1 — SŠ ekonomski tehnik 2 — SŠ gimnazija 1 — NŠ 1 — NSŠ administrator 19 — KV ključavničarjev 7 — KV rezkalcev 1 — KV brusilec 12 — KV strugarjev 4 — KV strojni kovači o. p. 5 —■ obratnih elektrikarjev 1 — KV elektromehanik 1 — KV vodovodni inštalater 5 — KV livarjev o. p. 1 — KV rudar V institutu za odpravljanje pomanjkljivosti me je osebno pričakal ravnatelj. »Zelo me veseli, tovariš Klab-zuba, da ste se odzvali našemu vabilu. Prosim, bodite kakor doma!« »Hvala vam!« »Ne, ne, nikar se ne zahvaljujte vnaprej! Za to boste imeli še čas. Slecite plašč in odložite klobuk, da si bova lahko šla ogledat našo ustanovo. Upam, da vam bo to zelo zanimiv izlet.« »V to ne dvomim, toda moram priznati, da mi ni jasno, zakaj ste me povabili. Jaz sem humorist in ne vem, če bom mogel dostojno poveličati vaše uspehe.« »Prav zato smo vas povabili,« pravi ravnatelj in si pri tem mane roke. »Ne boste verjeli, ampak naš institut je pravi rastlinjak humorja.« »To je nadvse zanimivo,« pravim. Stopila sva v prvo sobo. Pri mizi sta sedela dva moška in poslušala glasbo. Nista naju niti pogledala, videti pa sta bila zelo razburjena. Eden si je pulil redke lase z glave, drugi pa je, držeč se za glavo, strašno škrtal z zobmi. »Ne skrbite,« me je pomiril ravnatelj. »To sta avtorja pesmi, ki jo pravkar poslušata. Predvajamo jima jo vsakih deset minut. Mimo tega pa: to traja že deset dni in začenjata razumeti, kaj sta skomponirala.« Naslednji prostor je bil urejen kot kakšna trgovina. Na stolu ob mizi je sedel človek. »To je tehnolog iz neke trgovine konzerv«, mi pojasni ravnatelj, »in zelo je simpatičen. Tu je pravzaprav svoboden. Mora samo petkrat na dan jesti svoje proizvode.« »Povejte no, zakaj so vsi zidovi tapecirani?« »Vidite, on kdaj pa kdaj skuša plezati po stenah, pa smo poskrbeli, da se ne poškoduje.« »O, bog!« zatarna tehnolog in odrine krožnik. V obraz je videti kot klorofil. V naslednjem prostoru se nama je ponudil nenavaden prizor. Sredi sobe je bilo zgrajeno nekaj, 1 — PK žerjavovodja 1 — PK zidar 37 — NK delavcev Izgubili lastnost delavca 1 — VSŠ ekonomist 2 — SŠ metalurška tehnika 1 — SŠ strojni tehnik 1 — SŠ elektrotehnik 1 — DSŠ delovodja strojne stroke 1 — SŠ gimnazija 1 — KV ključavničar 2 — KV valjavca o. p. 1 — KV brusilka 1 — KV livar 1 — KV delavec 5 — PK žerjavovodij 1 — PK brusilec 1 — PK talilec 2 — PK delavca 8 — NK delavcev ZA DOBRO VOLJO Zenske so kot kontrolorji poletov; če ne želijo, nihče ne more pristati. Helen Vita • Zenske so kot dežniki: nekaj prijemov in stvar je že napeta. Marcello Mastroianni * Zenske se šminkajo iz enakega razloga, zaradi katerega vojaki maskirajo tanke. Willy Reichert Anton Prevorčič, roj. 10. maja 1918, v železarni od 4. avgusta 1947, nazadnje v DS KSZ kot vratar. Star. upokojen 31. julija 19 78 Človeštvo je knjiga, ki se tiska vedno znova, brez želje, da bi postala uspešnica. Vfilliam Faulkner * Med ljudmi, ki pišejo knjige, je malo intelektualcev. Intelektualci govorijo o knjigah, ki so jih napisali drugi. Frangoise Sagan * Mnogi napišejo dve knjigi hkrati: prvo in zadnjo. Mark Twain Ludvik Arcet, roj. 20. julija 1® ’ v železarni od 3. marca 1942, # , zadnje v TOZD energija strojnik kompresorjev. Star. ap kojen 30. junija 1978 Knjiga je ogledalo. Če P°9 ore vanj opica, se ji seveda ne tn^0 prikazati apostol. Ne premora besed, s katerimi bi govorili daku o modrosti. Tisti, ki drega razume, je že moder. LichtenberO Fotografije za to številk? fi prispevali: F. Kamnik, F. ? $1 V. Povsod, E. Wlodyga in sla za informiranje. ZA VROČE IN DEŽEVNE DNI: S. Bitman Institut a brez primere kar je bilo podobno pločniku ali stezi za pešce. Ponekod je bila ravna in suha, drugod grbava, blatna in mokra. Na določenem mestu so bile stopnice, tri navzgor in tri navzdol. Na drugem koncu je bil umeten led. Po tej poti je s težkim korakom hodil človek srednjih let v novih čevljih. »To je oblikovalec čevljev,« ga predstavi ravnatelj. »Z lastnimi nogami preizkuša svoje modele. Med nama rečeno, to ni najbolj prijeten posel na svetu.« Zdelo se je, da ima direktor prav, ker je modelar šepal in pri vsakem koraku se mu je obraz spačil od bolečin. »Razložite mi, prosim, kaj pomeni vse to? Kaj je v tem smešnega?« »Vidite, naša glavna naloga je, da naučimo ljudi samokritičnosti. Lahko vam zagotovim, da po dveh, treh tednih bivanja pri nas začno ljudje gledati na stvari povsem drugače. Sicer pa, o tem se boste sami prepričali.« »Kaj to pomeni, ,sam‘?« vprašam namrščeno. »Ne boste menda rekli, da tudi jaz...« »Ravno to! Glejte, to je vaša soba, v kateri boste prebili tri tedne.« »Tri tedne! Pa kaj bom počel?« »Brali boste, prijatelj,« mirno odvrne ravnatelj. Tedaj zagledam na mizi knjigo. Bila je zbirka mojih humoresk ... (Prev.: -ar) Lizika Pšeničnik, roj. 29. oktobra 1923, v železarni od 15. marca 1948, nazadnje v TOZD jekloli-varna kot žerjavovodkinja. Starostno upokojena 15. avgusta 1978 Avgust Krajnc, roj. 21. aV9^Qcg 1925, v železarni od 3. aprila . v TOZD jeklolivarna kot Star. upokojen 30. junija 19" Jože Navotnik, roj. 1. februarja 1928, v železarni od 26. maja 1942 v TOZD jeklolivarna, nazadnje kot sušilec peska. Star. upokojen 30. junija 1978 Peter Igerc, roj. 22. febra? 1924, zaposlen v železarni °n%p marca 1946, nazadnje v * m, jeklarna kot talilec pri VF P Star. upokojen 30. junija 19'