K. 8. K. •117 St Clair Ara. CLEVELAND, OHP> Največji «lovenski ted- v sik v Združenih državah ameriSkih The largest Slovenian Weekly in the United States of America Kranjsko -KatollSka je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija 9 Ameriki Posluje že 40. leto GESLO L & K. j. JI: "Vse za vero, dom in narod!" Enterede m Second CU» Matter December líth, 1923 at the Poet Office at Cleyeland, Ohio. Under the Act of Ascut Hth, 1911. Accepted for MaJlinf at Special Rate of Postase Provided for in SeScUon 1108, Act of October 3rd. 1917. Aothorized on May 22d. IMS štev. 25 — No. 25 CLEVELAND, 0„ 20. JUNIJA (JUNE), 1933 LETO (VOLUME) XIX. VESTI E CLEVELANDA Zborovanje Lige ohijskih društev. —Kakor poroča tajnica Lige ohijskih društev KSKJ., se vrši prihodnje zborovanje zastopnikov te Lige prihodnjo nedeljo, d|e 25. junija ob dveh popoldne v Knausovi dvorani. Na dnevnem redu bo več važnih točk ; tako gotovo tudi razdelitev prebitka, katerega smo naredili dne 15. januarja t. 1. na našem Jednotinem dnevu v Gr-dinovi dvorani. Naši graduiranci višjih šol leta 1933. —Na Collinwood višji šoli so dne 15. junija letoä gra-duirali sledeči: Babuder Mihael, Bob ich Frances, Bokal Anton, Brajdič Joe, Breshar Marie, Centa Josephine, Cesnik Fred, Dolentz Helen, Doles Andrew, Dugar Vincent, Erjavec Joe, Gerbec Jack, Glavich Rose, Gruden John, Hrastar Amelia, Hro-vat John, Hvala Mary, Jursino-* vic Stella, Kapel Louise, Kausek Eleanor, Kikel vAlbert, Kosec \YTilliam, Kral Wilfred, Kusevic Mary, Markic Frances, Marnic Ruth, Marzec Stan. M i 1 a v e c Frank, Milavec Victoria, Mozina Edward, Nach-tigal Frank. Nestič Donetta, Oswald Alma, Pausic Fred, Pire Louis, Ponikvar Louis, Ribnikar Dorothy, Roje Helena, Rossa Dorothy, Rosenovič Anton, Roje Mary, Salmič Elizabeth, Simsic Steve, Sintič Josephine, Slapnik Josephine, Slibar Jennie, Sodja Jennie, Spenko John, Struna x William, Sustersič Rose, Tolar John, Tomazin Mary, I/say A-dolph, Unetich Joseph, Verbic Rose. Vrh Anton, Vodopivec Florence in Zupan John. — Na East High višji šoli je pretekli petek graduiralo 20 naših dijakov in dijakinj. Njih imena so: Frances Bogolin, Anne Garapic, Frances Hočevar, Sophie Zele, Sophie Kolman, Mary Kukich, Helen Mestek, Alice Oberstar, Jean Petkovšek, George Hrani-lovich, Art Kushlan, Henry LaV-rich, Jos. Potočar, Stanley Prijatelj, August Skufca, Alice Rojc, Frances Saje, Marjorie Saje, Mary Zavasky, Charles Stark. — Dne 8. junija je na Notre Dame višji šoli dobilo svoje diplome 15 naših mladih ameriških Slovenk in sicer sledeče: Mary Baraga, Adeline Ga-brenja, Margaret Hribar, Elea-nore Hlad, Dorothy Hrovat, Mary Horvath, Rose Kurent, Ludmilla Lekan, Emma Lučič, Štefanija Miklavčič, Thelma Mla-chak, Celestia Pajer, Anna Piškur, Emily Zalokar in Agnes Mally. Slednja je mlajša hčerka večletne predsednice društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ., sestre Helena Mally in sestra znanega zobozdravnika v Dr. James Mallya. — Vsem tem graduirancem ter njih staršem naše iskrene čestitke! Poroka. — Dne 26. junija se poročita v cerkvi Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu Anton Strniša, 13608 Coit Rd. in Miss Pavlina Hvala z E. 139. St. Ženin je starejši sin znane družine Anton in Dorothy Strniša. Njegov oče je bil več let v raznih uradih pri društvu sv. Vida, št. 25 KSKJ. Novoporočence-ma naše iskrene Čestitke! Obisk. — Dne 19. junija so nas v uredništvu obiskale slede- AMERIKA TIRJA SVOJE DOLŽNIKE Washington, D. C., 17. junija. —Ker je z dnem 15. junijem potekel rok raznih evropejskih držav, da bi plačale obresti in gotovo svoto na glavnico posojila Združenim državam, je naše vlada danes po tozadevnih tukajšnjih poslanikih opozorila vse one države. Francijo se je opomnilo, da je zaostala že z dvema plačili. Tudi italijanskega poslanika se je opomnilo, da samo $1,000,-000 plačila namesto $14,000,-000 nikakor ne zadostuje. V enakem smislu so bili opomini poslani tudi vladi Finske, Belgije in Poljske ter Jugoslavije. -o- Delo za Clevelandčane se obeta Vsled prizadevanja župana Millerja se bo v našem mestnem okrožju v nekaj mesecih začelo s 75 projekti, katere ima mestna vlada v svojem programu. Za pokritje stroškov bo mesto najelo od vlade Združenih držav $52,000,000 posojila. Tako se bo začelo graditi v Parma velik rezervar za vodo; dalje je v gradbi nova žgalnica mestnih smeti ob erijskem jezeru ; mesto bo povečalo tudi svoj vodovodni sistem, zgradilo novi most čez reko Cuyahoga na zapadni 3. cesti in se bo to reko zaeno razširilo, poglobilo in uravnalo. Tako ima mesto tudi v svojem načrtu narediti široko prevozno cesto od zapad-ne 3. ceste do E. 72. ceste poleg jezera; ta cesta bo imenovana Miller Road. Dalje se bo skušalo letos dovršiti še nekaj poslopij John Carroll univerze in dozidati Huron Road bolnišnico. Ko bodo enkrat vsi ti načrti gotovi, bo dobilo zaslužek več tisoč delavcev našega mesta. -o- Toča in slana v Minnesoti. Rojak ponesrečil Chisholm, Minn. — Dne 13. in 14. junija sta toča in slana v tem okraju poškodovali lepe poljske pridelke. Farmarji y okolici so v strahu ker na jesen ne bo zaželjenih poljskih pridelkov. Težko se je pri padcu poškodoval tu živeči rojak Ludvig Andolšek. Takoj po ponesreče-nju so ga prepeljali v bolnišnico. Navedenec spada k društvu Friderik Baraga, št. 93 KSKJ. Želimo mu, da bi okreval.—Poročevalec. o- —Minuli teden so unijski zidarji v Clevelandu podpisali novo mezdno pogodbo, veljavno do 1. marca, 1934. Na podlagi te pogodbe se bo zidarjem plačevalo $10 na dan; doslej so dobivali $1 več dnevno. če rojakinje iz Gilberta, Minn.: Mrs. Kristina Kolar, Mrs. The-resa Slobodnik in Mrs. Uršula Barbič. Na potovanju so. že dva tedna. V Clevelandu so obiskale več svojih sorodnikov, domačinov in znancev. Tako veliko potovanje so napravile z avtom, katerega šofer- je bil Joe Rauch in Charlie Nigolsky. _ Ob svojem povratku nazaj bodo posetile še svetovno razstavo v Chicagu. S SVETOVNE EKONOMSKE KONFERENCE London, Anglija, 17. junija. —Dne 12. junija je bila v tem mestu otvorjena svetovna gospodarska ali ekonomska konferenca, katere se udeležuje zastopnikov ali delegatov 67 raznih držav in narodnosti. K temu je prišteti še veliko število gospodarskih in finančnih ekspertov vsake posamezne države. Zanimivo je pri tem, kaj zahtevajo razne države na tej važni konferenci, ki bo trajala več mesecev. Zahteve Zedinjenih držav so: Končna stabilizacija denarja. Odstranitev ovir mednarodne trgovine. Redukcija davčnih bremen, toda pogodba glede mednarodnega dolga mora ostati nedotaknjena. Poglavitne sile naj ustvarijo poceni denar, katerega naj porabijo za javne zgradbe, tako da se zopet ustvari nakupovalna moč narodov. Cene raznim komoditetam se morajo zvišati. Zahteve Anglije: Končna rešitev vojnih dolgov vseh držav. Znižanje tarifov in drugih ovir mednarodne trgovine. Pridelki naj se omejijo v namenu, da se cene blagu zvišajo. Stabilizacija denarja na naravni podlagi denarja vsake dežele. Angleški funt naj bi bil vreden od $3.50 do $3.t5. Francija, Belgija, Italija in Poljska imajo sledeče skupne zadeve, radi katerih bodo tudi skupno nastopale: Vse države sveta naj se zopet vrnejo k zlati valuti. Slednja naj bi bila odločilna. Končna rešitev vprašanja vojnih dolgov. Zviševanje cen toda na konservativen način. Skandinavske dežele, Nizozemska in Belgija imajo skupno sledeče zadeve: Znižanje tarifov, in nobeni državi se ne bi smela dajati prednost glede col-nine v mednarodnem trgovanju. Jugoslavija, Poljska, Romunska, Bolgarska, Grška in Baltiške države zahtevajo sledeče: Prednost njih žita in njih drugih izdelkov na evropskih tržiščih. Zlata valuta. Nemčija: Radikalno znižanje vsega dolga, ki ga ima Nemčija. Kitajska, Malaj in Siam: Zvišanje nakupovalne moči srebra. Japonska: Nadaljevanje sedanjega znižanja vrednosti japonskega jena. Jen je padel 60 odstotkov vrednosti. Bojkot v mednarodni trgovini se mora odstraniti. Rusija: Naredi naj se konec anglo-ruskega embarga, to je, prepovedi, da se angleško blago ne pošilja v Rusijo, rusko pa v Anglijo ne. Avstralija, Nova Zelandija in južno-ameriške republike: Cene blagu se mprajo zvišati s tem, da se pridelki omejijo. Znižanje eolnine na poljedelske pridelke. Drastično znižanje zunanjih dolgov. Računa se, da bo konferenca v Londonu trajala najmanj dva meseca, mogoče pa tri ali štiri. Ako se sporazumejo na tej konferenci, bo svetovna kriza v kratkem odnehala, in večje prijateljstvo zavladalo med narodi. Predsednikom ali načelnikom finančnega odseka je bil na tej NAZNANILO Iz urada tajnice Lige Ohijskih društev KSKJ Cenjenim zastopnikom in zastopnicam društev spadajo-čih v Ligo ohijskih društev KSKJ, se tem uotom naznanja, da se vrši zborovanje te Lige v nedeljo, 25. junija v Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. Prošeni ste, da se sleherni zastopnik in zastopnica udeleži tega zborovanja, ker pridejo važne zadeve na dnevni red. — Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. IZREDNO KONGRESNO ZASEDANJE ZAKLJUČENO NAZNANILO društvom KSKJ v Minnesoti V nedeljo, dne 2. julija ob 2. uri popoldne se bo vršilo na Gilbertu, Minn., zborovanje Zveze minne8oUkih društev K. S. K. Jednote. Prošena so vsa društva v Minnesoti, da pošljejo svoje zastopnike na to zborovanje. Dvorano, v kateri se bo zborovalo, bodo preskrbeli Gil-bertčanje. Za Zvezo minnesotskih društev KSKJ: John J. Sterie, tajnik. Katoliška univefftt odlikovala predsednika Roosevelta Washington, D. C.—Vsled povabila tukajšnje katoliške univerze se je slavnosti zaključka šolskega leta udeležil tudi predsednik F. D. Roosevelt s svojo soprogo, pri koji priliki mu je bila podeljena diploma častnega doktorja prava. Te slavnosti, dne 14. junija, se je udeležilo veliko cerkvenih prelatov. Predsednik se je počutil ja-ko srečnčga in veselega med navzočimi. Izrazil se je o tem sledeče: "Zelo sem vesel, da stojim na tem odru v družbi mojih starih znancev in prijateljev. Tukaj je moj dobri prijatelj in sosed kardinal Hayes iz New Yorka in istotako moj dobri prijatelj nadškof Curley iz Baltimore. In končno vidim tudi tukaj svojega novega prijatelja, ki je došel v Washington šele pred nekaj dnevi, to je novi apostolski delegat sv. očeta. "Danes se ne obhaja samo slavnost graduiranja dijakov katoliške univerze^ ampak je tudi praznik ali dan naše ameriške zastave, ki pomeni veliko za,ves naš ameriški narod. . "To,je v resnici srečna in lepa kombinacija pri tej priliki, namreč ameriški praznik in toliko cerkvenih dostojanstvenikov v družbi predsednika Združenih držav." Po končanem govoru so navzoči predsedniku in njegovi soprogi priredili burno ovacijo. Ob sklepu je imel še kardinal Hayes svoj govor, v katerem je tudi pohvalil predsednika Roosevelta, ker tako modro in uspešno vlada. -o- —Dne 12. junija so med kopanjem v reki Bush, blizu Maxwell Point, Md., utonili trije vojaki prvega kemičnega pešpol-ka. Na lice mesta je prihitelo več mož s čolni in dva vojaška aeroplana, da bi ponesrečence rešili, toda vsak poskus je bil zaman. Washington, D. C., 16. junija. —Kmalu popolnoči v petek zjutraj je kongres s 45 glasovi napram 36 sprejel predlog glede podpore veteranom na način, kakor ugaja predsedniku Roose-veltu. Par minut pozneje se je zbrala tudi poslanska zbornica, potrdila predlog senata ter ga poslala predsedniku v podpis. In ob 1:15 zjutraj v petek se je kongres razšel, zborovanje je ¡bilo končano, in Roosevelt je sijajno zmagal v borbi s kongresom. Zadnji dan je videl silovite boje v senatni zbornici. Uporniki med senatorji so na vsak način hoteli, da se zviša podpora veteranom za $170, 000,000 na leto. Roosevelt ni pripustil tega, in kongres je moral odnehati. Zadnji trenutek je Roosevelt poslal v poslansko zbornico kongresa posebno poslanico, v kateri je povdarjal, kako lojalno sta predsednik in kongres Ves čas poslovala, da je ta sporazum brez primere v zgodovini ameriškega naroda, in da se čudi, da bi ravno v. zadnjem trenutku prišlo do nesporazuma. Prijazni ton poslanice je pridobil več kongresmanov za Roosevelta. V naglici so sprejeli postavo, kot jo je želel Roosevelt in zaključil zborovanje. Prihodnje zborovanje kongresa se vrši šele koncem januarja meseca, raz ven Če Roosevelt medtem ne dobi prilike, da skliče kongres k ponovnemu izrednemu zasedanju, ako nastane položaj nujen. Dotedaj pa bo Roosevelt sam vladal in skušal spraviti v akcijo vse one predloge, katere je kongres sprejel na njegovo priporočilo. Splošno mišljenje je, da bomo že prihodnji mesec videl tako živahnost v javnih in privatnih delih, kot je nismo še imeli zadnja štiri leta. Predsednik je naročil raznim uradom, da se morajo požuriti, da izpeljejo načrte, ki so zaznamovani v raznih predlogih. Ni ga bilo v zgodovini ameriške republike še kongresa, ki bi v tako kratkem času sprejel toliko resnih in ogromnih načrtov kot jih je sedanji kongres pod vodstvom Roosevelta. Da naštejemo samo glavne: Veteranom se je znižala pokojnina za $1,000,000,000 na leto. Dovoljeno je dobro pivo. Za zadolžene farmarje je razpisana pomoč $2,000,000,000, za male lastnike hiš v mestih je dovoljenih 2,200,000,000 dolarjev podpore. Za javna dela $3,-000,000,000, za podporo brezposelnim v raznih državah $500,-000,000. Vlada bo kontrolirala industrije, železnice pridejo pod vladno nadzorstvo, itd, itd. -o- Visoka varščina RAZNE KRATKE VESTI konferenci izvoljen bivši gover-ner države Ohio Cox. Hegan, Westfalsko, Nemčija. Tukajšnje oblasti so aretirale premožnega lastnika neke elektrarne G. H. Quandta vsled goljufije. Obtoženi tovarnar je oral položiti štiri milijone jamčevine ali varščine _,000,000). To tvori dosedaj Nemčiji najvišjo določeno jamčevino. m mark ($1, —Kakor poroča glavni blagajnik demokratske stranke v Združenih državah ameriških, je imela ta politična stranka koncem maja t. 1. $484,591 deficita ali primanjkljaja; blagajna republikanske stranke je pa za $208,000 na kratkem. —Tri večje tovarne kavčuka v Akronu, O. (Goodyear, General in Firestone) so z 15. junijem t. 1. vse msvojim delavcem povišale plačo za 10%. —Zvezno okrajno sodišče v Pittsburghu, Pa., je te dni naperilo tožbo proti bivšemu državnemu zakladničarju Mellonu, ker od leta 1926 do 1930 kot predsednik Gulf korporacije ni plačal vladi nobenega dohodninskega davka; ta davek bi moral znašati v znesku $2,020,-000. —Po j ek lama h distrikta Young8town, O., se posluje sedaj z 52 V* prometa, oziroma toliko, kakor v novembru leta 1930. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi. Pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah je 23. maja po dolgotrajni in zelo mučni bolezni odšel v večnost Ivan Roš-kar, bivši poljedelski minister in poslanec — Dne 27. maja je umrl na Sušaku narodni poslanec Vekoslav Spinčič, bivši narodni boritelj v Istri. — K Gospodu je odšel Tomaž Zabuko-vec, župnik na Robu pri Velikih Laščah. — V Št. Vidu nad Ljubljano je zapel mrtvaški zvon 84-letnemu posestniku Valentinu Babniku. — Na Dobri-jah pri Goštanju je na veke za-tisnila oči Elizabeta Kotnikova po domače Jugova strina. — V Šmartnem pri Litiji je zapustila solzno dolino 77-letna Terezija Zavrl, rojena Kepa, mati kresniškega postajnega načelnika. — V Zeleni jami pri Ljubljani je umrla Ana Rozman, rojena Polenšek. — V Vrbi pri Breznici je preminula Fajdigo-va mati Marija Mulej. — Na Velikih Poljanah pri Orteneku —Generalni pravdnik države je odšla v večnost v visoki sta-Ohio je te dni podal svojo izja- rosti 80 let Marija Adamič, ro- vo, da se v manjših naselbinah, ali predmestjih ' Clevelanda postavno pivo lahko prodaja.tudi ob nedeljah. —Predsednik Roosevelt se je dne 16. junija podal s svojo družino na kratke počitnice na Campo Bello otok blizu Welch-pool, N. B., Kanada. Na tem krasnem otoku je Rooosevelt preživel že več mesecev še kot deček in sicer v družbi svojega očeta, ki je ondi dal zgraditi lepo vilo. Mesto Welchpool je ameriškemu predsedniku priredilo sijajen sprejem. —Farmarji v severoiztočnih delih države Ohio, ki se pečajo s prodajo mleka, so s 15. junijem mleko podražili za 409» ; to so ukrenili vsled tega, ker je zaradi suše nastalo pomanjkanje krme. —Dva velika denarna zavoda v Clevelandu, O., Union Trust Co. in Guardian Trust Co., sta 15. junijem potom dovršene likvidacije zaprla svoja vrata in prenehala poslovati. Imetje teh bank in gotove obveznosti je prevzela nova National City banka. —Nemška vlada je dne 14. junija izgnala iz Berlina ter dežele avstrijskega katoliškega duhovnika Dr. E. Wasserbaecka, ki je bil dodeljen avstrijskemu poslaništvu v Berlinu kot uradni poročevalec. Ta izgon se je izvršil vsled tega, ker je tudi Avstrija pred nekaj dnevi aretirala v mestu Line nemškega časnikarskega poročevalca Teodorja Habichta. Dne 13. junija sta se tekom poleta z aeroplanom pri Boise, Idaho, smrtno ponesrečila dva ameriška častnika in in sicer poročnik G. B. Haller in Whitney Close. Te dni so uslužbenci Ameriške banke v San Franclscu, Cal., proti poldnevu prevažali za $300,000 srebrnega denarja v neko podružnico. Ko je bilo ravno poldne, so s svojim delom prenehali in odšli na kosilo; treba je bilo poklicati večji oddelek policije, ki je bančni denar na cesti toliko časa varovala, dokler se niso uslužbenci vrnili od kosila. jena Andolšek. — V Mariboru so pokopali Mihaela Lahoviča in Amalijo Greif. — Na Vrhniki so pokopali Marijo Verbič, rojeno Prestor, soprogo trgovca. — V Celju je umrl najstarejši meščan 93-letni slikarski mojster Jakob Batič. — Od kapi zadeta je umrla v Hruščah pri Št. Janžu 48-letna Marija Pla-zar, mati devetih otrok. — V Škof j i Loki je umrl Valentin Kobal, zidarski mojster. Pljučnica mu je v enem tednu vzela življenje, družini pa dobrega očeta. — V boljše življenje je bil poklican 72-letni Jožef Šker-jancc, Kovljev oče iz Peči pri Polici. — Dne 15. maja so spremili k večnemu počitku 74-ietno Frančiško Vozel, po domaČe Vertošec, posestnico v Št. Lam-bertu. Šele po enem letu se je pokazala bolezen. Dne 15. maja je bil v Šoštanju pokopan ma-renberški občinski odbornik in trgovec Rajko Ritošek. Pred enim letom ga je ugriznil stekel psiček. Bolezen se »je pokazala šele 8. maja. Takoj naslednjega dne je bil še pri popolni zavesti spreviden. V sredo 10 maja so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl, star 42 let. Smrti se je rešil. Matko Martin iz Vinice pri Šmarjeti je v družbi sosedov kopal gramoz v kamnolomu v Dolini pri Zbu-rah. Pri delu se je utrgala plaz kamenja in zdrčal v nižino, proti kraju, kjer je stal Matko s svojim vozom. Mož se je hotel plazu umakniti, a kamenje je bilo hitrejše. Dohitelo ga je ter mu zasulo nogo. Ko je padel, je zgrabil za "vago" pri vozu. Vsled hrušča in vpitja so 3e konji ¡^plašili in potegnili voz in ž njim tudi nesrečnika, ki se je krčevito držal vage. Ni preteklo več ko trenotek, ko je z. groznim pokom treščil na isto mesto, kjer je pravkar padel Matko, 1,000 kilogramov težak kamen. Ko bi bili konji potegnili le trenotek kesneje, bi bil Matko obležal mrtev in zmečkan na mestu. Tako mu je poškodovalo le nogo. Poiskal je (Dalje na «. strani) = - Društvo «t. Joicfa, št. 2, Joliet, ID. S tem poživljam naše članstvo, da kdor misli plačati ta mesec, naj to stori do 27. junija; kdor pa ne misli plačati, naj bo toliko pošten, da to naznani tajniku, kajti za nikogar ne bo društvo poslalo asesmenta na Jednoto, kdor ne bo plačal pri društvu. Naše društvo je zakladalo za članstvo več kakor je bilo sploh mogoče; torej kdor bo plačal, bo zanj plačano, kdor pa ne bo plačal, bo ali suspendiran ali prestavljen v rezervni oddelek, kar pomeni eno in isto pri društvu. Toliko v pojasnilo za sedaj. Dalje vabim člane, da se udeležijo prihodnje seje v večjem številu kakor navadno; na dnevnem redu bo več važnih stvari tako tudi poročilo nadzornikov za prvih šest mesecev tekočega leta. S pozdravom, Louis Kosmerl, tajnik. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont. Članom in članicam našega društva se uradno naznanja, da bomo praznovali god patrona našega društva sv. Janeza Krst nika v nedeljo, dne 25. junija Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se označeni dan zberemo ob 10. dopoldne v cerkveni dvorani Holy Savior, odkoder skupno odkorakamo v cerkev k božji službi. Nam se bo pridružilo tudi žehsko društvo sv Ane,, št. 208. Upamo torej, da se bo članstvo udeležilo v obilnem številu. , Z bratskim pozdravom, John Dolenc, predsednik; Charles Prelesnik. tajnik. Društvo sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, IU. Vsem našim članom se uradno naznanja sklep zadnje polletne seje z dne 4. junija t. 1. kakor sledi: Dne 19. januarja, 1932 je Joliet National banka prenehala poslovati; s tem je bil marsikateri naš Član prizadet, ki je ime denar v označeni banki, da n; mogel za naprej plačevati svojih mesečnih prispevkov. Tako je bil marsikdo prizadet »tudi vsled depresije, ali vsled velike brezposelnosti; v tem oziru je bila prizadeta najmanj ena tretjina našega članstva.' Da se pa članstvu nekoliko pripomore, da ne bodo takoj su spendirani, je bilo že na seji dne 7. februarja, 1932 sklenjeno sledeče: Vsi tisti člani in Članice, kateri ne delajo in so brez vseh denarnih sredstev, take bo društvo čakalo za ases ment, in sicer za dobo šest mesecev. Po šestih mesecih smo take člane dajali na jednoto, kjer so dobili posojilo na certifikate; s tem se je pridržalo veliko število članstva pri društvu in Jednoti. Opomba: To je bilo tedaj sklenjeno samo za brez poselne, in za tiste, ki so bili v resnici brez vseh finančnih sredstev, da niso mogli na noben način plačevati društvenih prispevkov. Toda žalibože, te odredbe so se oprijeli še drugi člani in članice, kateri so nekoliko delali, ali so imeli na drugi način kake dohodke, da bi lahko vsak mesec plačali svoje pri spevke; vse to so po zanemarili Tako je šlo vsaki mesec naprej. Vedno se je več dolga zbiralo z netočnim plačevanjem; koncem konca se je tega dolga nabralo že neverjetno veliko. Ker so se pa zadnji čas delavske razmere po nekaterih tovarnah nekoliko zboljšale, in je že veliko število naših članov, ki zopet delajo, bi torej ti člani lahko vsaj nekaj plačali, kar so zaostali. Toda vsi moji tozadev-opomini so jim bili glas vpijočega v puščavi! Zaradi tega je bila v Glasilu, št. 22 uradno sklicana polletna seja, vršeča se dne 4. junija. Člani, kateri ima- kateri dolgujejo za asesment pri društvu po šest mesecev, so bili opozorjeni tudi potom do* pisnic. Torej vsi tisti, kateri se niso udeleiili zadnje seje, tem uradno naznanjam sklep zadnje seje, in tega, kar je bilo sklenjeno na tej seji, se bom strogo za naprej držal; nobene popustljivosti ne bo več, ne pri Petru, ne pri Pavlu. Kdor bo suspendiran, si bo tega sam kriv in si naj v slučaju kake nesreče tozadevne posledice sam sebi pripiše. Sklepi zadnje seje so bili sledeči: 1.—Vsi tisti člani, kateri delajo in dolgujejo za asesment pri društvu več kakor tri mesece, morajo za naprej vsak mesec redno plačevati svoje prispevke in en mesec za dolg; to pomeni, da morajo plačevati vsak mesec dva asesmenta, en mesec za redni istočasni asesment, en mesec pa zaostali dolg, da bodo na ta način poravnali zaostali dolg. 2.—Člani, kateri ne delajo in so brez vseh denarnih sredstev, take člane bo društvo za naprej čakalo samo tri mesece za asesment, torej ne več šest mesecev, kakor je bilo dosedaj v veljavi; po tretjem mesecu bodo naznanjeni na glavni urad Jed-note, da se jih vpiše na rezervo njih certifikata. 3.—Člani, kateri so na rezervi pri Jednoti in nei plačajo svojih mesečnih prispevkov pri društvu za bolniško podporo, ti niso upravičeni do bolniške podpore, dokler ne plačajo zaostalega dolga. Samo člani, ki bodo poravnali svoj dolg društvu, bodo upravičeni do podpore z istim dnevom, ko bo njih dolg plačan. 4.—Člani na rezervi, ki imajo otroke pri društvu, morajo asesment za otroke redno vsak mesec plačati, če ne bodo otroci suspendirani. To so sklepi zadnje naše mesečne seje z dne 4. junija t. 1., katere se bo v bodoče strogo vpoštevalo. Nadalje opozarjam še vse one člane in članice, ki mi še niste vposlali spovednih listkov, da jih pošljete do 30. junija, kajti isti dan bom poslal poročilo glede opravljene velikonočne dolžnosti Rev. Plevniku, duhovnemu vodji KSKJ. Člani in članice, katerih spovednih listkov ne bom imel do tedaj, bodo njih imena objavljena v onem poročilu. Če pride potem do kakih neljubih posledic vsled tega, naj si iste vsak sam pripiše. Toliko v blagohotno ravnanje. S sobratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. Društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111. Zahvala in priznanje vsem tistim, kateri so na en ali drugi način pripomogli pri sodelovanju povodom naše 40-letnice v nedeljo, dne 28. maja. V prvi vrsti gre zahvala našemu časti-temu gospodu župniku Father Leonu za krasen govor v cerkvi in zvečer. Lepa hvala glavnemu Jednotinemu predsedniku bratu Frank Opeka za udeležbo in^za govor, tako tudi lepa hvala glavnemu Jednotinemu tajniku bratu Josip Zalarju za udeležbo in njegov govor; istotako hvala glavnemu Jednotinemu blagajniku bratu Louis Železni-karju za poslane čestitke potom brzojava. Torej še enkrat epa hvala vsem skupaj, kateri ste kaj pripomogli, da se je slavnost in praznovanje 40-let-niče našega društva tako lepo obneslo dopoldne in zvečer. V tej zadevi gre veliko priznanje našim mladim članom, oziroma 3ooster klubu. William F. Kompare, predsednik John Likovich, tajnik; Martin Shifrer, blagajnik. vi piknik v prosti naravi dne 25. junija t. 1. Piknik se bo vršil na* prijazni in sa slične prireditve vzorno urejeni Mervar-jevi farmi. Vljudno naprošamo- vse članstvo, da se gotovo udeleži in da prispevate po sklepu zadnje redne seje znesek 50 centov in to kot je bilo vselej običajno. Lepo prosim' vse skupaj, da se udeležite in da s tem storite dolžnost napram društvu in samim sebi, da se odkrižate potem nepotrebne suhe naklade. Vse tiste člane, ki imajo avtomobile, bi prav lepo prosil, ako bi bili toliko prijazni, da bi nam priskočili na pomoč s tem, da bi napravili par voženj še posebej poleg svoje, tako da bi bilo možno se udeležiti tudi do-tičnim članom, ki nimajo svojih avtomobilov. Pričakujoč popolnega odziva, se vam že v naprej prav tbplo zahvaljujem v imenu odbora za prijazno uslugo. Dalje, na pikniku se bodo ser-virale razne domače in druge dobrote, kot navadno. Se enkrat lepo prosim vse članstvo, da se goto udeleži in da pripeljejo s seboj tudi druge cenjene rojake in rojakinje iz našega nesrečnega Indianapoli-sa. Meseca junija vsako leto mora tajnik podati podrobno polletno poročilo. Da pa bo možno to storiti, prosim vse članstvo, da poravna svoje asesmente pravočasno. Podati hočem točne račune o vsem poslovanju pri društvu, tako bom tudi podal radi članov, ki so ostali dol žni na asesmentu, katere lepo prosim, da naj skušajo po svoji možnosti vsaj delno odplačevati na svoj dolg. Vse tiste člane tudi ki so na rezervi lepo prosim, da prispevajo asesment za bolniško podporo, kajti rezerva se jim le toliko šteje, kot je njih posmrtninski asesment Ponovno želim in je tudi moja dolžnost, da zahtevam od članstva, ne vsega;1 ker' še precejšnje število istih, ki so redni in točni s plačevanjem, za kar jim vse priznanje, da plačuje bolj redno svoje asesmente. Končam z lepo prošnjo na vse članstvo in cenjeno občinstvo, da se našega piknika dne 25. junija na Mervarjevi farmi gotovo in v velikem številu udeležijo.—Z bratskim pozdravom, Frank Velikan, tajnik. Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind. Članstvu našega društva in celotnemu občinstvu v Indian-apolisu, Ind., se tem potom ____vljudno naznanja, da priredi jo zadolžnice na certifikate in naše pionirsko društvo svoj pr-1 Društvo sv. Petar i Pavao, br. 64, Etna, Pa. Ovime javljamo članstvu na šega odsjeka kao i cjelokupnom članstvu K. S. K. Jednote žalo-snu vijest, da smo iz naše sredine u jednem mjesecu izgubili dva dobra i čestita člana; a to su Nikola Mihalič, koji je umro 14. maja o. g., a roden bio u se-lu Velemerič blizu Gornjeg Kar-lovca. Pristupio je u naše društvo 20. sept. 1915, i kroz sve to vrijeme bio je dobar i če stit član našega društva i K. S. K. J. Brat Mihalič je bio dugo godina bolestan,' i u toj svojoj dugoj bolesti na gore označeni dan zakopio svoje trudne oči za uvjek. Za sebe ostavlja tužnu su-progu, stanujuču u Livingston, 111. — Neka bila pokojniku lahka gruda američka, a njegovoj duši dao Bog pokoj vječni. Tuž-noj suprogi i drugoj rodbini naše iskreno saučešče. Drugi naš pokojni član jest brat Mihalj Borkovič; umro je 16. maja u starosti 64 godine, a roden je bio u selu Herlako-vo, kotar Karlovac, Hrvatska. Pristupio je u naše društvo 25. maja 1911. Kroz sve to vrijeme bio je dobar i čestit brat i član našega društva i K., S. K. J. Bolest ga je mučila 5 tje-dana. Ostavlja suprogo i osme-ro dece: tri sinove i pet hčera, izmestu koje su tri udate ili poročene. Isto ostavlja i druge sorodnike te mnogo prijatelja i znanaca. Na dan 19. maja u 9. sati u jutro krenula je povorka sa mnogobrojnimi avtomobili u crkvu sv. Nikole u Millvale, kad je bilo tijelo pokojnika preve-ženo. Naš č. g. župnik Rev. 2agar je odslužio sv. misu za pokoj njegove duše. Zatim je krenula povorka na St. Mary's mirodvor. Tu smo se sa bratom našim zadnji puta oprostili svi skupa. Sada nam preostalim, je duž-nost, da se zahvalimo svima, u ime obitelji, koji su bili prisut-ni sa svojima avtomobili; pošto nam ni je moguče, da se zahvalil mo jednom po jednom, nego li-jepa hvala svima skupa. Hvala ovim, koji su darovali mnogo vijenaca i cviječa, a istotako i društvu, koje je darovalo lijepi venac na odar pokojnika; a isto hvala svima onima, koji su pla-tili za sv. mise za pokojnika. U jednu riječ: Hvala svima skupa! — Podpisani kličem kao zaključek: Neka bude našemu pokojnemu bratu Borkoviču laka američka gruda. Dao Bog njegovoj duši vječni pokoj, a tužnaj suprogi i deci i obitelji njegovi naše naj iskreni je saučešče. Stanko Skrbin, tajnik. Društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. Že par sej nazaj je bilo sklenjeno, da priredi naše društvo svoj piknik v tem letu. V ta namen smo izbrali dan 20. julija, ter gledale na to, da ne bo nobenega drugega slovenskega piknika označeno nedeljo ne prej in ne pozneje, ker nočemo nikomur delati kvar, kajti naša barbertonska naselbina je premajhna, da bi imeli kar dva piknika na en dan. To poročam že danes zato, da bodo druge skupine in društva vedela, da je za ta dan določen naš piknik. Že danes vljudno vabim v imenu odbora vse naše članice ter prijatelje našega društva od blizu in daleč na ta piknik, kajti zabave , in razvedrila bo za vse dovolj. Piknik se vrši v znanem Hopocan Garden. Obenem naznanjam vsem članicam, da sem se preselila, moj sedanji naslov je na 875 Woos-ter Road, kjer vsaka lahko plača svoj asesment in uredi vse, kar se tiče društva. Asesment tudi lahko plačate pri podtajni-ci, sestri Mary Železnikar na 158—15th St. N. W. Zopet vas prosim, drage mi sosestre, bodite malo bolj točne s plačevanjem asesmenta, kajti naše društvo je že neverjetno svoto založilo za svoje članice in tako ne more iti več dalje, kajti banka je zaprla, tudi naš društveni denar; seveda, jaz pa težko plačujem še svoj asesment, ne pa še za druge. Sosestrski pozdrav, Gertrude Rupert, tajnica. kom pokojnika in prijateljem sa darovane vence in naročene sv. maše zadušnice. Hvala tudi pogrebniku J. Nemanich, ki je imel ta pogreb tako lepo v o-skrbi; priporočamo ga vsem Slovencem tukaj v Waukeganu in North Chicagu. Frances Terček, tajnica. Društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis. S tem se uljudno naznanja, da bo naše društvo priredilo svoj piknik v nedeljo, dne 2. julija ; piknik bo prvovrsten, kajti tozadevni odbor se trudi, da bo preskrbljeno z vsem potrebnim. Imeli bomo za cenjene posetni-ke na razpolago dva pečena ko-štruna, žejo si bomo pa lahko gasili z nalašč za ta dan naročenim 5% hladnim pivom. Za plesaželjne je najeta najboljša godba. Podpisani v imenu odbora jamči, da bo vse v splošno zadovoljnost. Dalje naznanjam našim članom in članicam, da od sedaj naprej bo znašal bolniški asesment samo 50c mesečno. Vsi oni člani, ki so za mesec junij še po starem plačali, imajo pre-plačano svoto k dobrem za naprej, oziroma za prihodftji mesec. Bolniška podpora je $5 na teden. Važno! Vsi oni člani, ki so od bolniške podpore odstopili imajo sedaj 90 dni časa ali prilike, da lahko nazaj pristopijo, Pridite na prihodnjo sejo, kjer boste zvedeli vse potrebno. Vsem onim, katerim se tako "mudi domov" od društvenih sej, in onim, kateri pošiljajo svoje otroke plačevat asesment naj bo povedano, da odslej naprej v poletnem času bova jaz in blagajnik društva nekoliko časa pred prvo mašo v dvorani asesment pobirala in sicer samo od otrok, ali pa če kaka ženska asesment prinese. S pozdravom, , v Ludvik Perušek, tajnik. Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, IU. S tem naznanjam članicam našega društva sklep zadnje seje, da se bodo naše redne me sečne seje v poletnem času vršile vsako četrto sredo zvečer ob pol osmi uri. Prihodnja seja bo torej dne 28. junija. Jaz bom v zborovalni dvorani že ob sedmih tako, da bo lahko vsaka članica plačala svoj asesment že pred sejo. Vse članice društva so ul j ud no vabljene, da se v obilnem številu udeležite prihodnje seje ker bo več važnih točk na dnevnem redu v korist društva. Obenem tudi opominjam one, ki ste zaostale z asesmentom, da se malo potrudite in dolg poravnate. Lahko se vam pripeti kaka nesreča; če nimate v tem slučaju plačanega svojega asesmenta, niste upravičene do nobene podpore ne od strani društva, ne od Jednote. Dalje naznanjam žalostno vest, da je umrl član našega mladinskega oddelka Edward J. Dobnikar; ob času smrti je bil star 12 let. Tukaj zapušča ža-ujoče starše, brata in dve sestri. Starši pokojnika se lepo zahvaljujejo č..g. Rev. Butala za tako lepe pogrebne obrede. Hvala tudi častitim šolskim sestram. Dalje lepa hvala vsem sorodni- Društvo Marije Magdalene, št 162, Cleveland, O. Kakor sem že poročala, bo naše društvo imelo popularni kontest, v katerega se pa lahko podajo članice brez izjeme. Ta kontest ne bo samo za mlada dekleta ali samo za starejše; ne! Bo enakopraven za vse članice, vsaka bo dobrodošla. Ti keti se bodo prodajali po pet centov; 10% od vsega denarja, ki ga prinese, bo dobila sleher na kontestantinja. Tisti pa, ki boste kupovali te tikete, pa ako vam bo sreča mila, boste pa tudi deležni nagrad v denarju Prva nagrada bo $5, druga $2.50 in tretja $2.50. Te nagrade se bodo delile na društveni veselici dne 16. septembra v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Takrat se bo tudi kronalo kraljico. Da pa bo ta borba bolj zani miva, se bodo imena vseh kon-testantinj objavila v Glasilu, in potem vsak teden seznam prodanih tiketov naznanjenih. Tem potom tudi opozarjam cenjene članice, da bom zopet pobirala društvene doneske v soboto večer, 24. junija, od 6. do 8. ure zvečer v stari šolski dvorani sv. Vida, to pa ker 25 v mesecu pade na nedeljo. Nujno ste prošene vse one, ki še dolgujete na asesmentu, da poravnate dne 24. v mesecu. Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. Društvo Marije Pomagaj, št. 174, Willard, Wis. Cenjenim Članicam našega društva se tem potom naznanja sklep zadnje mesečne seje, da se dosedanja bolniška podpora zniža s $7 tedensko na $5, tako tudi asesment za bolniški sklad, namesto 55c bo isti v bodoče samo 50c mesečno. Torej vse one članice, ki stev bolniškem skladu (podpori) boste-, v bodoče plačevaje 5c manj ^na mesec v ta sklad. Ta odredba je veljavna s 1. julijem t. 1. Istotako bo a tem dnem tudi bolniška podpora za toliko znižana. Naša zadnja igra "Prisegam" je prav dobro izpadla; vse igralke so pokazale, da so bile kos svojih vlog. Igrale so v korist našega društva, za kar jim gre lepa hvala, tako tudi Mr. L. Perušku, režiserju, ki se je pri tem veliko trudil. Dalje izrekamo zahvalo tudi vsem drugim moškim in ženskam ter fantom, ki so nam šli pri tej priliki na roke in so prodajali ter pobirali tikete in onim, ki so bili zaposleni s pripravami sedežev itd. Dalje lepa hvala onim, ki so pomagali na odru in prinesli potrebne stvari za igro; onim, ki so nosili okrepčila med odmori po dvorani in onim, ki so delali za baro; s tem so pokazali, da res razumejo ta biznes, hvala tudi prodajalcem prest, in hvala muzikantom, posebno Mr. Fr. Perovšku. Dalje lepa hvala cenj. občinstvu za veliko udeležbo pri igri in veselici in onim, ki so nam šli na roko pri prodaji vstopnic. Torej iskrena ponovna hvala vsem skupaj! O priliki vam bomo skušale povrniti. Za društvo Marije Pomagaj, št. 174: M. Gosar, tajnica. Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O. Na tem mestu se vabi in opozarja vse članice našega društva, da se polnoštevilno udeležijo naše prihodnje društvene seje dne 21. junija. Na imenovani seji imamo za rešiti več važnih točk, predvsem se bo pa treba pogovoriti, ako naše društvo zopet priredi svoj letni izlet venkaj v prosto naravo ali ne. Torej ste ponovno prošene vse članice, da se gotovo udeležite imenovane seje. Kot vam je že znano, se je na naši zadnji seji oddalo krasno ročno delano posteljno odejo. Sedaj ste pa gotovo vse radovedne, kdo je bil. tisti srečnež, ki je to odejo dobil. Srečna dobite! jica je bila Mrs. Jennie Drašler, Wicklife, Ohio. Na tem mestu naj tudi omenim, da to odejo je pomagala delati tudi sestra Mrs. Gertrude Zallar. V imenu društva se tudi njej prijazno zahvaljujem za njeno požrtvovalnost in trud. Na prihodnji seji boste pa slišale, koliko nam je ta odeja prinesla čistega dobička. Opomniti moram vse članice, ki se ali ke se še bodo nahajale na bolniški listi, da posvečajo nekoliko več pažnje in pozornosti na svoje bolniške nakaznice, da bodo o pravem času spisane od zdravnika ter tudi ob pravem času poslane na društvo. Zapomnite si: Vsaka bol niška listine mora biti poslana na društveno sejo, ki se vrši vsako tretjo sredo v mesecu. Končno moram zopet opomniti vse tiste Članice, ki še dolgujejo na asesmente, da svoj dolg poravnate, kajti koncem meseca moram skleniti šestmesečni račun. Sosestrski pozdrav! Anna Drensek, tajnica. mo, da bi kmalu okreval ter se vrnil zopet domov. S sobratskim pozdravom, Ludvig Cernela, tajnik. Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 243, Barbertoo, O. Iz urada našega društva se poroča sledeče: Ker se obhaja tekoči mesec praznik sv. Srca Jezusovega, god, ali zaščitnika našega društva, zato smo sklenili, da obhajamo ta god s skupnim sv. obhajilom in sicer bo to na soboto, dne 24. junija; ta dan bo skupna spoved za naše društvo in v nedeljo, dne 25. junija skupno sv. obhajilo; ta sv. maša bo darovana za vse člane in članice društva . Torej prosim vse naše člane in članice, da se ozirajo na ta sklep in se izvolijo udeležiti s svojim društvom vred sv. zakramentov. Nadalje naznanjam, da bo naše društvo priredilo svoj prvi izlet dne 9. julija na farmi sosestre Frances Stanger, kamor pričakujemo obilne udeležbe od strani društvenikov, kakor tudi prijateljev in znancev. Mladina kot odrasli, bodo imeli zopet lepo priliko zabavati se v prosti naravi. Tudi se bo gledalo na to, da se bo vpoštevala najnovejša ameriška postava, da ne bo nikdo žeje trpel, ne lakote. Zato ne pozabite priti v nedeljo dne 9. julija na naš izlet v Hinton na farmo. S pozdravom, Angela Beg, tajnica. DOPISI Društvo sv. Štefana, št. 224 Cleveland, O. Tem potom se zopet oglašam na tem mestu. Zadnjič je bilo prepozno, da bi vam sporočil o naših razmerah. Zato se lepo zahvaljujem onim, ki niste pri šli na našo zadnjo mesečno sejo. Dobro vam je znano, da je bila naložena kazen za neudelež bo; torej naj vsak dobro premisli, da mora biti kazen v znesku-25c z asesmentom vred plačana do 25. v mesecu. Naravno, to naj velja za one, ki ne hodijo na seje; izjeme^so seveda bolniki in oni, ki delajo, ter imajo kak važen vzrok. To naj bo moj zadnji opomin. Daje ste prošeni, da se bolj redno udeležujete mesečnih sej. Naš sobrat John Lutar se je te dni podal v bolnišnico v War-rensville; kateremu je mogoče, naj ga obišče. Iz srca mu želi- DAN SLOVENSKE PESMI V CLEVELANDU V soboto 10. junija se je vršila seja odbora in pripravljalnega odbora za skupni koncert slovenskih pevskih zborov, ki se vrši 9, julija na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Priprave iz tehničnega stališča so začrtane. Odbor s pomožnim odborom je storil po svoji dolžnosti najboljše. Potrebno se mi zdi objaviti nekaj zaključkov, katere naj upoštevajo člani posameznih zborov. Seja skupnih zastopnikov se vrši v soboto 17. junija, kjer se bo zaključilo še nekaj važnih zadev. Priporočljivo je, da se zbori v najboljši volji vadijo pesmi, ki so bile odločene. Prva skupna vaja se vrši po odloku odbora, v četrtek 22. junija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Iz te vaje je izvzet samo zbor "Naš dom," ki je oddaljen in tudi vajen pe-vovodje. Naslednja vaja se vrši dne 29. junija in 6. julija, kar se bo še odločalo po potrebi. Pri teh vajah mora biti vseh štiristo pevcev in pevk navzočih. Nadaljna važna določba je pomožno osobje, katerega števili? je odrejeno še iz skupne seje, to je deset moči na vsak zbor. Skupina teh članov bo imela sestanek po določbi prihodnje seje. Zastopniki naj bi o tem poročali. Vso transportacijo ljudstva je zaradi preogromnega dela odbor odstopil The Cleveland Railway Co., ki nam je obljubila dobro postrežbo. Udeleženci iz zunanjih mest, ki so: Akron, Barberton, Lorain, Girard, Youngstown, Detroit itd, naj se obrnejo za pismeno zvezo na tajnika Jos. Birk, #95 Addison Rd., Cleveland, O. Odborova seja je tudi vzela v pretres udeležbo pevcev za svetovno razstavo v Chicagu. Pevci so namreč vabljeni na Jugoslovanski dan, ki je odobren za 2. julija. Mnenje odbora je, da vsi pevci in pevke, ki imajo namen posetiti to razstavo, naj bi se udeležili iste skupno na isti dan. Želja odbora je, da bi se nabralo dovolj pevskih moči, da nastopi zbor v programu v Soldiers Field Stadium. Cena returne vožnje je samo $6.35, ki velja za 10 dni. Vsi, ki imajo namen udeležiti se svetovne razstave na Jugo-(Dalja na 3. »trasi) --"t* tit ai — (Nadaljevani« s a. strani) slovanski dan, naj se priglasijo pri tajniku na gornji naslov ali pa na Mr. Rudolf Perdana na 185. cesti. Za obširneje informacije bo odbor na razpolago pri prihodnji seji*. S pevskim pozdravom, ' Michael I. Lah, predsednik. KEGLJAVCI DRUŠTVA NAJSVETEJŠEGA IMENA OD SV. ŠTEFANA SIJAJNO ZMAGALI Chicago; lit — Slovenska naselbina pri sv. Štefanu v Chi-cagu je zopet prišla enkrat v ospredje na športnem polju. Tokrat so Slovenci, člani društva Najsvetejšega Imena od župnije sv. Štefana priborili Slovencem prvenstvo v kegljarski tekmi med društvi Najsvetejšega Imena cele chicaške nadškofije. Kegljarska tekma je trajala nad cele tri tedne, ko so se poskušala v tej športni umetnosti društva Najsvetejšega Imena cele nadškofije. Končala pa se je ta tekma s tem, da so keg-ljavci od župnije sv. Štefana zmagali ter odnesli lavorjev venec zmage. Naši kegljavci so podrli največje število wegljev, ki je znašalo 2633 kegljev, izmed katerih je-podrl naš pomožni župnik Father Edward Gabrenja nad €00 kegljev sam. Father Edward je v tem oziru bil pravi šampijon in število kegljev, ki jih je podrl, je bilo pravo iz-nenadenje, obenem pa tudi veliko navdušenje drugim, zlasti pa domači naselbini, kateri so prinesli to častno zmago za naš lokalni kegljarski # team društva Najsvetejšega Imena, pri sv. Štefanu. Ostali člani te skupi-, ne so poleg Father Edwarda: Frank Banich, captain ; John Koščak, Frank Grill in John Bogolin. bila zaposlena v bolnišnici kot strežnica. Zapušča neutolažljive starše, dva brata in dve sestri. Počivaj sladko, ljuba Ana, in lahka Ti bodi rodna ameriška gruda! Žalujočim ostalim pa naj bo izrečeno iskreno sožalje! Frances Korent. JUGOSLOVANOM V DU-LUTHU IN OKOLICI Duhith, Minn.—Ameriški Jugoslovanski Klub št. 7 v Du-lutiiu, spadajoč k Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti, priredi v nedeljo, dne 25. junija drugo letno zabavo in veselico v Foresters dvorani na 4th Ave. West in First St., zraven mest- strankam glavne in znamenite dele mesta itd. Slovensko-amerikanski klub zna, da podnevi bodo posetniki zaposleni z ogledovanjem razstave.- Ob večerih pa se ne bi imeli kam dati in bi jim bilo bivanje med nami pusto in dolgočasno. Zato je naš klub poskrbel za dneve med 1. in 4. julijem tudi za posebne večerne zabave, ki se bodo vršile ob teh dneh. Tako na primer za večer dne 2. julija je klub poskrbel za iz-vanredno umetniško predstavo, kakoršne slovenska Chicaga še ni videla. Bo to večer, ki bo ostal v najbolj prijetnem spominu vsem posetnikom in vsem, ne hiše (City Hall) v Duluthu.jki jo bodo imeli priliko videti Seja kluba se prične točno ob iz domače naselbine, kakor tudi 6:30 zvečer, po zaključku seje ob 8. uri ž večer bo pa zabava in veselica. Odbor za zabave in veselice bo priredil zelo izvrstno zabavo s petjem vred v slovenskem in angleškem jeziku. Po zaključku zabave bodo pa nastopili izvrstni govorniki, med katerimi nastopijo tudi sledeči: Bert Far-rell, komisar mesta Duluth; naš rojak Joseph Kraker, komisar mesta Virginia, Minn.; eden izmed naših senatorjev države Minnesote, ki nam bo povedal, kaj je dobrega ali slabega storila naša zakonodajna. zbornica države Minnesota, ki je pred kratkem zaključila svoje zase- iz bližnjih naselbin, kot Joliet, Waukegan, South Chicago, La Salle, Milwaukee, Sheboygan, itd. Slovensko-amerikanskemu klubu se je posrečilo dobiti za ta večer dva naša najboljša slovenska umetnika in to sta: Šu-belj in Grdina. Prvi je najboljši slovenski pevski umetnik znan našemu ljudstvu širom Amerike. Vsak, ki ljubi lepo slovensko pesem, ga pozna. O g. Antonu Subelj-nu so že večkrat povdarjali najbolj priznani kritiki, da je pevec po božji volji. Da je to istina, vemo vsi, ki smo ga že čuli. In g. Antona Šu bel j na bo- danje. Po zaključku govorov se mo imeli v nedeljo večer dne 2. pa prične ples za člane, njih julija v Chicagu med nami. znance in prijatelje. Za ples bo igral zelo izvrsten orkester. Zatorej se vljudno vabi vse člane in članice Duluth Ameriškega kluba, da se polnoštevil-no udeležite omenjene seje in zabave. To bo zelo važna in tudi zadnja seja in zabava v tem poletju, kajti naše seje in zabave se bodo skozi mesec julij, avgust in september prekinile. Kegljaška tekma se je vrši- j Sej[e in zabave se bodo pa zopet la na C. Y. O. kegljiščih, ki je ■ pričele v mesecu oktobru, ko se eno največjih kegl jaških sre- bomo zopet malo ohladili, dišč v deželi. Ta kegljišča vodi Vljudno se tudi vabi vse Ju- _ katoliška mladinska organizaci- goslovane in Jugoslovanke v pred leti v Cleveladu, O Nam Slovencem bo pel lepe domače slovenske pesmice. Krožil jih bo, kakor jih zna samo on, posebno zbrane domače pesmice, ob katerih bodo slovenske duše zamaknjene sanjale o svoji lepi slovenski domovini, in o lepih starih časih, ki smo jih prebili v mladosti na domačih slovenskih tleh. Drugi umetnik, ki nastopi tudi ta večer Je pa g. John Grdina, nečak znanega rodoljuba g. Anton Grdina in sin pokojnega g. Johna Grdina, ki je umrl Chicagu. Povdarjamo, da take predstave morda marsikdo ne bo imel nikdar več prilike videti. Zato je važno za vse posetnike, ki nameravajo posetiti svetovno razstavo, da se odločijo in jo obiščejo na ta dan, da bodo deležni tudi velikega užitka te izredne umetniške predstave. Pomnite: Šubelj bo 2. julija pel, pel, pel, lepo, kakor zna samo on. Grdina pa bo svoje čarovnije predstavljal, kar še marsikdo ni videl in bo gledal s tdkim zanimanjem kakor £e nikdar nobene predstave ni. Zato Slovenci, od blizu in daleč, 2. julija v Chicago, da slišite g. Anton Šublja, njegov lepi glas in da vidite nedosegljivega čarovnika in čudodelnika g. Johna Grdina. Odločite se in pridite! -—o- NEKAJ POSEBNEGA IZ NEWBURGA Cleveland (Nefrburg), O. — Ko čitamo dnevne novice v naših listih, večkrat beremo o kon-testih za najbolj popularno dekle v naselbini. Da ne bi či-tatelji mislili, da pri nas nima mo popularnih deklet, zato že danes vabimo, da pridete vsi 25. junija v Maple Heights, na cerkvene prostore: Tam boste videli kronanje najbolj popular- . _ ^ Popravek V št. 21 priobčeni mrtvaški objavi za pok. Antonom Repesh je bila pomotoma izpuščena zahvala prijateljem na Tamarack St., ki so darovali za vence in sv. maše.—Uredništvo. -o- Svetovna razstava v Chicagu Mnogo smo že pisali v tem listu o svetovni razstavi, ki se vrši v Chicagu od 27. maja in bo zaključena 1. novembra, t. 1. Toda o tej razstavi bi se dalo neprestano pisati naprej in naprej. Ta svet,, kjer se vrši razstava, zavzema 424 akrov zemeljske površine. Je to že precej kos površine. Do zadnjega tedna je bilo moč priti na te prostore z busi drtatl" v^ n»4MJnij i^'k Mm»' ie f......................... to čudno postavo, da se tir j a davek od privatnih "nonprofit" šol; vse druge države so potegnna progo z 22 na 23 se dekleta, sedaj tečejo že zad- ulico in tamkaj preko obširne_ nji dnevi. Klub žen in deklet ga mogtu ki vodi na obrežne fare sv. Lovrenca se prav prid- avtomobilske cegte ob jezeru no pripravlja za ta dan, da bo preko številnih železniških prog zmagovalko v tem kontestu na pray do vhodnih vrat na sve_ lep način kronal za, najpopular- tovno razstavo na 23 cesti Ta... . ^ d ge mora nejšega dekleta nase naselbine. k(l vodi poulična ¡^ pJ ih ^ Sledeča dekleU so v kontestu : kateri vozijo ^ Cermak Rd. nisem takoj povedal, po kaj Jcsephine Godec Blanche Mi- (po ^ ulici) „street kare» sem ^ k sem sg Q klaučič Frances Perko Helen prav na 8Vet0Vn0 razstavo. iz drugih rečeh raZg0varjal z nji-Zupančič, Josephine Mulh, Jose- slovenake naselbine pri sv. Ste_ r, nazadnje sem prosil ^ phine Urbančič, Anna Kužnik. fanu vozi torej 22d street kara glavarja da za prihodnji dan Vsa ta dekleta si pridno pnza- direktno na svetovno razstavo, sklical zborovanje, ker bi se o devajo m skušajo biti zmago- Boljše prevozne zveze na raz- prav važni ^vi rad pomenil valke. Ena bo gotovo stavo sploh ^ Kdor se ustavi z njimi. Res so se drugi dan Ker bo sel ves cisti dobiček nastani v slovenski naselbini j zbrali in v svojem nagovoru za cerkev pojdite na roko tem prl sv gtefanu, ta bo za malo sem jim nakratko in s poudar-dekletom, ko pridejo v hiso pro- svoto 7 centov prišel z »22d\om dokazoval potrebnost in dajat tikete. Street karo" naravnost na raz- " 0 ^ ; stavo, katera privozi po 23. uli- San Francisco, Calif. — \ to- ci prav do na razstavo na rek, dne 27. junija bodo poseb- 23 ulici> tam vozi potem sever. ne volitve v državi California. no ^ Coiumbus Drive do 18. Na volilnem listku bo več iz- Ceste, kjer se kara zaobrne in prememb; nekatere bolj važne, vozi nazaj do 23 ceste in od korist krščanske vere, naposled sem se pa obrnil do poglavarja, da mi odgovori. Odgovoril mi opravilu- Misel, da na tem samotnem kraju, sredi pragozda, kjer se je še pred kratkim razlegal krik divjakov in so se opravljale zlemu duhu poganske daritve, zdaj stoji ubog, a sveti tempelj živega Boga, v -katerem se neomadeževano Jagnje daruje nebeškemu Očetu — in misel me je tako močno zagrabila, da sem jokal od srčnega ganjenja in nisem mogel najti besed, da bi se Bogu zahvalil. To je dobro, da Bog ne gleda na naše besede, saj vidi naša srca. Ta cerkvica je sicer iz lesa in lutfja, pa vendar menim, da je bolj dragocen tempelj ko marsikatera ' z zlatom in umetninami bogato obložena evropska cerkev, katero pa obiskovalci skru-nijo z mlačnostjo in celo z nedostojnim vedenjem. "Blagoslovil sem to cerkvico v čast božjo, na ime njegove deviške matere Marije. Ko sem bil namreč sklenil darovati svoje življenje v prid misijonom, sem bil obljubil naši ljubi nebeški Materi, da bom prvo cerkev, katero bom blagoslovil med divjaki, posvetil v čast njenemu zavetniškemu imenu, ker sem bil uverjen, da ona nepre^ stano prosi svojega Sina za pro-speh naših misijonov." Baraga je ostal precej dolgo med temi divjaki in vsi so sprejeli sv. vero, do enega, ki je prevzetno zaupal le svoji uvidevnosti in je tudi venomer trdil, da je že prej enkrat živel in da je to že njegovo drugo življenje. Baraga se je brez uspeha trudil z njim. Dne 15. je po svojem posredovalcu, da' jaje 19 podfilil sv. krst. Pri-so prav zadovoljni in srečni, ko j nesli g0 mu svoje maiikovaisko in vražarske predmete, katere vidijo duhovnika na svojem oto- ku, ter da zelo hrepenijo po krščanski veri. Lahko si miš- je sežgal, namesto njih pa jim razdelil mnogo podobic. Iz Manistika se je vračal preko Bobrovega otoka. Tam se je zopet pomudil več dni, jim maševal in jih zopet nekaj krstil. Spreobrnjence je navduševal za „„ „ , . , .gradnjo cerkve in že so se hote- Z Bobrovega otoka sem se .. . .... , , , .. . . - . . 1 y ... li lotiti dela, ko so prihrumeli ^ mi peljal dva dni daleč proti seve-l , . . . ... , testantovske itd. in so podvr-|bini v garažah in se podajo s rozapadu v vasico Manistik, onj^krKnJeni P«^"1 |n vpin naa - m - - 1 'Barago, da nočejo živeti 1 druge manj itd. Jaz smatram tam zopet nazaj- po^22 za najbolj važno št. 4. Gre se L^ ali ^ novem imenu po iite, s koliko radostjo je ta odir namreč, da li naj še naprej pla- Cermak Road, Priporočljivo je gGvor napolnil misijonarjevo sr-čujemo davke za privatne šole, tudi za one kihodo prihajali z ce. Nekaj časa sem ostal pri kot seje to dosedaj vršilo. "V avtomobili na razstavo, da radi njih in jih učil in 11. maj je bil naši državi obstoja kakih šest- velike gnječe in tudi vsled oni srečni dan, ko sem krstil 22 sto "nonprofit" šol s kakimi visokih cen za parttmje na raz-100,000 učenci. To so verske nih prostorih ob/tazstavi, pu-šole, katoliške, židovske, pro- stij0 gvoje avtofriobile v nasel- teh divjakov. žene davkom; davki teh šol zna- pouijčno železnico na razstavo. šajo okrog $400,000 letno Ako bi omenjene šole iz enega ali drugega vzroka prenehale poslovati, ter bi omenjeni učenci prišlj na bremena davkoplačevalcev, bi to stalo našo državo čez $12,000,000. Tukajšnji znani dnevnik The San Franci- stran Michiganskega jezera. Tudi tem divjakom sem bil pozimi sporočil, da jih namera- To omenjamo zato, da bodo znali slovenski posetniki, da iz slovenske naselbine pri sv. Ste- Vam spomladi obiskati. Ko sem fanu, vodi najboljša pot po poulični železnici na svetovno raz- torej dospel, so me sprejeli kar najbolj prijazno in so se misijo-stavo. Kare ni treba menjati j narjevega prihoda silno razve-nikjer, ampak se z njo pripelje- j selili. Videč pripravljenost in te direktno na kraj razstave. seo News je priobčil že več Citatelji si naj blagovolijo to uredniških člankov in razložil, kaka krivica1 da je to, namreč, mi ki vzdržujemo naše privatne šole, poleg tega podpiramo v doneski še javne Šole, pa smo pri-morani plačevati še davek naših šol. Zagovorniki omenjene predloge se sklicujejo na dejstvo, ki pa ne odgovarja resnici; ti trdijo, da privatne šole računajo svojo šolnino na mesec, kar pa ni res. Vzemimo katoliške šole v bližini slovenskega hriba. Šola sv. Terezije; tam računajo $1 na mesec od učenca, toda samo od takih, ki to svoto lahko plačajo; če pa ne moreš plačati, je vseeno dobro došel. t V katoliški šoli sv. Karola, tam pod našim hribom, kamor je hodilo največ naših otrok, tam je vsak mesec ena kolekta za šolo; in brez skrbi lahko trdim, da se omenjena šola vzdržuje z ubogimi niklji. In take šole so primorane, da plačujejo davek, ko imajo že tako težak boj za svoj obstanek. zapomniti, Jcar jim bo v pomoč, ko bodo prihajali na razstavo. Ponovno apeliramo na vse one, ki so se ali se še bodo odločili te dni priti na svetovno razstavo, da naj pridejo v času od 1. do 4. julija. Takrat bodo v Chicagu na dnevnem redu tudi razni slovenski programi, katerih podrobnosti bodo obelodanjene v prihodnjih par dni. Kdor izmed Slovencev misli obiskati razstavo, ta naj se odloči za te dneve, ko se mu bo nudil še posebej velik slovenski užitek bogatih programov, ki bodo na dnevnem redu te dni. Ponovno tudi opozarjamo, da vsi tisti, ki mislijo posetiti svetovno razstavo in bi radi prenočili pri Slovencih, se naj čim-preje pojavijo na oskrbnika za Prenočišca g. Joseph Grego-richa, 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. Javite, koliko vas Pride, pridete po železnici ali z avtomobilom in kofiko časa nameravate ostati v Chicagu. Vse to je potrebno, da se bodo za dobro voljo teh ubogih divjakov, ki so le zato tako dolgo ostali pogani, ker nikdar ni bilo nobenega blagovestnika k njim, se mi je neizrečeno milo storilo ter me obenem oveselilo. Ganjen in presenečen sem bil, ko sem videl, da so ti dobri ljudje začeli graditi cerkvico iz lesa in lubja, še preden sem prišel k njim. Niso pa domnevali, da bom tako kmalu dospel, zato je še niso izgotovili. Ko sem torej videl, kako pridno so delali, sem še jaz poprijel in pomagal ter s svojim zgledom še svojih devet spremljevalcev izpodbudil k delu, da smo še tisti dan cer- posetnike v redu preskrbela pravočasno stanovanja in prenočišča. Tisti, ki svojega prihoda ne bodo sporočili v naprej, ne bodo mogli biti točno postrežem s prenočišči. Zato naj posetniki razstave to vpoštevajo. Slovensko-amerikanski Ic 1 u b je oskrbel že več posetnikov te prve dni z prenočišči. Zato javite se še drugi, ki nameravate posetiti razstavo. in umreti v veri očetov. Se dolgo potem ni bilo mogoče sezidati cerkvice na otoku. Baraga se je vrnil v Arbre Croche, pa ne za dolgo, ampak je šel še v tretji kraj, kamor so ga bili že pozimi povabili. To je bila vas La Grand Tra-verse, poldrugi dan hoda proti jugovzhodu. Zvedel pa je bil, da so tam očitni sovražniki krščanstva, nahujskarii od belopoltih trgovcev z rumom, katerega so jim dajali v zameno za kožuhovino. Ti trgovci so namreč dobro vedeli, da se morajo Indijanci pred krstom za vselej in popolnoma odpovedati vsaki opojni pijači, a so svoj umazani dobiček bolj cenili ko dušno zveličanje svojih žrtev. Baraga je te Indijance presr-čno vabil v sv. Cerkev, pa ga niso poslušali in se jih je 3. junija dalo le pet krstiti. In še 10 let pozneje se je Pire pritoževal, da ondotnim Indijancem manjka vsakega smisla za krščanstvo ter jih tudi protestan-tovski agenti vzlic vsem obljubam, vladnim podporam in darovom niso mogli pridobiti za-«e; ostali so vdani poganstvu in pijančevanju. (Dalje prihodnjič.) ——o- AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! * "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" ▼ Zdn Jenih driavah •117 8t Clair A in upravnittvo CLEVELAND, OHIO Za člana na leta. Za nrfim ........ Za liwmftm...... Naročnina: EEIs OPKCIAL ORGAN AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. 8. A. In the interest of the Order , every Tuesday OPPICE: •117 St Clair Avenue Telefon: HEnderaon 3013 CLEVELAND, OHIO For Members Yearly.. Pof nonmembers........... Foreign Countries.......... Terms of SubecripUon: ..90.84 ..•1.00 •S.00 iivljenje, tudi izhodišče duševno in nravno iivljenje avojih otrok. Očetovstva pripisujemo predvsem strah, materinstvu pa ljubesen. Ta pqvda-rek je dejansko pravilen, le da očetovski strah učinkuje prepričevalno le, če je zdruien z očetovsko ljubeznijo in materinska odznotraj in obrazuje osebnost, ne pa jo ubija.—"S." o — UGANKE REŠITEV ZADNJE UGANKE Kontraktno delo na farmi ___ Preddelavec je delal samo pr- Uutoen' Ivi *** ^ PORojeno plačo $1.10; kovo osebnost le v zvezi z mate- ftem * delal Se 90 dni za povi- rinskim strahom. fiano plačo $1.11; skupaj je Strah more obujati duševno2*®*"*1 *101- .v . in nravno življenje le v svobodi. I f™ pomočnik je delal 101 Cim večji je strah, tem manj je M™ M enako pl*č° treba sile in moranja, in-kar Je,toreJ ravno tohko kot PO- PAZITE NA SVOJE OTROKE! Velike so dolžnosti in odgovornosti staršev pri vzgoji njih otrok, pri čemer igra mati glavno ulogo. Paziti je treba nanje da so vzgojeni v pravem, verskem duhu, kar jim pospešuje čed-nostno ter moralno življenje. V tem ozira je treba mladini vedno priporočati in jo svariti, da se ogiba slabe družbe, ki vodi vsakega v nesrečo in pogubo. Dalje je naloga staršev, da pazijo tudi na zdravje svojih otrok, da se krepko telesno utrjujejo in ogibajo vseh okoliščin kar bi jim lahko povzročilo kako bolezen ali poškodbo. Na tisoče in tisoče ponesrečenj se pripeti vsak dan med otroci vsled njih nepremišljenosti, oziroma paradi tega, ker jih njih starši zadosti ne učijo ter svarijo pred kako morebitno nesrečo. To velja za dom, kakor tudi izven doma. Zdravemu otroku je že od narave prirojeno, da ne more vedno mirovati ali sedeti na enem prostoru; mladina se rada igra po svojem, pa najsibo že doma v hiši ali zunaj na prostem. Ce so osobito bolj mladi otroci doma in morda samo začasno prepuščen i samim sebi, se večkrat pripeti kaka nesreča. Igrajo se z užigali-cami in lahko zanetijo v hiši požar; v takih slučajih se je že marsikateri deček ali deklica smrtno ponesrečil. Mati mora torej vedno otrokom zabičevati, da naj ne jemljejo užigalic in da naj se ogibljejo peči. Skrijte tudi vsako orožje pred njimi. Dalje, da naj ne plezajo in skačejo čez ograjo, ker si pri tem lahko zlomijo roko ali nogo itd. Osobito v šolskih počitnicah je mladina veliko bolj nevarnostim podvržena kakor tekom šolske dobe. Otroci gredo v lepem vremenu radi na prosto, kjer se igrajo. Nekateri so prijatelji plavanja. Baš v tem oziru naj bi starši posvečali svojo pozornost do otrok, da samih ne puščajo k vodi, osobito še takih ne, ki ne znajo plavati. Prepovejte jim tudi, da ne smejo plezati na drevesa, kar je nevarno. Naravno, da otroci, živeči na farmah, niso podvrženi tolikim slučajem ponesrečb kakor pa otroci, živeči v mestih, kjer je velik promet na cestah in ulicah. Jako nespametno je,' če matere, živeče v mestu pošiljajo nedorasle otroke v trgovino po kako blago. Otrok, zaupen v samega sebe koraka čez cesto morda ravno v trenutku, ko drvi mimo kak avtomobil. Nesreča je neizogibna. Kdo je kriv iste? V takih slučajih je treba otrokom vedno pridigovati, da naj bodo jako previdni izven hiše, osobito na cestah, da naj križajo cesto samo na vogalu, kadar je vse varno, kar kaže rdeča signalna luč. Tako jih je treba tudi opozarjati, da naj se ne obešajo na trake, kar je tudi zelo nevarno. Nekateri starši po mestih kupujejo svojim otrokom takozvane "roller skates," "scudders" in biciklje. Take stvari so sicer umestne za gibanje telesa; je pa pri tem otrok vedno v nevarnosti, da lahko pade in se pobije, zlomi nogo, roko itd. Na otroke bi se moralo tudi paziti, da ne hodijo bosi; kaj lahko stopi tak junak na kos stekla, žebelj ali kaj dragega, kar mu lahko povzroči zastrapljenje krvi. Sicer pravi že star pregovor, da nesreča nikdar ne počiva, toda isto se lahko, povzroči vsled nevednosti in vsled nepremišljenosti Zato naj vsaka mati že zjutraj svoje otroke posvari o tem in onem, česar naj se ogibajo čez dan in kako naj ravnajo, kadar so na ulici. Par besed vsak dan, pa si bo otrok končno nasvete matere za trdno v spominu ohranil in se ogibal vsake priložnosti ponesrečenja. o- je za veliko staršev težko um-Ijiva resnica—čim več je mora- delavec. Drugi pomočnik je delal prvi več let štirje sledeči Dalmatin-ci, zlatoiskalci: Peter Radičevič, brata Stanič, in Tony Kovič. Policijski načelnik Crowley v Bostonu, Mass. rabi en svinčnik v svoji službi že celih 40 let. Dobil ga je še tedaj, ko je bil navadni policaj. Svinčnik se mu je v tem času skrčil že samo na en palec dolžine. Gus Rhodes v West Salem, Mass. lastuj£ kokoš Plymouth pasme, ki mu je en sam dan znesla 14 jajec. Leta 1932 je bil med naselbino Plainview in Floydada nja, groženj, zaušnic, čim vsč za 90centov, potem j» 110..... ............... je kazni, tem manj je strahu. ^ P° »} centov; zaslužil je TexafiU hud orkan. Na želez Večina težav med starši in do>vn° ^ Vsi 8kuPa' 80 dHniški postaji lali 303 dni. raščajočimi otroci nastaja iz dejstva, da starši ne ume jo te temeljne resnice, da more strah učinkovati le v svobodi, da izvira iz vzgojiteljeve notranje moči in se tudi obrača na notranje sile otroka. Te uganke zopet ni nihče re- šil. NOVA UGANKA Starost očeta in sina Starejši farmarjev sin je pri- . , . šel v mesto na obisk k svojemu Strah ne obuja samo spečih I u bi, Qr ^^ gojenčevih sposobnosti, marveč ^ • vzgaja tudi vzgojitelja, ker zah- ^ „T koU. teva od njega neomajno oblast|ko gi pray ^ pray gtar? Tu_ nad samim seboj in neprestano di ne vem več'natančne starosti v Plainview stal prazen tovorniški vagon Precej močan veter je ta vagon gnal celih 25 milj v daljavo do postaje Floydada in to po bolj strmi železniški progi. Pravijo, da lastuje B. D. Nix v Dallas, Texas tako brihtnega psa, ki zna ločiti bankovce po njih vsotah. Iz vrste štirih različnih bankovcev, vam bo potegnil vedno zaželjenega. premočrtnost življenja.' Jeza in , „•„„ v. r .... . „ •.a tvojega očeta, oziroma mojega popustljivost, v čemer vzgojite- krata » lji najčešče greše, izpodkoplje-ta strah. Skoraj vsi spori med starši in otroci izvirajo iz po- Lastnik Elmwood farme Deerfield, 111. ima kravo "holj ki mu je tekom Tone mu nato odgovori: "Jaz, . in moj oče sva stara skupaj 82 L , . , . . . . . _ , . , . . . . ... dveh let producirala in dala 2 let. Oče je sedaj tnkrat toliko . manjkanja strahu ali pa gtar kot gem bi, jaz tedaj ko pačno umevanega strahu. Mlad človek hoče, da ga vidimo, toda je bil oče 36 let starejši od moje sedanje starosti. Zdaj pa 1874 funtov surovega masla. Ralph Hatcher v Oskaloosa dvema nogama, kakor je priše na svet. Ta čuden pes lahko hodi samo po dveh in tudi lah ko teče ne na povodcih, ne s samovoljo L. stric-profesor izra- *owa ima f° ,lja .8amo močnejšega, marveči da ga vodi- L^^ gtaroat vsakega — ....... mo po njegovih las nih najbolj- Imena rešilcev prioWimo ših zmožnostih. Mladostnik Je Glasilu silno občutljiv za vsako nasilje nad njegovim bistvom, a hva ležen.. za vsako spoštovanje, stremljenje, da ga oblikujemo po lastnem tipu, po pravici od-clanja. Na predpise in opomine RAZNE ZANIMIVOSTI Na Solomonskem otočju I nahaja čuden studenec, ki je se Dandanes brodari in plove po deževnem vremenu suh, tekom raznih morjih širom sveta de- suše pa poln vode. Mesto Portland, Oregon ima Rož set ogrskih trgovskih ladij, ki sploh na besede se mlad človek I ^ ne morejo nikdar ustaviti v ne odziva. Kakor izredno ob- sv°Jem lastnem pristanišču, kaj-1 svoje posebno častno ime čutljiv instrument je pa spre- li °S^ska 8» več nima» o^mr je j nato mesto jemljiv za vse, kar prihaja izliz^ubi,a istinosti in naravne gotovosti vzgojitelja. Ne z neprestanim: nu Angleški pozdrav "Goodbye V letošnji sezoni je najboljši I se tolmači iz "God be with To moraš" in "tega ne smeš," žosometni (baseball) igralec v you!" (Bog naj bo s teboj!) marveč a svojim vzgledom na- državi Nebraska 221etni Kes! - vajamo mladostnika, da obvia- Rigler; rodom iz Montane. Na- "Atta Boy," sedaj zelo rab-duje in obrazuje nagonsko živ- veder" Aportar ima samo eno Ijen klic med Amerikancj je ijenje in razvija vse svoje sile Ušesno) roko» 8 katero uspešno smatrati iz "that's the boy." po svojem lastnem notranjem] žogo zakonu. Svetega strahu, ki je začetek vse izomike in izobraz- Tako so naši ameriški vojaki v I svetovni vojni na Francoskem Selmer Birchdale iz Spokano, pohvalili kakega hrabrega to-be, se naučte otroci od staršev,!Wash- J® imel ,eta 1916 P©- varša. " kažejo ti resnično, dejansko, sebno srečo Pri pranju na kar »linieno snoštovanie do več- tei v i£ri "solo" je pri neki tek- če Strah in ljubezen v J_w • družini Slovenci poznamo za vse pojme strahu samo eno označbo: strah. Strah pred Večnim opre-delujemo pobliže z "božjim strahom," spoštovanje do svetega lepega in dobrega, ki se razodeva v nas v bojazni, da tega ne bi kakorkoli oskrunili?* se obenj nespodobno zadeli, imenujmo "sveti strah" (Nemci imajo za to "Ehrfurcht"), a za spoštljivi strah pred neko veljavno oblastjo pa naj bo ta oblast zgolj nravnega ali pa tudi pravnega izvora, kar imenuje Latinec "avtoriteto," poznamo mi samo izraz, "strah." * Tako pravimo o družini, kjer ni staršev ali pa nimajo nobene veljave, da je "brez strahu." Sploh izraža Slovenec avtoriteto s strahom in pomankanjem avtoritete s pomanjkanjem strahu. Pri tem pa zna vendar tenkočutno ločiti med živalskim, zgolj nagonskim strahom pred telesno bolečino in med višjim, nravnim strahom pred kršitvijo prostovoljno priznanih zakonov aji oblasti. V tem zmislu je diftče življenja, temelji spoštlji- uAeti besedo strah v naslovu tega Sanka in njeno nadaljno rabo. Nosilna stebra družine sta strah in ljubezen in ta dva sta se začela majati v svojih temeljih. Ce hočemo obdržati družino na človeški višini—svoje naravne oblike: mož—žena— dete sploh ne more izgubiti— moramo ta dva stebra znova utrditi, dasi -seve strah in ljubezen v družini za nove rodove ne moreta pomeniti čisto vsega tistega, kar doslej. Mladina se je obrnila proti napačno ume-vanemu strahu in žensko gibanje je razkrilo omalovaževanje žensko osebnosti v družini. To je v resnici pretreslo družinske temelje, a ta pretres je bil naraven in zdrav in mora služiti le kot prehod k novemu razvoju navzgor. * Mož in žena imata naravno nalogo, da sta oče in mati, in sta v ta namen tudi prejela potrebne duševne očetovske in materinske sposobnosti. Temeljna moževa krepost je, da je očetovski in temeljna ženina, da je materinska. Na tem dejstvu, da sfa onadva oče in mati, izho- nehlinjeno spoštovanje do več nih vrednot in do preteklosti, Imi namreč lastni starši, na\wde in običaj i, |vrstl-zgodovina, ne pa z opomini "Kadar si v Rimu, delaj tako zmagal 43krat po | kakor delajo Rimljani." Ta nasvet je dal sv. Ambrož sv. Avguštinu 1. 340, da bi se slednji Novo zdravilo zoper bradavi-| prilagodil razmeram Rimljanov |ce. — Ce imaš nadležne brada vice na rokah, moči prst v mla-| Indijski šah (glavar) Jenan nega nadzorovanega siŠtema in|čni bršUanovi vodi vsak dan ka- je dal blizu Agre leta 1650 zgra-mu ni. treba na vsako vpraša- ke četrt ure; to P°navlJaj ne- diti za svojo ženo najdražjo nje odgovarjati s točnim "da" kaJ tednov in bradavice bodo iz- grobnico na svetu, ki je nareje- besedami, pa naj so te še tako lepe in pogoste. Tak strah ne potrebuje nobe- ali "ne." Strah se ne konča s šolsko dobo ali z 21. letom. Na njem se užiga otroška ljubezen. ginile. na iz belega alabastra. Ta stavba je veljala 9 milijonov do-Iz države Honduras poročajo, I larjev. Dolga je 130 čevljev, ki se nikoli ne zmanjša, marveč da Je trgovinsko ministrstvo po- široka 70. Krasijo jo štirje mi- i • w é I _____J. i___-__1* * _ mn »«rvf aLi n i/\l * «* 1 OO 2 vedno lepše zori. I stavilo naprodaj ognjenik, ki je naretski stolpi v višini m^čev Strah ne stoji v brezzračnem uganil l. 1866. Ognjenik in|ljev. prostora. Korenini vedno v ver- kora sa™a vsebujeta baje mno-skem ali etičnem idealu. Sve- porabnega materiala. Ta-tovni nazor staršev daje strahu M se je sestavila trgovska I je začel graditi papež Symma-njegovo bitnost. Skupen, eno- družba z večjo glavnico, ki sejchus v 5. stoletju; dograjevali ten svetovni nazor je ena r.aj-1 P°8a.)a z Papeževo palačo v Vatikanu močnejših sil, ki ohranjajo dru-lnJenika. žino. Posebno danes, ko družbo za nakup og- in dozidavah so to palačo še po-Ta se dviga 2250 me- znejši papeži tako, da je bila do-Ne- vršena šele pod papežem Pijem so trov nad morsko gladino, otroci izpostavljeni tolikerim ne- navadna ponudba trgovinskega I VIL leta 1800. Sedanja vati-zanesljivim, problematičnim, na- ministra je seveda zbudila ve- kanska palača vsebuje 1000 dvo-sprotujočim si vplivom, je strah, liko pozornost. | ran, kapelic in raznih drugih ran, sob. ci ne pozna omahovanja in nemirnega šviganja zdaj sem zdaj V naselbini ali okraju Wise-1 tja, nujno potreben. man, Alaska, južnozapadno od Prve sužnje (zamorce) je pri- Strah v družini je tista sila, znane Mout McKinley gore ob peljala v tedanje angleške «neti oblikuje značaj. Cilj vzgoje reki Kuyukuk delijo letne čase riške kolonije neka danska ladje, da vzgaja otroke v samo- sledeče: zima, od 10. oktobra j» leta 1619 in sicer v pristani stojne, notranje svobodne, pra- do 10. maja; pomlad od 10. ma- 8čo Jamestown, Va. Teh suž-ve, resnične ljudi. In najboljše ja do 10. junija; poletje od 10.|njev je bilo 20 po številu, sredstvo v ta namen je pravil- junija do 10. septembra; jesen no umevani strah. Za ta cilj in|od 10. septembra do 10. okto-|Gordon Sinclair: Indijski fakir ji čevalno trdil: "Jaz • ne bom umrl nikoli. Lahko storim karkoli, kadarkoli, kjerkoli, nič mi ne more škodovati. 2ivel bom vedno in za vedno!" Ko so ga videli v Lahoru, glavnem mestu Punjaba, je pristopil k oboroženemu redarju, mu iz torbe i2trgal pištolo in ga vprašal: "Ali je nabita?" "Je." "Ali si jo sam nabil?" "Sam," je odgovoril redar. "Potem veš, da krogle niso Kgrah?" "Seveda niso." "Potem me ustreli skozi srce. Ustreli me skozi srce. Kamor hočeš. Rotim te, ker jaz sem mojster življenja. Nobena krogla me ne usmrti." Redar se je na vse to bedasto režal, izprožil pa ni. Ko se je pa neki redar ponudil bradatemu jogiju, da ga bo ustrelil skozi možgane, jogi predloga ni sprejel. (Jogiji so sveti možje, ki se brezpogojno odrekajo vsem strastem in željam in se absolutno podvržejo sleherni božji volji. Njihova moč, da izvajajo navidezno nadnaravne čine, se imenuje joga in izvira izboči duha.) Rao je pil v navzočnosti priznanih učenjagov prusko kislino, vitriol, jod in druge jedke kemikalije. Videl sem ga, kako je ujel' kobro, ki so jo preizkusili, da je divja in neizmerno strupena. Držal jo je proti sebi in jo pustil, da ga je z vsem besom pikala v obraz, oči in vrat. Kača je sikala, divje tolkla z repom in s svojimi sekači vbrizgavala smrtonosne doze strupa v njegovo glavo, a Rao se je smehljal. Jaz sem mojster kralja," je vpil. "Nič mi ne more. Nobena stvar mi ne more škodovati. Jaz sem mojster kraljevske kobre, mojster življenja, vladar smrti!" A zdaj je Rao mrtev. Njegovi učenci so morali razlagati prevarani Indiji: "Življenje je dihanje, dihanje je življenje, človek, ki diha pravilno, živi za vedno, človek, ki diha nepravilno, umrje v svoji mladosti. In naš učitelj je poznal znanost jogiškega dihanja." j A vaš mojster je mrtev. Ali je pozabil svojo znanost, izgubil svojo moč nad seboj, preden je začel?" jim je ljudstvo ugovarjalo. Deloma. Krivo je bilo tisto neumno stiskanje rok. Da bi se naš mojster očistil vseh strupov bi bilo, kakor vselej, potrebno da bi se po svoji demonstraciji umaknil v samoten kot, kjer bi lahko nemoteno po jogiški dihal. Tako so se pa po demonstraciji v Rangonu okoli njega zbrali sahbii, da bi ga izpraše-vali in mu stiskali roko, ki ji no bena kobra ni mogla škodovati, da bi mu ponudili denar, katerega pa za svoje demonstracije noben pravi jogi v Indiji ne vzame, in da bi dobili njegov avto-gram ali slišali njegove nazore. Vse to je mojstra predolgo zadrževalo. še preden je mogel strupe izdihati, jim je podlegel. vseeno bi še lahko okreval. Ker pa je bil nezavesten, in ni mogel govoriti, ni mogel zavrniti belih zdravnikov. Beli zdravniki so prinesli medicin in medicine so razkrajanje, ki so ga strupi začeli, dopolnile." (Konec prihodnjič) NEKAJ O PIVU Ker so ga nam polnih enajst et 100% Američani branili piti in so se žejnih sodržavljanom mnogo ljudi zaposlitev, katero jim je bila odvzela depresija. Plati or m a demojeratov leta 1932 je bila, da bodo zopet dovolili postavno pivo. Ker so' zmagali demokratje ,so izpolnili svojo obljubo, in kdor rad pije pivo, mora biti za to dobroto hvaležen samo demokratom. Pivo se je izdelovalo že pred več tisoči leti. že stari Egipčani so ga varili in ga prav radi pili. Izdelovali so ga iz ječmena in ga imenovali "zythum," kpr pomeni: pijača iz ječmena. Od Egipčanov so se navadili variti pivo stari Grki. Archilo-cus že leta 650 pred Kristom omenja o varenju piva. Rimljani so pa rekli, da je pivo pijača barbarov. Plinij piše: "Narodi, ki prebivajo v za-padni Evropi, imajo pijačo, ki jih upijani. To pijačo izdelujejo iz koruze in vode. Način izdelovanja te pijače je drugače v Galiji, Španiji in dragih deželah: povsod ima drugačno ime, toda ckus je skoro povsod enak. Ljudje v Španiji znajo posebno fino izdelovati to pijačo, ki se lahko dolgo ohrani." Kafri v Južni Afriki izdelujejo pivo že stoletja in sicer ga varijo iz milleta. V Nubiji, ter Abesiniji in drugih delih Afrike delajo pivo iz raznega žita. Rus-Ki "kvas" je delan iz ječmena in rži, Kitajci ga delajo iz riža, Japonci iz žita. • "Ale," znana vr-pta pive, je bila najprej znana v Angliji in beseda "ale" pomeni pijačo, ki je delana iz slada. Pivo so delali v Angliji samo iz slada ,dokler niso v šestem stoletju dobili iz Flandrije hmelja. Na Angleškem so izdelovali pivo za trgQvske svrhe do 12. stoletja samo v samostanih. Prvi naselniki Amerike so iz-aelovali pivo. Govori se celo, da ¡naseljencem, ki so prišli iz Anglije na ladji Mayflower, je zmanjkalo pive in so zato ladjo prej zapustili, kot bi jo sicer, da so si na suhem zopet lahko napravili dobro pivo. Vsaka gospodinja je za svojo družino delala pivo. Na jugu pa.to ni bilo toliko v navadi in sicer radi neugodnega podnebja. V Mary-landu so ubožni naseljenci izdelovali pivo iz koruze, katero ^p dobili od Indijancev, ki pa ni bilo bogve kako dobro. Toda kmalu so se vzdignili fanatiki, ki so bili proti uživanju alkoholnih pijač. Prva prohibi-cijska postava je bila sprejeta v državi Georgia in to že leta 1735. Ta postava je prepovedovala izdelovati, prodajati ali im-portirati opojno pijačo. In takoj so se pojavili butlegerji, ki so uvažali iz Anglije razno opojno pijačo, čeprav so jih prijeli in zaprli, pa jih niso mogli obsoditi. Vsak je namreč zahteval porotno obravnavo in porotniki niso hoteli pripoznati prodajo opojne pijače za zločin. Američani so bili znani, da radi pijo žganje in imeli so le malo pivovaren za izdelavo piva še več desetletij po revoluciji. Tako je bilo, na primer, v Bostonu leta 1807 do 40 distilaren, pa samo dve pivovarni. Najljubša pijača jim je bila pa rum. Rum so vozili v Afriko, kjer so ga zamenjavali za sužnje. Radi so Pa tudi pili jabolčnik in v vsaki gostilni se je gotovo dobilo rum in jabolčnik. Potem so se Američani zmisli-li, da ni lepo, če se kdo priziblje ob nedeljah nadelan domov. Zato so leta 1748 sprejeli v Virgi-niji postavo, ki je prepovedovala točiti ob nedeljah opojno pijačo. Velike pivovarne so se začele ' razvijati v Ameriki leta 1840 in vi strah otrok do staršev. Kajti na podlagi tega strahu so starši, ki so podarili otrokom za to sredstvo se poteguje tudi bra. Ondi traja torej zima 7| nova mladina, ki pobija le tisto meseceV, pomlad 1 mesec, po-vzgojo, tisti strah, ki hoče iz letje 3 mesece in jesen tudi eni Rao, indijski jogi, je mrtev, otroka napraviti sužnja, ,mu v mesec. Od maja do julija je Umrl je v Rangunu vsled strih-vsem vsiliti svoje lastno mne- ondi vedno solnce brez kake no-jnina. Z njim je umrlo upanje nje in voljo in brezobzirno tep- či. Najhujša vročina v tem milijonov Hindov, ki so temu ta otrokovo pravico do lastne kraju Alaške znaša 80 stopinj tajinstvenemu možu sledili iz Roditelji, ki so notranje nad ničlo, najhujši mraz pa 70 Ceylona v Afganistan, iz Siama biti. mladi in razumejo mladino, si ¡stopinj pod ničlo, zato prizadevajo, da utrdijo v svoji družini strah, ki deluje j v Perzijo. Rao je bil mož, ki je dan za V Wiseman, Alaska živijo že [dnem, mirno in trdno, a prepri- usmilili šele pred kratkim in nam milostno dovolili 3.2 pivo, bo go-1 leta 1842 so začeli pivo shranje-tovo vsak rad bral par vrstic o vati v sodčkih. Poprej niso še tem, tako hvaljenem pivu. Da nam je bilo pred kratkim znali procesa, kako se izdeluje pivo. da ostane dlje časa dobro. dovoljeno pivo v Ameriki, je bi' j Pivovarne so se pa še bolj razši-prvi vzrok ta, ker se je upalo s rue po letu 1850, ko so se pričeli t€m dobiti več trga za žito, drugi naseljevati v Ameriki Nemci, ki vzrok pa je bil, da bodo dobile so znali variti najboljše pivo. davčne oblasti od prodaje pive, Prve pivovarne so se ustanav-precej denarja in se bo s tem ljale v severnih državah, toda ko nekoliko olajšalo davčno breme drugim državljanom. Z dovo- Ec začeli izdelovati tudi led na umeten način, so se ustanavljale 1 jen jem piva, je dobilo pa tudi pivovarne tudi v južnih državah. L S. L V9 JESNATA WW***..................... D"*ao"J~ T ^SLŽ» .1^1»», MM TtMoa t (tonam ¿^'¿a JOLar, mu c« jssss^sr^ Od uataanttn do JO. mana t 1, mM» «muta^lS. mobi glavni pred-dnik: n Prvi podpred^dnlk: 5SiSf oH*^^M^cfV^pShS^ ^ Drugrn Podpredsednica: MART HSbmff mT^^nLi.«,. « O lami tajnik: JOSIP ZALAR. lSSlN ^riSHtt^SL^^ atoT*tand-Pometal tajnik: OTVIOVDrai Blagajnik: LOUIS ŽKLKZNIl^MMN ChSOfeilSL Vrhovni zdravnik: DJ^f OMAN «ili at Cl^TE. S^Sffi^ MARTIN SHUKLK, tt^A^ ¿¿i. ° R 1 MRS. LOUISE LIKOVIC*. 9527 »SSr AvTV,,tK ™ ^ ™ FRANK LOKAR. «M c£»5« ^ttob^S? °hlC*t0' 11 • FRANK FRANC1CH. 88H A^fm«^ W1. » OEORGE BRINCE, 71« Jones S^SeSTlItoT^ FRANK 008P0DAMCH,"aia ^"sl S&V R : JOBW 2UUOH. 18115 Neff Rd^Ie^trio RUDOLPH O. RUDMAN 400 ButSS^jS: ITOktarturg. Pa. jom, DEČMAN.. BOPK°52. °roL? ¿¿'i B ^^ WHjUAM p. KOMPARE. 9206 ConunercUi Ave. South Chlc^n ni JOHN »«K 174 Woodl«d ^ IVANM!£.D«iV£k* QLA11 aavSa^fiSk? JSffVaSP fi?? ^lie? s K. JEDNOTE, «117 St Clalr Are.. Cleveland. O. L A E URADA GLAVNEGA TAJNIKA POPRAVEK Pri spremembah članov in članic za mesec april, 1933 je bilo poročano, da sta bila Anton in Mihael Golich zopet sprejeta pri društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Pravilno bi se moralo glasiti, da sta bila omenjena člana zopet sprejeta pri društvu Presvetega Srca Jezusovega, St. 172, West Park, O. Josip Zalar, glavni tajnik. -o-— Pravočasna operacija pri- sem videl in pri operacijah ugo- buhu iA želodčne slabosti. Tudi najizkušenejši zdravnik «i mora mnogokrat beliti glavo, kje je izvor obolenj«. In tako naj ne-zdravnik kaj drugega napravi, kakor da pokliče zdravnika, da pove svoje mnenje. In če tudi poklicani zdravnik ne pride do jasnejšega zaključka, je treba klicati zdravniiki konzilij ali poslati bolnika v bolnico ali sa-natorij, kjer bodo odločili, ali je takojšnja operacija potrebna ali ne. V takih nejasnih in zamotanih primerih namreč ni včč najvažnejše, kje je izvor obolenja, marveč določitev, ali naj se takoj operira ali ne. Izvor obolenja bo pokazala potem operacija. V takih primerih se izkaže bolnikova okolica lahko za zelo koristno, lahko pa tudi za zelo kvarno. Bolnik sam je večinoma brez jasne sodbe, njegovi najbližji sorodniki so mnogokrat čisto zmedeni. — Na sosedih ali znancih je, da pokažejo hladno glavo in svetujejo, da se pokliče zdravnik, oziroma zdravniški konzilij, pri katerem ne sme manjkati kirurga, kadarkoli gre za trebušna obolenja. naaa reaitev Primarij dr. Mirko Černič vodja kirurškega oddelka drtavne bolnice v Ljubljani, je imel nedavno zanimivo predavanje, v katerem je v poljudni besedi razlagal pomen pravočasne operacije. Dr. Černič je izvajal kot sledi: Kaj povzroča vnetje slepiča, tega točno še ne vemo. Znano nam je le toliko, da to niso kakšne posebne bakterije kot n. pr. pri koleri, tifusu, griži itd., marveč, da se najdejo pri vnetju samo tiste bakterije, ki normalno životarijo po človeških prebavilih. Najnovejša dognanja pravijo, da največkrat obo-le na vnetju slepiča oni, ki jedo mnogo mesa in se pri tem premalo gibljejo, dočim je vnetje slepiča v krajih, kjer se malo ali sploh ne hranijo z mesom, skoro nepožnano. Za ta nazor bi govorilo tudi dejstvo, da je vnetje slepiča izredno redko pred 5. letom starosti in da po 30. letu zmerom redkeje in v starejših letih le izjemamo še oboli kdo na njem. Znaki vnetega slepiča so: bolečine ali vsaj čuden občutek, pritisk, žgoče bolečine v spodnji desni strani trebuha, ki se zlasti spočetka pojavljajo po vsem trebuhu in se širijo v križ. Bolniku se koka, vzdigu-je aft celo bljuva. Bljuvanje mnogokrat zapelje bolnika in njegovo okolico do tega, da vsi skupaj mislijo na želodčni katar, na pokvarjeno hrano in zaradi nje na pokvarjen želodec ali slično, dočim je bljuvanje v resnici le posledica draženja trebušne mrene in trebušnih živcev zaradi vnetja slepiča. tovil najtežja obolenja slepiča ki so imela temperaturo mecl 36.50 in 37.50. Tudi število srčnih udarcev, ki znaša normalno v minuti 72, ni vedno povečano. Dobe se slučaji, da je število celo zmanjšano. Kaj sledi iz vsega tega? Kakor hitro kdo zboli na bolečinah v trebuhu, pa se te bolečine, recimo, v dveh urah ne poležejo, ako se dotičnik vleže in ničesar ne zavživa, tedaj je treba klicati zdravnika, da ugotovi, kaj je vzrok bolečinam. Bolnik sam velikokrat ne misli na to, zaradi tega je dolžnost njegove okolice, da ga na to spomni. Ze prej sem povedal, kako se vnetje slepiča zdravi, kako u-spešna je zgodnja operacija in kako nevarna je zakasnela. Naj navedem primer, ki sem ga pred kratkim doživel: 12-letna šolarka zboli na bolečinah v trebuhu, zraven bljuje. Otrok seveda potoži materi, kateri pridejo na pomoč sosede v hiši Ena od teh dožene, da ima bolnica perilo, drugič v svojim življenju. Naravno, da trdi, da so bolečine in bljuvanje od perila, kar je že velikokrat doživela. Posledica je sklep, da se čaka, in bolnico spravijo v postelj. Mir in vzdržnost od jedi in pi jače bolečine in bljuvanje začasno pomirita, dokler četrti dan ne izbruhnejo znova s še večjo silo. Poklicani zdravnik dožene vnetje trebušne mrene in napoti otroka v bolnico. Takojšnja operacija v bolnici pokaže počen slepič in gnojno vne- Bolečine v trebuhu in slabost želodca sta dva glavna znaka vnetja slepiča, pri čemer pa izrecno pripominjam, da se bljuvanje ne pojavi vedno. Poleg teh dveh znakov se pogosto omenja tudi povišanje telesne toplote in povišanje srčnih utripov. Zmotno pa je naziranje in je že marsikomu zmešalo štreno, češ, da ni nič opasnega, če je temperatura normalna in če število srčnih udarcev v minuti ni povečano. Katera telesna temperatura je normalna? V knjigah stoji 37.20 Celzija. To velja samo če' tje trebušne mrene, za katerim bolnica v par dneh umre. Tu imate vzgled, kako usodno je vplivala soseda s svojo nesrečno trditvijo o perilu. 'Takih vzgledov doživimo kirurgi žal mnogo. - Ni namreč perilo edino, ki pri nekaterih ženskah povzroča bolečine po trebuhu in celo bljuvanje, dasi-ravno je znano, da se te stvari pokažejo pred perilom in navadno nehajo, kakor hitro se krvavitev pojavi. Tudi marsikatero drugo obolenje kaže iste znake. Naj navedem le izvenmate-rično nosečnost, razjedo v že- jo merimo v telesnih duplinah : Jlodcu in črevesu, vezneno kilo, v ustih, v nožnici, v danki. Pod pazduho merjena pa je vsaka temperatura, ki presega 36.50 C povišana, torej nenormalna. Mnogi si predstavljajo pod povišano temperaturo vsaj- 38 in zamot čreves, vnetje žolčnega mehurja, trebušne slinovke, ter ledvičn kamne itd. Vsa ta in še mnoga druga trebušna in izventrebušna obolenja kažejo gori opisana dva Nikdar pa se naj ne daje-o takozvana domača zdravila kakor so v navadi: odvajalna sredstva, pijavke ali kakoršne-koli blažilne injekcije, ki zadevo še bolj zamrače in otežkoči-, 6 pravilno sodbo celo zdravni-ku-specialistu. Poleg trebušnih imamo še celo vrsto drugih kirurških obolenj, pri katerih se zgode največje nesreče, če se ne izvrši pravočasno. Naj navedem le akutno vnetje golše in vnetja pod brado, ki povzročata, da sapnikov poklopec oteče in zapre sapnik, vsled česar se bolnik zaduši; potem spada sem vnetje srednjega ušesa, katerega posledica je velikokrat vnetje možganske mrene ali absces v možganih; sem spadajo tudi nečiste rane, ki skrivajo toli-krat bacile, mrtvičnega krča — ali tetana; s pravočasno injekcijo sera se da motvični krč preprečiti, če pa izbruhne, ga je le težko ozdraviti. Isto, kar velja o akutnih vnetjih, kjer gre za ure, velja o bulah, kjer gre za dneve. Na če-u bulam stoji rak. Rak je ozdravljiv, dokler je samo na enem mestu in se še ni razpa-sel daleč naokoli. Dokaz za to je rak na dojki; ženska tridesetih let in čez opazi na dojki zatrdino, ki pa ji ne dfela tež-koč. To je zapelje, da se zanjo ne briga. Le pri kaki slučajni priliki omeni sosedi ali znanki o tem. Sreča za njo, če jo vprašanka napoti k zdravniku, ki jo pravočasno izroči kirurgu, da dojko operira in obenem odstrani bezgavke v pazduhi, kjer ima rak na dojki prvo postajo za razpasenje. Lahko vam zatrdim, da imam še zdaj žive slučaje, ki sem jih operiral na raku na dojki, pred desetimi in več leti. Žive še zdaj in so popolnoma zdravi, zdravljenja potom osteopatije je bil Dr. Andrew Taylor Stili, vojaški «dravnik v civilni vojni. Navedenec je odprl svojo prvo šolo v Kirkville, Mo., leta 1892 Dandanes je v Ameriki levt priznanih kolegijev, kjer se poučuje o načelih ter praksi osteopatije. Poleg tega se mora vsak študent teh kolegijev prva dva leta natančno spoznati in učiti o anatomiji (sestavi telesa), o histologiji, embrijologiji, disekciji, fiziologiji, kemistriji, patologiji, bakteriologiji, toksi-kologiji, 'armakologiji, anesteziji, narkotiki, antiseptiki in bi-ologičnem zdravljenju (potom cepljenja, serumov, nov itd.) Zadnja dvtfleta se mora tak študent posvétiti učenju higije-ne, sanitacije, načina osteopatije, ranocelstva, obstatrike (o porodih), ginekologije itd. Pri tem se vpošteva tudi način zdravljenja oči, ušes, nosa, vra ta, živčnih in duševnih bolezni javnega zdravstva itd. Dandanes se od takih študentov zahteva najmanj dovršeno višjo šolo. V kolegiju za osteo-patijo se mora dovršiti cela štiri leta šolanja (okrog 4,422 ur), kar se lahko udobno primerja s šolami drugih načinov zdravljenja. Odkar se na teh kolegijih poučuje poleg osteopatije tudi ranocelstvu (surgery) in o raznih lekih, lahko licenzirani graduant je teh kolegijev v 41 različnih državah naše Unije izvršujejo svojo prakso ali svoj po-operacija klic kot zdravniki osteopatije. Naj še k sklepu omenim, da je dandanes 8,169 osteopatov na svetu. V Združenih državah se računa enega osteopata na vsa kih 20 zdravnikov-medicencev, ali enega na 17,000 oseb. Vrbnjaka in dalje proti Mač-kovcu in gradu za njim. Zares se govori preveč in premalo obenem o tej deželici. Govori se, da je to drug svet, ki ne teti na našo stran in ki je ves tuj našemu pojmovanju. To je, kar se govori preveč, a premalo se govori o tej deželici, kadar se misli na turizem—ne posmehnite se,l Pridite pozimi s smučkami na mejo, pa se spustite po cesti, neslo vas bo, da še vedeli ne boste, kdaj ste pridrčali v Gor-njo Lendavo! Borov gozd, ki te pozdravi cmalu za postajo Mačkovci-Gornja Lendava, zakriva viso-antitoksi-tko cesto vse do meje ni še naprej. Nihče razen onih, ki so bili tu, ne more slutiti, kaki gozdovi se raztezajo po teh krajih. Misliš, da si kje na sredi Pohorja. Samota in tišina taka, da slišiš le svoje samotne korake po beli, široki cesti, ki teče ves čas do meje skozi gozd. Sedaj izse-kavajo precejšnje komplekse in razgled se ti odpre vse tja do Gleich^nberga, do njegove Kope, do Pohorja, štajerskih Alp —na sever tja proti Rabi, kamor teže kraji severno od železnice. Svet tu okoli ima pravo srednjegorsko lice, očividno se ne meni za svojo neverjetno "nižino," jedva štiristo metrov nad morjem. Idealen svet za skavt-sko "kampiranje." Kdor spo- gona. Na solnčnem bregu se'mi," to je z okroglim kame- kmalu pokažejo pred nami Matjaševci, tik za njimi pa znamenito Kuzdoblanjer kjer je postavljena nova stražnica. Gin Ijivo je videti, kako so si vojak postavili novo hišico, vse okoli nje pometeno, vse čisto, snažno In da vlada pri njih velik dolg čas, pričajo razna telovadna orodja, ki jih imajo vojaki na vrtu. Bradlja, drog, itd. Vsi pa tožijo o samoti. Res, zelo so osamljeni. Spustila sva se proti jugu navzdol po Široki samotni cesti proti Sotini. Meja tvori tu velik nos v našo stran in cesta teče sedaj po našem, sedaj po av strijskem. Hudo trpe ti kraji zaradi suše. če se ozreš po gričih, vidiš svetla, suha polja Ajda ni zrasla nad petnajst centimetrov. Po sejani detelji pasejo krave ... Pri Serdici, nekaj kilometrov južno od Sotine, priteče lena, umazana Ledava, vsa rumena. A vročina je huda in zato ne primanjkuje kopalcev niti v tej umazani revni vodici. "Beli breg" se dviga nad Srdico—a saj je tu vse belo Vasice, lepe, bele, tihe. Bregovi suhi, skoraj beli. Sla sva ves čas ob Ledavi in sva dospela okrog poldneva v Rogašovce Velik kraj je to, cerkev te spominja na ljubljansko cerkev sv Jožefa, le da ima dva stolpa njem, ki sicer ni najbolj idealno, za hojo najmanj, žal nama je bilo, da nisva prišla na delavnik. Mesto ima nekaj umetniških kotičkov, da se kar zaživiš v silhueto te ali one ulice, ali pa vhod na Frauenplatzu, kjer starinsko zidovje rumene barve odbija v solncu mehko svetlolfo. Skozi mesto teče Mali potok, dotok Mure, na katero se naslanja vsa Radgona. Pred leti zgrajeni, novi, elegantni most veže obe naselji, ki jih najlepše pregledaš z gradu Gornje Radgone, kjer se ti šele zna enkrat mrko in tiho lepoto Vročina taka, da niti v cerkvi vasi Boreča in njeno tiho, več ni običajnega hladu. Na desni Originalna oporoka Neki precej zadolženi trgovec je naredil pred svojo smrtjo sledečo zanimivo oporoko: "Razliko, katero dolgujem banki na mojem čekovnem računu prepuščam moji soprogi, da stvar uredi. Deset še neplačanih mesečnih not (vplačil) našega avtomobila zapuščam starejšemu sinu Petru. Pozdrav veletrgovini N. N. Ta mi je zadosti zaupala, torej je moja sveta dolžnost, da se je pred smrtjo še enkrat spomnim. Mojo lovsko obleko, psa in puško zapuščam trgovcu N. N., ker vse to še ni plačano. Končno želim, da bi izbrali za nosilce moje krste šest najbolj znanih upnikov; ker so mi bili toliko let na roke, naj dovršijo še zadnje delo z menoj na tem svetu." co šeststoletno cerkev sv. Ano Borečo, v samotni družbi borovcev, se gotovo s tiho hvaležnostjo spominja svojevrstnega vonja in dražesti tega kraja, Icakor tudi njenih ljudi in njih pojoče govorice. Boreča leži globeli nedaleč od meje, ki se tako brez vsakega smisla za enovitost te zemlje vije po gozdu, da zapre pot tisočem, ki 30 imeli prej na ogromnih žitnih poljanah Madjarske svoj kruh ali pa v bližnjem Monoštru na Rabi. Zdaj hodijo na Francosko in v Nemčijo* V dobrih letinah jih je šlo do deset tisoč. Letos jih je odšlo v Nemčijo menda štiristo. Mnogi pustijo tam zdravje, premnogi mladost. Z denarjem si res nekaj opomorejo, saj zaslužijo po štiri in še več sto na mesec poleg hrane in stanovanja. Ali deželica vendar krvavi. Marsikatera hiša, polna najnežnejše dece, ostane strani se beli cerkvica sv. Hele ne na griču, 359 metrov viso kem. Takoj za tem gričem je takozvani Kueharov breg. šla sva po cesti, vroči, na desni nizko gričevje, na levi še nižje Pokrajina se je spremenila. Nič več zelenih lepih gozdov, že se pozna dolina. Solnce, cesta, midva. In kmalu je izginilo še ti sto nizko gričevje na levi. Cesta dela tu velike ovinke in se dviga po malenkostnih vzpeto-stih. Mimo Pertoče in Ropoče sva se približala Cankovi. Prelepa je Cankova.. Velik trg sredi vasi, ves porasel z nizko, zeleno travico. Bele, lepe hišice, kot da prebivajo v njih le srečni ljudje. Povedali so nama, da lahko greva v nemško Radgono, da dobiva propustni-co. če pokaževa legitimacije. Od Cankove je meja oddaljena četrt ure. Pri obmejni stražnici . . , .sva res dobila prepustnice—oti- m dan na skrbi matere in pali so nama nahrbtnika—in Muirska Sobota Koncem avgusta leta 1932 sva se peljala čez Muro, ki je v tem času najlepša. Njeno obrežje je skrito v razsežnih gajih; blodiš po njih, dokler ti nežni šum reke ne fzda, da je Mura blizu. Njene vode so mehke in temne, suša se pozna tudi njej, ker so prišli v času, ko je še vendar je navzlic temu zahte-bilo mogoče raka popolnoma iz- v*l» nekaj žrtev tudi letos. trebiti. (Konec prihodnjič) -o- Še nekaj o osteopatiji Pite DR. FRED J. MAKOVEC, D. O. Cleveland, O. Kot sem v svojem zadnjem članku omenil, je osteopatija način zdravljenja, ki se opira na teorijo, da različne bolezni nastajajo v obče vsled nerednega mehanizma kosti,' živcev, krvnih žil in drugih telesnih sestav. Osteopatija smatra, da se da take vrste bolezni zdraviti na poseben način, kakoršnega izvršujejo zdravniki osteopatije. Na kratko povedano, glavna načela osteopatije so: 1. da naj normalno živeče telo samo ob sebi povspeši delovanje in sredstvo, Murska Sobota mi ugaja— morda zato najbolj, ker je tako "neznano daleč" od Ljubljane, vse nekaj drugega kot mesteca ostalih slovenskih deže^ a vendar slovenska. Žene na trgu prodajajo papriko in govore dialekt, zelo podoben govorici Ptujskega polja in Prlekije. Cesta naju je vodila vzhodno do Martjanec, nato na sever. Ker sva hodila peš, se nisva mogla načuditi izvrstnim cestam,, ki so kakor nalašč za kolesarski šport, ki je tu, kakor na Murskem polju, zelo razvit. Seveda bolj za potrebo kakor za šport. Murska Sobota—kaj res Jel-šnica nekdaj?—ne leži pod gri- čez. Tem moram povedati, da ¡glavna znaka; bolečine v tre- da se prežene kako či, ker se pričenja "Goričko vnetje, ki povzroča kako bole- nekaj ur hoda severno nad me- zen. 2. Človeško telo je podobno stroju, ki lahko samo pospešuje potrebno zdravljenje pod pogojem, če je način takega zdravljenja pravilno urejen. Ustanovitelj ali začetnik stom,- kjer se svet tako počasi dviga in skoraj ne opaziš, da se bližaš srcu teh prelepih krajev. Svojevrstna je pot ob Mač-kovškem potoku mimo Peča-rovcev (Sebeščen) na bregu, žene, z delom preobložene. Mož je že drug morali iz hiše. In bi vendar iz glave. A vsak dan, kadar so imeli doma dovolj dela, dovolj otroci moledovali in prosili: jela. Njeni pa so pomrli. Le en "Atek, kruha! Tako smo lač- sin živi. A kakor je mati sko-ni!" vsako noč, ko je ležal brez pulila,- je sin lahkoživec in za-spanja, v težkih skrbeh na trdi pravljivec. postelji, je nenavadna misel ži-j "Pač se je obogatil p0 tisti vela in žarela pred njim in jas- poti na goro," je čestokrat pre-neje: "Kaj, če bi šel na goro. mišljeval krojač, kadar ga je Morda bi res našel srečo. In bil sililo na goro—"a vendar, prave bi konec vsemu pomanjkanju in sreče ni našel. Kaj naj 'storim gladovanju." . jaz? Ali, naj poizkusim?" Živelo je namreč med ljud- Poklicalo ga je včasi sredi stvom staro izročilo: "Ako poj- tihe sanjajoče noči: "Pridi!" de kdo na novega leta dan na Kakor bi zazvonili z gore srebr-goro, najde srečo." ni zvonovi, mu je bilo drugi- lo v srcu ob tem tajnostnem zvonenju, ki se je glasilo kakor nakljub njemu in njegovi bridki stiski. Nikoli poprej ni slišal teh čudežnih glasov. A zdaj se je vsakikrat, kadar so ga prosili otroci: "Oče, lačni smo, in vsakikrat, kadar je pogledal njih blede obraze, njih žalostne oči, spomnil kar nehote tajnega, sladkega vabila. Tesnd in toplo obenem mu je zaplalo tedaj po žilah, glasno mu je zaklicalo iz srca: "Bodi vendar mož: pojdi!" Nemirnejše in nemirnejše mu je postajalo srce. Vse razdeljeno in raztrgano je bilo, polne hrepenenja, a tudi polno dvomov, polno omahovanja in velikega bolnega trpljenja. "Bomo videli. Kakor bo božja volja. Ce ne zapade sneg, morda grem." Ko so zapeli adventni zvonovi, ki pojo tako prečudežno, in so vabili k zornicam, je razprostrlo nebo tenek bel prt po do-liniK malo debelejšega. gori po prsih gore, na vrh gore je posadilo precej debelo belo kučmo. Krojač se je zamišljeno oziral po dolini in gori na snežene, molčeče vrhove. Razmišljal je: Bog ve, kako bo. Morda ne bo nič. Kakor Bog hoče." Pa so prišli lepi solčni dnevi. Ko so zapeli božični zvonovi— in tako omamno- sladko kakor ob svetem Božiču?—je bila dolina kopna. Brez snega je bila tudi gora, daleč gori, čez dobro polovico. Le zgornji del prsi je imela zavit v belo haljo; zamišljeno glavo pa je še vedno skrivala pod bleščečobelo kučmo. Krojač se je oziral na goro ves vznemirjen. "Ali bo vendar treba iti? Bomo videli. Kakor pač Bog hoče." Proti novemu letu je nastalo vlažno, megleno vreme. A sneg ni zapadel, kakor je krojač mislil. na tihem upal in se obenem bal. "Treba bo iti!" se je odločil na starega leta zvečer, ko je globoko zamišljen dolgo stal pred bajto in je strmel skozi krmežljavo ozračje gori proti molčečim vrhovom. Vso noč se je premetaval v postelji. Komaj je zadremal, so se ga že lotile čudne, težke sanje. Vznemirjen, utrujen je vstal zelo zgodaj zjutraj. (Dalje prihodnjič) -o- Država Massachusetts za pre- Višje plače za jefclanke delavce? Listi poročajo, da so med jeklarskimi družbami širom dežele v ,teku dogovori, da se poviša plače delavcem v jeklarski industriji od 10 do 15 procentov. Izmed vseh industrij je jeklar ska zadnje čase pokazala največ napredka. Zvezna vlada, kot znano, je predložila kongresu obširen načrt za regulacijo vseh industrij, tako da bi industrije po medsebojnem sporazumu določale, koliko se bo produciralo, kakšne bodo cene izdelkom in koliko se bo plačevalo. o- Katoličani na Čehoslovaškem Praga.—Na podlagi uradnega poročila o zadnjem ljudskem štetju iz leta 1930 je tedaj ži velo v Češkoslovaški 14,729,551 duš; izmed teh je bilo katoličanov 11,416,752. Od zadnjega štetja se je število katoličanov pomnožilo za pol milijona. VESTI IZ JUGOSLAVIJE za klic prohibicije Boston, Miss.—Dne 14. junija so se v tej državi vršile volitve delegatov za konvencijo, na kateri se ima preklicati 18. amendment; označena konvencija se bo vršila dne 26. junija, 1933. Kakor .je bilo že pričakovati, so pri teh volitvah suhači zelo pogoreli; mokri so zmagali z večino 4 proti 1; za preklic 18. amendmenta je bilo oddanih 441,361 glasov, proti pa samo 98,927. Država Massachusetts bo torej že 11 država, ki obsoja prohibicijo. -o (Nadaljevanje ls 1. strani) zdravniško pomoč pri primariju moške bolnišnice v Novem mestu. Zdravljenje bo trajalo kakih 20 dni. Samo božja previdnost ga je rešila gotove smr-ti. V Argentino med jugoslovanske izseljence je šel pastirovat duhovnik Jožef Kastelic. Nečakinja predsednika ameriških Združenih držav gdč. Dawis Rooosevelt je prišla pogledat Belgrad. Velik obmejni kolodvor grade Mariboru. Tam bodo nastanjeni tudi železničarji in cari niki Jugoslavije in Avstrije, ki namerava poslati v Maribor okoli 40 uradniških družin ter zahteva za njihove otroke posebno nemško šolo. Požar. Dne 9. maja ob 6. zjutraj so obljeli uničujoči plameni hišo Franc Boleta, št. 15 v Pod klancu pri Sotjražici. Požar jo je uničil do tal v par urah. Ogenj se je pričel prijemati že hiše soseda Zbačnika. Gasilcem in marljivim Globeljčanom gre zahvala,* da ni pogorela vsa vas. Za svoj red plodonosno deluje že 60 let vrhovna prednica kongregacije šolskih sester sv. Frančiška v. Mariboru častita Angelina Križanič. Dvajset tisoč vernih Slovencev se je poklonilo na praznik Kristusovega vnebohoda Mariji pomočnici kristjanov na Rakovniku pri Ljubljani. Ko se je vračal z Madjarske, se na klicj naših mejašev ni ustavil in bil ustreljen družinski oče Jakab Ignacij iz Moštja v Slovenski krajini. Ker sta iz koristoljubja zadušila 73-letno gostilničarko in po-sestnico Ivano Rakefovo v Tu-njiški Mlaki, bosta sedela: Anton Vombergar 20 let in Avgust Hafner pa ^10 let. Oba iz- gubita trajno tudi častne državljanske pravice. Za 60 milijonov zlatih dinar: jev. Pred belgrajskim okrožnim sodiščem se je pričela obravna va proti nekaterim bivšim urad nikom finančnega ministrstva radi tega, ker so oškodovali državno blagajno za okrog 60 milijonov zlatih dinarjev. Zaščita države. Razglašena je sodba nad tako zvanimi li škimi vstaši, ki da so pripravljali revolucijo v Jugoslaviji. Obsojeni so: Julij Lenac na 16 let, Vladimir Sečko na 18 let, Anton Dobrila na 14 let, Drago-tin Vlahovič- na osem let in Rupčič na tri leta težke ječe. Žalostni dnevi nagega kmeta. (Z Dolenjskega). Dež kar ne more ponehati. Ker je vedno hladno, vse počasi raste. Travniki so poplavljeni. Seno bo blatno. Gos)y>darska kriza je vedno hujša. Nikjer ni zasluž-ca. Sinovi dobrih kmetov gredo dela prositi, samo da bi dojili nekaj dinarjev za svoje potrebščine. Oče jim ne more dati, ker nima kje vzeti. V nečem kraju na Dolenjskem se je raznesla govorica, da bo dala občina preložiti neko občinsko cesto. V ponedeljek je prišlo vse polno mladih ljudi od blizu in daleč, ker so upali, da se bo dobilo delo. Na občini so jim pa povedali, da ni denarja. V hra-,življenje bo zamrlo. Mizarji za- nilnico pride marsikateri vlagatelj vsak teden vprašat, če je prišlo od kod kaj denarja, ker ga nujno potrebuje za davek, pirajo svoje delavnice, ker nihče več ne naroča, kovači bodo prenehali kovati, ker jim nihče železja ne plača, trgovci tudi ne ZA STARI KRAJ -/t-*" i ' mrt _^ SKUPNA POTOVANJA S. Julij« — Aquitaaia m CWbourV 2S. julij« — II« d» France nm H.vre 2». julija — Vulcanija m Tr»t Pišite po spi* «kupnih potovanj • slikami! Lahko pa potujeta na v «a krm drugem parniku in ob v»akem drugem iasu. Mi sastopamo m vat ne linije. Pilite po nai vo*ni red parnikov in cene ! kart. Cene denarnih počiljatev Za » S.00 1SS Din Za t S.7S 100 Ur j Z« ».00 260 Din Za 1S.20 20o lJr Zrn ».30 600 Din Za lf.10 800 Liri Z« 10.00 83« Din Za 2S.8S 400 Liri 5* 15-10 1000 Din Za 21.75 S00 Lir! t 20.00 111 It Din!Za «3.10 1000 Liri » ,M M! 1800 **n|Za 126.00 2000 Lir Pri večjih tneskih soraimeren poputt. Ker se cen« sedaj hitro menjajo, ao nave- i dene cen« podvriene spremembi, »ori ali doli. Poiiljamo tudi v dolarjih. Vm pošiljk« naslovit« na: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE 138» Sacond Av.„ N«w Y«rk, N. V. Seve, lahko ni bilo, priti na novega leta dan na vrh gore, ki se je dvigala ob dolini visoka in strma, ob tem krat, ko je stal pred hišo in je zamišljen strmel gori v razdra-pano skalovje, v ostre čeri na Zakaj navadno je bila vrhu, .prežečim zobem, dolgim času visoko zasnežena. I nožem in kosam podobne. In Redka so bila leta, v katerih je vsi ti zvonovi so peli venomer ob smrti starega in ob porodu eno in isto vabečo, mamečo pe-novega leta pokrivala bela sne- sem: "Pridi, pridi!" žena kapa le vrhunec, lfevzdol Tesno in toplo mu je postaja- Nepismen šolski ravnatelj Scranton, Pa.—Ker so davkoplačevalci bližnjega mesta Dick son vložili zahtevo in tožbo, da naj se šestero šolskih odbornikov odpokliče vsled nepoštene ga poslovanja, je prišla ta za deva pred tukajšnjo sodnijo. Med prizadetimi je bil na zagovor poklican tudi Michael Wo-ohowicz, ki je bil zadnjih 17 et vedno v šolskem odboru, bodisi kot ravnatelj, ali kot blagajnik in je dobival zato $4000 letne plače. Pri razpravi se je n^vedenec izjavil, de ne zna niti pisati, niti brati; torej se sploh ne zaveda, kake postavne točke . je sploh prekršil. —V Clevelandu, O., je bilo od 1. januarja do 13. junija t. 1. med prometom na cesti ubitih že 70 oseb; največ izmed teh je bilo povoženih od avtomobilov. N^trsjjta «ksprasna prora 4m Ggmmm ITAU A- COSULICH 1 Vtt.OVENUO C—vs ali Trata frljiw ...___ __Veliki, krasni paraikl REX ----------------------.M. junija Comf di SAVOIA ........S. Julija Direktne leUanUk« svaa« te Genove. Na« sastopnik bo potnik« pričakoval pri prihoda parnika Ur jih bo spremljal in uredil da ■« bodo vosUl na naJboUiem ekspreeneaa vlaka do Slovenijo. «^triSK***4"* ** SATURN IA ___________M. Julija VULCANIA . .. julij. CONTE ju-Jj. AUGUSTUS __________1« ¿-¿T NajlepA« prikUdno.il ia udob. aosU. Isborma kuhlaja. aa pojasnite pri «ake« Inued sslft urntov ali - Pisarni ITALIAN LINE aa 100« Chester An, CUrelaad, Okla. V JUGOSLAVIJO preka Havra na hitrem ekspresnem pew»tln CHAMPLAIN 24. Junija, 15. Julija PARIŠ 1. Julija. 1L avgusta, 9. septembra ILE DE FRANCE 6. Julija, 28. julija Nizke cene na vse kraje Jugoslavije Za> poteeaOa ta pota« Sat *«Jte aaio peesblaMs— ___ SreaeheOne SI PUBLIC 8QUAKK. CLEVKLAND. O ZANIMIV DR. FRED J. MAKOVEC OSTEOPATHIC PHYSICIAN 202 Colonial Areade CLEVELAND. OHIO CHarrjr 3880 ENdkott 8425 Uradne ur«: S. dop. do S. pop. Zveier in v nedeljo samo po dogovoru I dnevnik imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo "Ameriška Domovina" ki Izhaja dnevno. Prinaša vse svetovne novice, slovenske vesti li cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter dosti kak) in za pouk. Naročite «e. Naročnina po Ameriki le $6.50 za celo leto. Lepe tiskovine lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine," vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo.^ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. za zdravila, za sol itd. Toda za-¡bodo mogli več dajati na upa-man je bila daljna pot. Vlog nje, ker morajo naročeno blago nihče'ne prinese, obresti nobe-lle plačati. Kdaj bo vendar tega den ne plača. Vse gospodarsko* konec ? NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem preža-lostno vest, da Je dne S. junija za vedno v Gospodu zaspala naša ¿jubljena hčerka, sestra, sestrična in nečakinja ANNA GOLOB Rojena Je bila na Ely dne 21. avgusta 1910. Ločila se Je iz tega sveta v cvetu svoje mladosti. Tukaj zapušča neutolažljive starše, dva brata, dve sestri in enega bratranca, v Montani pa dva strica. Spadala Je k društvu Marije Vnet»vzete, it. 203 KSKJ. katerega članice so pokojno spremile na njeni zadnji poti, za kar naj Jim bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala; tako temu društvu tudi iskrena zahval^ za podarjeni venec in za pet naročenih sv. maš-zadušnic. Enako zahvalo izrekamo tudi vsem drugim, ki so se pokoj nice spomnili s cvetlicami in ki so darovali za sv. maše. Lepa hvala Rev. J. Mihelčiču za pomoč in tolažbo. Dalje se želimo zahvaliti organistinji ter pevcem za tako krasno, v srce segajoče petje. Hvala nosilcem krste in pogrebnemu zavodu Mrhar in Champa^fe tako lepo urejen pogreb. Najlep&a hvala sosedom in priJWeljem za vse, kar ste nam pomagali na katerikoli način v teh naših žalostnih dnevih. Hvala vsem, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru in Jo spremili do greba Hvala njeni botri Mrs. Prešern. ko je prišla tam iz Gilberta, Minn, na pogreb. Končno hvala vsem. ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Pckcjnico priporočamo v molitev in blag spomin. Naj počiva v miru božjem! Je na našem vrtu rastla roža lepa kakor čar; rožo to predrago našo božji vtrgal je Vrtnar. V rajski vrt jo je presadil, da bi večno cvela tam. V družbi srečnih se nahaja zdaj pri Bogu. kliče nam: Žalujoči ostali: 'Dra?i moji, ne žalujte, jaz prestala te sem smrt; Lepše tu mi sonce sije . . Tudi vam bo grob odprt! In potem ce tu v nebesih, bomo veselili vsi. Luč nam večna bo svetilu. Spet se bomo videli r Frank in Jerica Golob, starši; Frank Jr. in Anton, brata; Mary in Cecilij», sestri; Frank Golob, bratranec, vsi v Ely, Minn. Mihael in Jakob Golob, strica, v Montani. Ely, Minn., dne 15. junija 1933. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo, da ie nreminnia tv, Hni™ trajni bolezni naSa ljubljena mati in drkga25 Frančiška Sever ob ÄiÄ S: »*°<*u — i» <*» *> -J. mar^Ä jI SS Ä 'ÄMa^X". društva sv Jn*«>fn if 19 trav t J .r^11 Di iet- je članica uiuitva sv. jozeia st. 12 KSKJ. od 16. avgusta 1903 Dolžnost nas veže. da se na tem mestu zahvalno vsem tistim ki so nam prišli na pomoč v naših žalostih ui^ nred darovalcem ^ ££ ^^^JT^rr^ *S svoje avtomobile za pogreb biSSSKoT^l^i^i^ vsem onim. ki so prišli pokojnico kropit palice. Lepa hvala onim, ki so jo prišli obiskat iz oddJKüh Sev Fr M TvSi^T1 City-W lepa hvala č. fS 25L» J i ker 80 P^i večkrat obiskat In so Skrbeli, da je prejela sv. zakramente pred smrtjo- tudi leS hvala za krasen pogrebni govor. Dalje lepa hvala toh? Kaminu in Rev. Hugh Ruddyu za aštetenco r^T™ Rev. John dušmci. Lepa hvala Mrs. ÄÄ Sz Jol^S za duet, katerega sta zapeli v cerkvi pri sv maši t^o ti^ lepa hvala pevskemu društvu "Zvon" za LpeS LlSuiicl v cerkvi ter na pokopališču. ^^ zaiostinke v . - L5*^ s® zahvaljujemo tudi vsem onim ki so nam v teh žalostnih urah kaj pomagali že na en ah drugi nSin Nai vam bo ljubi Bog obilen plačnik. Naši dragi materi rL večni mir ter pokoj v ameriški zemlji. SveSfa T^n^luč Žalujoči ostali: M»nr Sever, Frances, omož. Drasler, hčere; - ' Adam in Joseph, sinova; Michael Žnrra. brat. Forest City, Penna., 9. junija 1933. Sports and the Man (Reprint from The Alumnus, tiVes of intercollegiate sports, orgs n of Catholic University j^ted in the order of their of America, Washington, D. C.) In a recent article the Crown Prince Wilhelm of Germany said: "Sport is more international than art. It is even more universal than gold. The disciplined muscle, the athletic attitude toward life are the same in every circle of the globe. "Give me a sportsman and we shall understand each other at once. We speak the same language, no matter from what country he comes. Sport is a bridge of understanding which first re-established friendly relations and friendly rivalry between the nations which were involved in the great slaughter of the World War. "Every great civilization is built upon sound bodies. The Greeks like the Romans were a nation of athletes. The Anglo-Saxon race owes no small part of its world dominion to the physical and character training which it receives by fostering sports and sportsmanship. "Today more than ever it is essential to maintain athletics as a counterweight against the machine. Our bodies and souls will shrivel and deteriorate unless we oppose to the empire of the machine the empire of muscle and discipline-sports." Following the World War, athletics assumed a place of considerable importance in American life. Renewed interest in sports was evident in the days following the Civil War and, based on this fact, it is reasonable to assume that the American people have not only McCormick of the National Col taken a great interest in sports, but deeply enjoy participating in all form of games and contests as well as witnessing athletic exhibitions and spectacles. At the present time schools and colleges are promoting sports as a means of conservnig and developing the educational, physical and mental attributes of those who plays the games as well as those who are influenced directly or indirectly by athletics. Dean Robert Rienow of the University of Iowa recently said: "Colleges and universities Some people find their greatest happiness in books. To them an hour or two with a good book beats a movie show, a game of cards and a dance com-should be shapers of manhood bined. To be left alone with value, with the more valuable first: (1) team play, (2) clean playing, (3) discipline and hard work, (4) loyalty, (5) self-confidence and self-con-trol, (6) respect for rules of the game, (7) service and self-sac-rifice (self-denial), (8) stamina and courage, (9) quick thinking under fire, (10) fighting one-self, realizing limitations and possibilities, (11) respect for honored rivals, (12) an interest in physical development, (13) spirit of friendly rivalry between student bodies, (14) learning the lesson of humility. The American people have taken an absorbing interest in sports, athletic sports especially, and this interest is manifest because the functions of education in athletics are considered in terms of modern American civilization. The American people are interested in athletics which are properly administered and they are interested in athletic games which are played according to rules. They are interested in health and the development of physical being. Finally, they are interested in the development of better citizenship, in all of which athletics play an important part. The undergraduate body looks upon intercollegiate athletics as an expression of loyalty as well as the opportunity it affords to live and act aggressively and to fight for things worth while. Af the annual convention several years ago Chancellor KSKJ ATHLETIC BOARD Frank Bankh, chairman, 2027 W. 22d PL, Chicago, IIL Pauline Treven, 1229 Lincoln St, North Chicago, IIL Josephine Ramuta, 1808 N. Center St., Joliet, 111. * John J. Kordiah, 325 Howard SL, Chiaholm, Minn. Anton Grdina Jr., 1083 E. 62d St., Cleveland, O. F. J. Sumic, 222 87th St, Pittsburgh, Pa. Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis. legiate Athletic Association stated, "Athletics have a place in college life and training. They belong to sound learning. They are an excrescence of the fiber and essential integrity of the best educational system and plant." Chancellor McCormick, in speaking before the conven tion, said : "Athletics, collegiate, intercollegiate and com munal, are a good thing and worth a very considerable amount of trouble in order that they may be made possible." Then he said : "Athletics should be as legitimate as Greek and as serviceable as Ethics. We should not any more think of e n d u ri n g athletics than we should think of enduring biology or chemistry." In this period pf reconstruction many individuals, including college presidents and other administrators, have pointed out the benefits and value of competitive sports, mainly, because athletics are better administered to the extent of serving the best interests of the students and the institution they represent than ever before. Schools and colleges at the present time are being super-Vised with the idea of reflecting the finest ideals and aspirations. No wonder then that the philosophies of those who have helped shape the character of America are those who today are holding fast to American principles. The college athlete who has not learned to value his own physical fitness throughout his life has missed a great deal deal of value that he should h^ve obtained from his college athletic experience. HAPPINESS IN BOOKS and morals, despite the oft-expressed feeling of faculty members that such schools are not reformers and that a student who did not know how to. behave should be sent home. We are beginning to understand as never before that intelligence alone cannot save the people, cannot perpetuate its institutions, cannot bring happiness or everlasting prosperity. We are beginning to realize that in addition to academic excel- only a good book for company is their greatest pleasure. By reading good books, one can secure a liberal education, even though he toils in a ditch and lives in a hovel. The public libraries offer one education without cost. Only time, effort and determination being necessary to secure it. Not long since an old man, stooped with years and hardened with toil, was seen in a public library looking for a lence, professional skill and book to read. Nothing was too the ability to make money, the value of a college education lies as much in the development of personality, right ideals, habits of living and a clear concept of right behavior. The field of athletics plays a very important part in the development of these standards." Several years ago Dr. Jesse Feiring Williams, as chairman of a special committee of the Society of the Directors of Physical Education, canvassed the opinions of 430 college presidents, deans of education, alumni secretaries, newspaper editors, football coaches and others and reported that in the judgment of these men the following were the main objec- deep for him. He chose his. reading as a bride chooses her bridal costume. He wanted the best and the best only. Investigation disclosed that the old gentleman had a liberal education and it had practically been acquired by reading the right kind of books. He has never risen very high in the world as such things are considered today, but he is extremely happy. The knowledge, he has gained from books has made his life a happy one. He does not aspire to worldly riches. He is satisfied to make a fair living and spend his evenings in his humble cottage with his dear friends, the best authors of all ages. We can all find happiness and pleasure in books if we select the right ones and read them carefully. The reading of good books and good literature tends to broaden the mind and open up new trains "of thought that give one a broader viewpoint and helps one get more happiness out of life. And after all happiness is what counts the most. The following lines from the pen of Emily Dickinson describe a book vividly: There is no frigate like a book, To take us lands away, Nor any coursers like a page Of prancing poetry. This traverse may the poorest take, Without oppress of toil: How frugal is the chariot That bears a human soul. La Sallita. -o Customer: I want to buy a diamond ring. Salesman: Yes, sir. May I show you our combination sets of three pieces—engagement, wedding and teething ring« at 10 per cent discount? JUGOSLAVS WILL PRESENT PROGRAM AT WORLD'S FAIR Chicago Jugoslavs have been co-operating with the Committee on Nationalities of A Cen tury of Progress Exposition to present a mammoth program on July 2. Details surrounding this great event are complete in every respect. The program of the day will not only be inspirational, but will also be educational to a degree that it wilt reveal to other people of the world the splendid tradiitons and customs possessed by the Serbs, Croatians and Slovenians. More than 100,000 Jugoslav people from all parts of America will flock to Chicago to participate in the festivities on this day. It is planned to hold dedicatory exercises at the Mestro-vic Indian statues located at Grant Park in Chicago as one of the main features in conjunction with the grand parade to the fair grounds. The national program in which specially trained groups of Serbs, Croatians and SlotfMrians will perform will be held in the great Soldiers Field. • There will be massed singing of patriotic airs and folk songs by many Jugoslav choral groups. A gigantic exhibition of Sokol gymnastics by several thousand Jugoslav youths and CONTaiBCTOaS In submitting contributions to Our Pete, please consider the following: ' f 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written in pencil will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 1 All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to intended publica- üonÄ 6. Manuscripts will not be returned. T. Address communications to Our Page, 6117 8t Clair Ave., Cleveland, O. Editor: Stanley P. Zupan. greatly reduced. General anesthesia, either ether, gas, or any other form, in a normal, healthy person usually brings about an increase in sugar of the blood and urine. In a diabetic there is an enormous increase of this sugar. This overloading will very often cause a diabetic to go into a coma, resulting at times even in death. Diabetics require individual study and care. They should never have any extensive extractions of teeth done, without first having informed their dentist that they are suffering with diabetes. A careful dentist will in such a case immediately confer with the patient's physician, and-only do whatever wftrk the two men decide should be done under the circumstance. Diabetics should always remember that they are poor risks for surgery and general anesthetics. Hence it is safer America a Religous Nation a splendid array of Jugoslav' lo limit the surgery and confine the anesthetic to a local one. can boys and girls performing the national dances. Added to this will be a concert by several bands and a musical demonstration by the largest tambu-rica string orchestra ever organized. There will also be special nationalistic programs on schedule throughout the day, at the various courts and pavilions on the fair grounds. At present the Slovenians of Chicago are preparing to stage the Slovenian dances in which more than ^es 100 couples are now being i • trained. Jugoslav Day on Sunday, July 2t will indeed be a great i There is no place so adequate opportunity for all American- for showing good gportsman- It is a wise man who think without talking. -o- An optimist is a man who looks on the bright side when there isn't any. -o- Some of the greatest obstacles to peace are its advo- Who of us has not heard it often said that history repeats itself through the centuries? Who has not heard the common cry of his elders, "When we were young things were differ ent?" Who has not heard a great deal about the Godless-ness of America, of American youth, of American institutions, of American standards of life? Have we not heard it said that this, our nation, makes no response to the heart call of the Author of life, of liberty, of love? Is it not said that America seeks merely its own self-satisfaction in wealth, ease, atheism? Yet, you know and I know, America is a religious nation. God, the love of God, and His place over all is recognized, guarded, respected because God has His place in the heart of this nation. Years ago proud England fell from grace and her tragic sin was purged in the blood of martyrs. Faithful Ireland saw her priests hunted among her holy hills, its valleys swarming with the hounds of Henry howling for more blood. In Germany, Luther, who might have been one of God's greatest saints, led his nation into the horror chamber of unbelief. And what of France, the eldest and fairest daughter of Holy Church? There is written for her a page in history that is the darkest ever written. Yet, all these nations purged their sin in the blood of martyrs, but not all their martyr throng died at home. God willed that they should bring the blessings of their persecuted Faith and love to our America. To these shores they came from every land and their differences gave way before the smile of Heaven. Representative of every creed, each filled' with the hope that here they would find the much-sought-for safe harbor. GOOD SPORTSMANSHIP minded Jugoslavs to show their ship than outdoor sports. At Some folks are "bubbling' over while some are "slopping' over. Men without enemies few real friends. have cultural refinements to the outdoor games, especially during exciting contests, good manners arp generally thrown to the four winds. Shouting, "rSoting," talking while the world. Midwest Correspondent- TOOTH TALKS _Dr. J. W. Molly_ out gloating over his victory. The one way to be popular is to be a good sportsman. Men or women should never brag about their team's good j work must fail. It was not done plays, nor try to make excuses l in the good old way, the Amer- History is replete with the noble deeds that characterized the lives of these founders of America. They have left us a grand memorial, a great living memorial that bears the mark of God's approval, and that grandest of all grand achievements that stands today to their credit and pilots this great nation on is the Constitution of the United States. To every thinking man it must ever be a source of wonder that the march of time, frought with unrest, and the rise and fall of the old order all around us, must surely betoken nothing but the favor of the good God guiding and watching over a favored child. The document that marks the birth of our nation has served its purpose wonderfully well through the years gone by with very few amendments. May we not, then, hone that God will continue to favor us with a kindly Providence. Who can'deny that America recognizes the authority of God over all? Who can deny the solicitude of an ever watchful Providence over America? Every oath of office is traced to its first authority, God. Every government proceeding is begun by prayer. God has His place at every public function. He receives His tribute even on our currency. Religious liberty and toleration are part and parcel of American principle. The seal of confession is respected as sacred in all Our law courts. A day is especially set apart to thank God publicly: the President voicing gratitude to God for the American people. Can you say, then, that America is Godless? The aftermath of the great war of nations saw America seated at the peace conference. She took her place there among the allied powers. France was spokesman. In her person the colossal form of atheism reared its head. The "Prince of Peace" had no place at the peace conference. The allied powers arranged themselves with the powers of hell. Our president was shocked.. America was shocked. Americans said this for their bad plays. Those things are bound to happen in Diabetes in Dentistry Without qualification, by diabetes we mean a nutritional disease characterized by the passage of a large quantity of urine containing sugar; there is intense thirst, with voracious appetite, progressive loss of flesh and strength. There is also excessive sugar in the blood as well as in the urine. The resistance of the tissues to bacterial invasion is reduced by the overloading of the blood with sugar. Diabetes is the result of a weakened or deranged pancreas gland. People with diabetes should have their teeth and mouth carefully examined for possible abscesses or areas of infection. These areas of infection, though they in themselves do not cause diabetes, their removal will, however, in almost all cases cause a reduction in the blood sugar. Diabetics should avoid exten- iplay is going on, and other any sport, noises, seem to be a necessary part of such outdoor games as baseball, football and track athletics. In fact, noise is accepted as proof that the spectators are enjoying themselves. At the same time there is always a difference between the actions of gentlemen and ladies and rowdies. Swearing, cheap "wisecracks," hissing and other offensive ways of showing displeasure or disgust are very bad form. Cries of "take him out," when a pitcher is doing poorly, is poor sportsmanship. He is probably doing the best he can and such shouting can only make matters worse for him. Trying to "rattle" a player in any sort of game is the worst sort of sportsmanship. The real sportsman gives everyone the chance.to do his best, including the players who may not be on his "side." A "poor" sport is shown up very quickly—whether he wins or loses. He is either bragging about his team or else he is sulking. A good sportsman sive surgical work until the _ urine is sugar free or at least loses cheerfully and wins with- All games are played for pleasure. If you enjoy yourself only when you or your side haD-pens to win, it would be best for you not to play or root at all. Those who are happy only when they win are apt to forget the rights of their opponents to win. A "good sport" is always ready to give in to an opponent when some point arises over which there may be a disagreement. Real "sports" do not lose their tempers, even when luck seems to be against them. In conclusion let me say—no matter what sport you engage in—golf, tennis, baseball, bowling—good sportsmanship should prevail at all times. Win without gloating, lose with a smile, and play the game like ladies and gentlemen should. La Sallita. Waiter: Mr. Smith's left his umbrella again. I believe he'd lose his head if it were loose. Manager: I dare say you're right. I heard .him say only yesterday he was going to Switzerland for his lungs. ican way, with God in the first place, ruling and blessing. And you, and I, know that conference failed. We know the peace that came from it is not peace, but armistice. America now a great power among the .nations has not changed. She is still a safe harbor to the God-fearing. Spain, Mexico and Russia, strife torn, outlawing God and virtue, crazed with revolution, hatred, greed and oppression have given ample proof that America is still God's America, God's garden. War torn and weary, with a blithed youth, a shattered manhood, an army of gold star mothers, and the debts of nations at her feet, America held forth the hand of mercy and helpfulness to the world when the "Peace Pope" pleaded. It was an act after the heart of God. Today, America is seeking after the Light that shines through the darkness unto Eternal Light. Men stand out as the representatives of every creed to offer their best to the service.—Selected. On an auto drive, an auto drive auto drive carefully. Joliet, 111.—The Kay Jay Booster Club will hold its regular meeting June 29 at 8 p. m. All members are requested to attend this meeting, for there will be something important to dfscuss. Also deadline for tennis will be on this night. We have 20 entries so far, but we expect at least 50 entries. Members holding dance tickets are kindly asked to return them to the committee or they will have to pay for them. Publicity Agent. Joliet Boosters in Sport Limelight Jcliet, 111.—The Joliet Boosters are in the spotlight this year. The booster boys have played a wonderful game Sunday at Ingals Park, defeating Ing&ls A. C. by a score of 5 to 4. The team is composed of the follow ing: John M. Mutz, manager, John Terlep, Frank Kuzma, Edward Lekan, Anton Koehe-var, Frank Klanchar, Edward Ramuta, Frank Ramuta, Albert Likovich, Adolph Traven, Frank Plankar, Michael Tor kar, John Pavlich and Anton Horwath. Publicity Agent. -o—-- CLEARNESS FIRST LEAGUE SCHEDULE Jum 25 Joliet at Chicago. Waukegan at Milwaukee. South Chicago bye. SECOND HALF July 9 South Chicago at Joliet. Chicago at Milwaukee. Waukegan bye. , -o Personals Herbert Spencer said that clearness is the first quality of literary style. Aristotle said the same thing. Prof. Cassius J. Keyser, the American mathematician, agrees with the dictum, but appends an ironic note. . I Clarity; he says, is not favor able to fame, because most readers do not really wish to understand, but desire to be mystified; they crave a sense cf the intimate presence of something too vast and deep for clear utterance. "Make a list of ten or a dozen of the most famous teachers in the history of the world," advises Dr. Keyser. "If you study them, you will find that it is iheir dark sayings, not the. things they said clearly, that mankind has found to be sweet." All my life I have been annoyed by the apparent fondness of some people for obscure writing of a poetic, or philosophic nature. Books are highly recommended, but wlien I turn to them J cannot make out what the writer is trying to say. In less mature years I accuse myself of intellectual inferiority, but lately I have concluded that vague and ambiguous writing holds a charm for some people which clarity fails to give them. They prize what is beyond comprehension, above what is intelligible to the ordinary man in the street. JAPPEL-CERPICH Waukegan, 111.—Miss Mary Jappel, daughter of M^. and Mrs. Frank Jappel, became the bride of Mr. John Cerpich, son of Mr. and Mrs. John Cerpich of Sheboygan, Wis., June 11, at a nuptial Mass in the Mother of God Church, the Rev. M. J. Butala officiating. Mrs. John Kovacic of Sheboygan, sister of the bride-grcom, attended as matron of honor, while Miss Antoinette Hladnik of North Chicago was bridesmaid, and little Frances Jappel, sister of the bride, was flower girl. Mr. Joseph Rakun of Sheboygan was best man. Both the bride and groom are well known among the Slovenians of Waukegan and Sheboygan. Both are active in KSKJ affairs. Mr. Cerpich is a member of SS. Cyril and Methodius Lodge of Sheboygan. The couple left Monday afternoon for Sheboygan, where they will make their home. Bans of matrimony were published in St. Roch's Church In La Salle. 111., for the approaching marriage of Mr. John Ro-beck and Miss Alice Henrotin. The wedding is to take place in the near future. Brooklyn, N. Y.—On June John P. Staudohar became a proud father for the second time, this time of a cute baby girl. There is plenty of happiness being displayed about John's household, could anyone blame them? A girl they wished for, and a girl they got. Mother and babe are doing fine. -o- "WHY?" June Graduates of Cleveland SIXTEEN GRADUATE AT ST. ROCH'S SCHOOL La Salle, ^11.—At the annual graduation exercises held at St. Roch's Church on Sunday, June 11, 16 graduates were accorded diplomas for having successfully completed the eighth grade. They are: Frank Hor-zen, Mary Dolores Born, Olga Ajster, Anthony J. Spelich, Henry Plantan, Jane Tomazin, Anthony Klopcic, Frank Modic, Frances Bedenko, Emily Mre-zar, Charles Mrezar, Sylvester Kastigar, Martin Kehoe, Jane Dolanc, Ann Kozell and Henry Ajster. You can always get a discount at a barber's. He takes off something for cash. The most poorly equipped men are the most likely to give advice. Some people have troubles 'to spare. Why? They seem to have more than their share. Why? Trouble's like money to a millionaire, Easy to get but hard to share With hardly a worry and not a care. Why? There are folks that like to work. . Why? Some there are inclined to shirk. Why? Some there are to their job a slave, Many will spend while others save, « And others about the prices rave. Why? • Some people don't want to live. Why? Some folks take but never give. Why? If some had to leave their house of clay, Up to heaven to wend their way, - Saint Peter said "Come in," they'd say: , Why? —Frederick E. Keller, M. D. -o- • The turning point with a lot of men is when a pretty girl passes. --o Ignorant men never consider themselves defeated in an argu ment. \ The following is a list of Slovenian students who received diplomas from Cleveland high schools during the recent commencement exercises. The Our Page favors a complete list. If anyone's name has been omitted please notify the Page, forwarding the name of the graduate and the school. &AST TECH HIGH SCHOOL , Frances Bogolin, Anne Gara-pic, Frances Hocevar, Sophie Zele, Sophie Kolman, Mary Ku-kich, Helen Mestek. Alice Ober-star, Jean Petkovsek, George Hranilovich, Art Kushlan, Henry Lavrich, Joseph Potocar, Stanley Prijatelj, August Skuf-ca, Alice Rojc, Frances^Sajc, Marjorie Sajp, Mary Zavasky, Charles Stark. NOTRE DAME Mary Baraga, Adeline Ga-brenya, Margaret Hribar, Eleanor Hlad, Dorothy Hrovat, Mary Horvath, Rose Kurent, Ludmilla Lekan, Emma Lucic, Stephania Miklaucic, Thelma Mlachak, Celestina Pajer, Anne Piskur, Emily Zalokar and Agnes Mally. Miss Mally is the youngest daughter of Mrs. Helena Mally, for many years president of the St. Mary Magdalene Society No. 162 KSKJ. COLLINWOOD HIGH Michael Babuder, Frances Bobich, Anton Bokal, Joe Brajdic, Marie Breshar, Josephine Centa, Fred Cesnik, Helen Dolentz, Andrew Doles, Vincent Dugar, Joe Erjavec, Jack Gerbec. Rose Glavich, John £ruden, Amelia Hrastar, John Hrovat, Mary Hvala, Stella Jursinovic, Louise Kapel, Eleanor Kausek, Albert Kikel, William Kosec, Wilfred Krai, Mary Kusevic, Frances Markic, Ruth Mamie, Stan Marzec, Frank Milavec, Victoria Milaft vec, Edward Mozina, Frank Nachtigal, Dottëtta Nestic, Fred Oswald, Alma Ozebek, Fred Pausic, Louis Pire, Louis Ponikvar, Dorothy Ribnikar, Helena Rojc, Dorothy Rossa, Anton Rosenovic, Mary Rojc. Elizabeth Salmic, Steve Simsic, Josephine Sintic, Josephine Slapnik, Jennie Slibar, Jennie Sodja, John Spenko. William Struna, Rose Sustersic, John Tolar, Mary Tomazin, Joseph Unetich, Adolph Usay, Rose Verbic, Anton Vrh, Florence Vodopivec and John Zupan. John Zupan, son of Mr. Ivan Zupan, editor of Glasilo KSKJ, was vice president of the class. He was admitted to the National Honor Society and was presented the Von Steuben medal for excellency in German. FOLLOW, MIDWEST LOOP RULES OF GOOD HEALTH every room you Ventilate occupy. Wear light, loose and .porous clothes. Seek out-of-door occupations and recreation. Sleep out-of-doors if you can. Avoid overeating and overweight. Avoid excess of high protein foods, such as meat, flesh foods, eggs; also excess of salt and highly seasoned foods. Eat some hard, some bulky, some raw foods daily. Eat slowly and taste your food. Use sufficient water internally and externally. Secure thorough intestinal elimination daily. Stand, sit, and walk erect. Do not allow poisons and infections to enter the body. Keep the teeth, gums and tongue clean. Work, play, rest and sleep in moderation. Breathe deeply; take deep-breathing exercises several times a day. Keep serene and wholehearted. The results of the third series of Midwest League, contests played on Sunday, June 11, found the St. Florian Boosters of South Chicago at the top of the heap, with the St. Stephen Sports a close second. The Florians annexed their third consecutive win by defeating the Milwaukee Bara-gites, 4 to 1, in a game played under ideal conditions at Calumet Park. It was estimated' that more than 600 fans witnessed the contest that featured a pitchers' duel between Benkovich of the Florians and Janezich of the Baragites. The South Chicago boys got away to a one-run lead in the first inning, when Ed Primozic singled to right field. He was shunted around the bases by virtue of a series of sacrifice hits. The score remained 1 to 0 until the eighth inning, when the Milwaukee lads tied it. This was accomplished by means of a single by Stan Winkler, who scored on an infield error. This tie, however, was shortlived, for it took Johnny Franko, St. Florian shortstop, to break up the ball game by slamming a home run with two on the bases in the iast half of the eighth. The summary of the game shows that Benkovich was touched for seven hits, passed three and struck out three. Frank Janezich, hurling for the Baragites, was tapped for 12 hits, passed two and fanned three. The St. Stephen-Waukegan Booster game, which was orig inally scheduled to be played in Waukegan, Was played on the home field of the Chicago team. This lAst moment revision was due to conflicting arrangements affecting Weukega^ites. This contest, or was it a con test, was won by the Stephen Sports with a tally of 18 to 8. It was a nightmare in which bases on balls and errors were a tremendous factor. Most of these evils were committed by the Waukegan team. A few of the creditable Instances that can be mentioned wa3 the excellent fielding turned in by the Sports, whose infield turned in two double plays. The outstanding feature of this hit-and-run orgy was the circuit wallop by J. Repp of the North Shore crew. It happened with a man on base in the second inning. The summaries show that the Chicago Stephens collected 18 runs and 17 hits off the pitching of Tony Opeka and Petrov-cic. Joe Kappa, J. Sinkovec and T. Kremesec garnered three bingles apiece to lead the West Siders to victory. The Waukegan Boosters tallied 8 runs and 14 hits from the offerings of Ribich and Piber. S. Drasler led the Boosters in the hitting role with four safeties, to his credit. J. Repp had three hits to fatten his average. The Joliet Kay Jay Boosters' team was idle by virtue of an open date in the schedule. This coming Sunday »viH find league teams going into the last game of the first half of the schedule. The St. Florian Boosters, having completed their obligations on June 18, will be without a league contest until July 9. However, this week-end Will find Joliet Boosters at the home field of the Chicago St. Stephens at 27th and Damen. This tilt most likely will be called at 3:30 p. m. The Waukegan Boosters will wend their way to Milwaukee to cross bats with the Baragites on the Allis-ChalmeiV diamond in West Allis. Midwest Correspondent. KSKJ Member Writes of Army Activities Fort Oglethorpe, Ga.—I've been reading Our Page of the weekly issue of the KSKJ paper Glasilo. I thought I'd write and say a little about a game we play in the army. Troop E of the Sixth U. S. Cavalry has the only enlisted men's polo team, of which I am a membei, and certainly am lucky to be one. Another game for the sports. First Lieut. Cary B. Hutchinson, one of Troop E's officers, is a great polo player and lias encouraged us along and instructed us. Col. Gordon Johnston, our regimental comman der, has also approved of our playing the game. Lieut Hutchinson, polo instructor for the Lookout Guards, otherwise 109th Cavalry, Tennessee Na tional Guard, got us the first game of the season with the Guards, which we won, 10 to 7, out on Wilder Field in Chiek-amauga National Park, on Wednesday, June 7. We had our second game Saturday, June 10, at Warner Park in Chattanooga, Tenn. Again we were the victors, 8 to 5. A few lines about the Civil ian Conservation Corps, Reforestation Service. Fort Ogle thorpe is the conditioning camp for Tennessee and North Carolina. There have already been about ten thousand men sent out into the forests through Fort Oglethorpe. Part of the men were sent infb the Smoky Mountains in North Carolina. Each C. C. C. company has on duty with them five enlisted men and one regular army of ficer. One company consists oi 215 C. C. C.'s. Each C. C. C. has to make out an allotment t^ a dependent for $25 a month, which the government sends home. He has $5 a month left for spending money. I'm on duty with a colored company, and what a bunfch of men they are. The happiest bunch I ever saw. They are going to stay at Fort Oglethorpe to work in Chickamauga Park and Lookout Mountain. Guess I'll close, enough said about polo and C. C. C.'s. Five years' service and the goal is 25 more. John M. Perme, Troop E, Sixth Cavalry. Member St. Joseph's Lodge No 169, Cleveland (Coliinwood), Ohio. -o- MILWAUKEE PLAYER INJURED Tony Kreffel, outfielder for Milwaukee Baragites baseball team, was seriously injured in an auto accident while en route to South Chicago to play the St. Florian Boosters. Not thinking his injuries of a severe nature, young Kreffel insisted on playing in the game. He collapsed, however, and was removed to a local hospital, where it was determined that he was suffering from a fractured pelvis. He will be incapacitated for the balance of the season. BOOSTER GRADUATES Joliet. 111.—The Kay Jay Boosters Club had a few boosters and boosterets graduating from high schools, among whom are Anna Vranesich, S. F. A., and Frank Zupančič, J. T. H. S. Last week our boosters were very busy fixing their club room. When they needed a plumber, there was none in sight. So it happened that one came all the way from Ohio, came all the way from Ohio, Anton Hochevar, manager of former Bridgeport KSKJ baseball teams. Publicity Agent. o- Usually the people who ask for advice want praise instead. MINNESOTA BASEBALL LEAGUE SCHEDULE June 25 Open. July 2 Soudan at Chisholm. Aurora at Eveleth. Ely, bye. Jufy 9 Ely at Aurora. Eveleth at Chisholm. -, Soudan, bye. -o- • Pitt Lodges Unite to Present Picnic June 25 An annual picnic will be held at Locust Grove, Etna, Pa., June 25, sponsored jointly by three prominent Pittsburgh lodges, namely: St. Michael's No. 163 KSKJ, Sloboda No. 34 HBZ and an independent fraternal organization, Bratska Sloga. Admission 25 cents. A well-known Pittsburgh orchestra will furnish the music. Two . singing societies, Javor and PreSeren, will render a few beloved folk songs. Joseph Za-lar, supreme secretary of our own KSKJ; John Butkovic, president of HBZ, and Gregor Spisic, president of Bratska Sloga, will speak on the advantages of belonging to a fraternal organization. All our friends, members and non-members of Pittsburgh and vicinity are cordially invited. With races for the kiddies, dancing for the younger generation, and songs, an abundance of food and refreshments for the older people, a giod time is promised to one and all. Committee. -o- ST. JOE'S JUNIOR C. Y. O. LEAD LEAGUE Joliet, 111.—The St. Joe's Juniors played their first game of the season against St. Mary's Irish and were defeated by a 3Core of 17 to io. Errors on the part of the losers sure were bad, only to start scoring too late. For the second contest we were ready to battle out a vie tcry or a defeat with St. Anthonys, but the latter did not appear on the field. In our third game in C. Y. O play we met the St. Mary's Croatians and handed them a 15 to 12 defeat before a huge crowd. To make our fourth appear ance on the field, to meet the Irish again and in tip-top condition, we played an airtight game to win a 13 to 6 victory, while we collected 21 safe hits Our friend, Swede Bosnic, the umpire behind the plate, would auction the pitches to the batter for a strike or so, while we kept the scorekeeper, Bob Kosmerl, busy with the score book. STANDING W St. Joes............................ 4 St. Mary's (Croatian)...... 3 St. Marys.......................... 3 St. Anthonys ............ 0 C. Y. O. Junior. Aurora Wins First TOt; Trip Chisholm Jays, 1! Aurora, Minn., won its game by defeating the Chi», holm Kay Jays by a score of 16 to 4 in an exciting game fe*.si. tured by plenty of hits and base running. The crowd was in an uproar from beginning to the end. Drobnich of the Chisholm team hit a home run for hi» team with nobody on base. Rose and Drobnich did the pitching for Chisholm, while J. Marinsek pitched for Aurora. * -o- KNIGHTS OBSERVE LODGE FEAST DAY WITH SERV. ICES AT CHURCH On Sunday, June 11, Trinity Sunday, the Knights of Trinity received Holy Communion in a body in the Most Holy Trinity Church. In other words, the knights celebrated their names-day in the church that was celebrating its namesdav. The boys gathered in front of the church and marched in together for the 9 o'clock Mass. First five pews were reserved for us, and we were the first ones to file to the Communion rail. After the Mass we were all conveyed to Charles Restaurant on Grant St. Following a short prayer, a well prepared and sumptuous breakfast was served. Anthony J. Staudohar. -o > JUNIORS WIN HONORS IN TWILIGHT LEAGUE JOLIET JAYS ON GRAD LIST Joliet, 111.—Among the Slo venian boys and girls graduating from high schools are: Mildred Slapnicar, Gertrude Zi-vetz, Ann Vranesic, from S. F. A.; Bernice Gerl, Ludwick Tor-kar, Elizabeth Kuzma and Frank Zupancic, J. T. H. S.; Edward Mahkovec, Joseph Kuzma, Matthew Stefanich, John Rifel, Albert Jontes, Albert Libersher, Tony Pirc, D. L. H.; Julia Judnich, Helen Mahkovec, Evelyn Nemanich, Margaret Pluth, Justine Traven, P. H. S. Reporter. -o "Pop, what is a pedestrian?" "A pedestrian, my son, is the raw material for ar^. accident." La Salle, 111. —The Holy Name Juniors were accorded the championship of the La Salle Peru Twilight League last week, when they trounced the runners-up. Alteris, to the tune of 10 to 5. The Holy Names are also participating in the Little Vermillion League this year, and they play every Sunday. Some of the teams are the strongest in the Illinois Valley,' that is, those that are classed in the junior leagues. -o- FIVE THINGS TO REMEMBER IN ACCIDENT In case of accident or injury, there are five things to remember, according to the Red Cruss. J They are: First: One who understands* first aid or the person in author- \ ity should take charge. Second: Keep cool. Third: Keep the crowd away. Fourth: Send for the doctor or ambulance. Fifth: In the meantime do what you can to help the vie- * tim. Now, as to what you can do for the injured person: v First of all, keep the patient lying down in a comfortable position. Don't try to make him sit up or walk around. This may cause fainting or shock. If the patient's face is flushed, raise his head slightly. If he vomits, turn his head to one side to prevent choking. Next, look for the injuries— , hemorrhage, stoppage of breathing, fractures, disloca- ; tions, or whatever they may be. In examining the patient do not remove any more clothing than is necessary. If the injury is to the arm or leg, it is usually advisable to cut or rip the seams of the clothing. Attempts to * remove clothing in the usual way may cause suffering and even aggravate the injury. Be sure to keep the patient ? warm. This is essential to prevent serious shock. If the day is cold, it is just as important to « wrap the patient on the under- ! side as to cover him over. Never give an unconscious ] person water or any other ] liquid. It may ent^r his wind- I pipe and strangle him.