„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike« A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred «no krono za eelo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila _________	Be pljuje od navadne vrsticeB(petit), če se enkrat natisne, po 16 h. dvakrat 26 h, trikrat 86 h.
Okoli po svetu.
Zdravniki smatrajo cesarja sedaj za ozdravljenega. .Crez zimo ostane cesar na Dunaju, spomladi pa pojde na jug,
Minoli teden so so izvršilo v ministrstvu velike spremembe. Povod k temu so dali češki agrarci, najmočnejša češka stranka. Dosedaj je namreč imela mladočeška stranka dva ministra: drA Forta in dr. Pacaka< Ker so pa mladočelii prišli po zadnji vo-litvi zelo oslabljeni v državni zbor, zahtevali so češki agraroi, kot najmočnejša češka stranka, da se iz njih sredine vzame en minister,, in sicer mora postati njih vodja Prašek poljedeljski minister. Tej zahtevi so se protivili nemški agrarci. Ker so vsled tega hoteli izstopiti iz ministrstva tudi drugi ministri, ki niso bili zhdovoljni s temi spremembami, nastala je nevarnost, da bo moralo odstopiti celo ministrstvo z ministrskim predsednikom Bečkom vred*
(Slednjič se je posrečilo Becku odvrniti to nevarnost s preustrojitvijo dela ministrstva. Češki agrarci so odstopili od zahteve, da postane njih vodja Karl Prašek poljedeljski minister, in so se zadovoljili s tem, da postane češki minister rojak, kar je bil dosedaj mladočeh dr. Pacak.
Ker je odstopil tudi trgovinski minister dr. Fort in so mladočehi zahtevali tudi zase enega ministra, bil je imenovan za trgovinskega ministra mladočeh dr, Franc Fiedler.
Pri tej spremembi vi ministrstvu je seveda tudi najmočnejša stranka v državnem zboru, nemški krščanski spcialci, zahtevala svoje zastopnike v ministrstvu. Od te stranke sta postala ministra:	na
mesto odstopivšega poljedeljskega ministra grofa Auersperga je imenovan dr. Alired Ebenlioch, deželni glavar gornjeavstrijski, in dvorni svetnik dr. Gesmann, ki bo dobil delavsko ministrstvo, ki se bo še le ustanovilo.
Na mesto odstopivšega nemškega ministra rojaka Prade je imenovan nemški agrarec Peschka.
Tudi poljski minister rojak grof Dziedužicki je odstdpil, na njegovo mesto pa še ni imenovan nar slednik, ker vlada v poljskem klubu velika ne-edinost.
Ker tudi domobranski minister podmaršal Sen-ajh v kratkem odstopi, ki je pa sedaj na dopustu, šo tudi za njega ni imenovan naslednik.
Od starih ministrov so torej ostali samo: ministrski predsjednik Bek, naučni minister Nemec Marohet, pravosodni minister dr. Klein, finančni minister Poljak vitez Kor,ytowski, notranji minister Bienert in železnični minister Nemec Dersohata.
V, državnem zboru so nastavili slovenskega tesnopisca, ki bo stenografiral slovenske govore poslancev.'
Prusi si izumejo vedno nove napade na Poljake. Sedaj namerava nemška vlada predložiti državnemu zboru zakonski načrt za nov shodni za-
kon, s katerim se prepove raba nenemškega jezika na shodih. Na ta način mislijo onemogočiti poljske shode*
Na Francoskem nadaljujejo preganjanje redovnikov* S surovo silo vdirajo policaji v cerkve in samostane ter tirajo redovnike in pune kot hudodelce iz dežele, V Bourbougnu so izgnali redovnice. Ljudstvo je ogorčeno hotelo to zabraniti, toda proti vojaški sili niso mogli nič opraviti. V Dinan so vdrli policaji v cerkev in iztirali frančiškane iz nje s surovo silo. To je framasonska prostost.
Volitve za tretjo rusko dumo so sedaj gotove* Vladni pristaši imajo večino.
Na Angleškem zahtevajo železniški uslužbenci zvišanje plače. Ce se jim ne ugodi, pričnejo s Štrajkom. Od 80.000 uslužbencev se je izreklo 76.000 za štrajk*
V zamorski državi Kongo v Alriki so vstaški zamorci iz plemena Kasaj napadli državno vojsko in jo v 2dnetvni strašni bitki popolnoma premagali. Mrtvih in ranjenih je na obeh straneh 10.000 mož.-
Domače novice.
š Volitve v celjskem političnem okraju. Ker je g. dr. Dečko zaradi svojo bolezni prenehal biti deželni poslanec, j® razpisana za njegov mandat nadomestna volitev, ki se bo vršila dne 23. januarja. Morebitna ožja volitev bo 27. januarja.
S Slivnica pri Celju, Dno 17. oktobra smo imeli v naši fari občinske volitve, že v drugič, ker. so bile prve razveljavljene. V odbor so prišli samo štirji krčmarji, dvema krčmarjema se pa ni posrečilo zlesti v odbor; zato sta, misleča, da se jima godi krivica, spisala pritožbo, katere pa, žal, nista oddala. Imela bi gotovo uspeh, kajti zoper vedenje in kršenje volilne prostosti v volilni sobi bi se dala spisati cela pola. G. nadučitelj, Grasellijev in Eich-bergerjev zaveznik (trozveza diši zelo po posilinem-štvu) si upa karati oba kmeta Jagodiča, češ, da sta motila volitev, kar se je zgodilo s tem, da je brat bratu odkimal, naj ne voli Kurbusa, ko mu ga je Graselli narekoval. Pritožbo naresti bi bili poklicani drugi možjei, ali, misli si, „Naš Dom“, celi vo-litvi so paznim očesom in ušesom prisostovali z ulogo vladnega komisarja g. jurist Leopold Mastnak in zato bi naša pritožba bila gotovo kratkim potom zavrnjena. Župana zdaj že imamo v osebi Janeza Čretnik, za katerega jo odločil žreb proti Matiji Selič. O njem besedo izpregovoriti, bi še bilo prezgodaj* Kličemo mu samo: kmet je in kmete trpine naj posluša kot svetovalce* nova celjska struja ni kmečka!
š St. Lovrenc nad' Mariborom. Pretresljiv prizor dogodil se je na tukajšnem pokopališču dne 5, t. m- Polagali so k zadnjemu počitku po vsej domači in deloma tudi pušavski župniji znano in priljubljeno babico Magdaleno Kepnik. V, trenutku* ko
zarožljajo vrvi, da bi rakov v jamo spustili, omedli ena izmed pričujočih štirih hčera in se nezavestna zgrudi na tla. Odnesejo jo iz gnječe v stran, močijo ; z vodo in si prizadevajo, jo k zavesti spraviti. Celo duhovnik preneha z molitvami in gre pomagat, toda ves trud je bil brezuspešen*, kakor mrtvo so jo ođnesM s pokopališča v najbližno hišo, In še le črez dolgo časa posrečilo se jim je, spraviti jo k zavesti«
š Utonil je v Ljubnem 30 letni Konštantin Stelšek. Pri zajemanju vode je padel v vodo.
š Trbovlje. Upokojeni rudar Jernej Ajdovec jo hotel v ponedeljek skočiti s ceste, ki pelje preko Bevškega v Zagorje, v prepad ob cesti, a so mu zabranili. Toda kmalu je prišel drugikrat na cesto, in zdaj se mu je stra-Sna nakana posrečila. Vsega pobitega so izvlekli iz brez-dna ter ga prenesli v trboveljsko bolnišnico. Ni se več zavedel. Rajni je bil nekoliko zmešan.
š Ptuj. Pijonirskmiu bataljonu se je dodelil oddelek : tirolskih alpinskih lovcev. Sliko tirolskega alpinskega lovca smo prinesi: v predzadnji štoviiki.
6 Dobrna. Pri krmljenju je iztaknil vol z rogom 65 letni posestnici Uršuli Šibane oko.
S Samomor. Dne 27. m m. je nmrla v Rukešeku pri Brežicah Marija Novak. Njena hčerka, ki je svojo mater zelo ljubila, je bila neutolažljiva. Pri pogrebu je i rekla grobokopu, da le naj zraven materinega groba za njo izkoplje grob. Sla je domu in se zastrupila. Žalost za materjo ji io bižkouo zmešala pamet.
š Cesar je podaril požarni hrambi v Št. Lovrencu ob Dravi in v Bunčanih po 100 K.
š Ptnj. G. Ornig je le sprejel županstvo Mesto sije zopet vzelo na posodo pol milijona kron. Prej je bilo dolžno Čez 1 7, milijona. G. Ornig, kako dolgo še mislite Vi tako županovati?!
š Zgubila se je 15 letna slaboumna Amalija Pregl iz Pohorja. Videli so jo na potu proti Mariboru dno 1. t. m. ' in od takrat je izginila.
š Neumna porednost. V bližini Dražje vasi je zapazil strojevodja na tiru dve hrastovi kladi in ustavil vlak. Dogodila bi si) bila lahko velika nesreča. Orožništvo je že prijelo napadalca. Pravi, da jo storil to iz porednosti. To porednost bo moral drago plačati.
š Bodite previdni pri zdravilih! Preteklo nedeljo zvečer se je J. Kolar, po domače Kege, pozno v noč z nekim prijateljem dobro zabaval. Prišel je domu in vzel neko zdravilo. Nekaj kapljic so mn je zdelo premalo, zato jo j spil vse in za vedno zaspal.
š Št. Ilj v Slov. gor. Tukajšnja nemška „foršuskasa" se bo razpustila. Hotschl je že odstopil od načelstva. Govori se, da zaradi tega, ker noče „Sttdmarka“ več podpirati nforšnskaše“, zato so mora razpustiti. „Slovenska Hranilnica in posojilnica" krasno uspeva.
š Marnber&ki okrajni zagtop. Volitve v ta zastop se j bodo kmalo vršile.
š Viničarski tečaji so bodo vršili v Mariboru, Zgor. ! Radgoni, v Ljutomeru in Škalah pri Konjicah. Prošnje se morajo vložiti do 1. januarja na deželni odbor. Natančneje I določbe jo prinesel „Slov. Gospodar".
š Vsled opeklin je umrla dno 29. m. m. 5 letna deklica rudarja Šalamona v Trbovljah. Bila je sama s svojimi sestricami doma in je hotela peči krompir v peči. Pri tem se ji je vnela obleka.
š Umrl je v Gradcu pri usmiljenih bratih g. Jožef Majcen, posestnik v Leiterspergu pri Mariboru, brat preč. gosp. kanonika Majcen. N. v. m. p!
Š Sv. Marjeta ob Pesnici. V nežni mladosti nam jo | ugrabila kruta smrt deklico Miciko Markovo. Starajo bila ; komaj 7 let. Na zadnji poti so jo spremljali šolarji in ! učitelji. N. v. m. p.
š Smrtna kosa. Pri sv. Petru na Medvedovem selu so našli v gozdu mrtvo 75 let staro mater posestnika Jurija Černeta. Starko, ki jo vsled starostno slabosti umrla samotne rmrti v gozdu, so pogrešali že od 24. septembra t. 1.
š Romanje v Lurd. Vsako leto pohiti na stotisoče romarjev iz raznih krsjev na Francosko v Lurd, kjer se *• na priprošnjo lurško Matere božje dogajajo mnoga čudežna 1
ozdravljenja. Za prihodnje leto se že pripravljajo po raznih dežel Ji verniki, da poromajo v Lurd, kjer se bo obhajala na najslovosnejši način petdesetletnica, odkar se je prvikrat prikazala nebeška Kraljica deklici Bernardki. Posebnih vlakov bo šlo na stotine na to božjo pot. Slovenci še nismo bili skupno v večjem številu v Lurdu. Zato se namerava prirediti posebni romarski vlak Slovencev za Lurd, ako so jih oglasi zadostno število. Zato opozarjamo slovensko ljudstvo, zlasti premožnejše osebe na ta vlak, ki bo odhajal priboduje leto v mesecu maju. Nujno prosimo: oglašajte se že sedaj, da se bo vedelo ravnati glede romarskega vlaka. Oglase sprejema: Upravništvo „Slovenca" v Ljubljani.
š Ponarejene krone so se pojavile v ptujskem okraju. Narejene so iz svinca in malo posrebrnejene. Letnico imajo 1895, napisa na robu nimajo.
š Železniška nesreča v Maribora. V soboto 2. t. m. je trčil koroški osobni vlak, ki prepelje okoli */47 zjutraj v Maribor, v lokomotivo, ki je stala na njegovem tiru. Nesrečo je zakrivil uradnik, ki je spustil vlak v kolodvor, prodno so je prepričal, ali je tir prost. Strojovodja osebnega vlaka je krepko zavrl, strojevodja in kurjač lokomotive sta pa zbežala. Poškodovani sta samo nekaj obe lokomotivi in nekateri popotniki, katere jo vrglo ob stene, da so dobili lahke poškodbe.
š Zlat križ mariborskega stolnega kapitelja je vkradel projšni mežnar stolne cerkve v Mariboru 74 letni Frane Terček. Dobil je 4 mesece. Križ je našel sodni sluga, ko je prišel rubit Terčeka, ki je sedaj gostilničar v Mariboru.
š Volilna preosnova za deželni zbor. Štajerski deželni odbor je že imel sejo, da sestavi postavo zaradi volilne preosnove za deželni zbor.
š S. K. S. Z. za Štajersko. Zopet je pristopilo 9 izobraževalnih društev k osrednjemu društvu. Za potovalno knjižico v Kamnici se določijo no.e knjige. Ustanovi se potovalna knjižnica v Pobrežja že prihodne tedne. Društva, ki še niso pristopila, vabijo se k pristopu. Prosimo, da zaostala društva blagovolijo vposlati udaino. Zaradi občnega zbora so določi dan 28. novembra v Ptuju. Objavil se bode seznam predmetov za predavanja po zimi. Izobraževalnemu društvu v Studencih se darujejo nove knjige. Ustanovi se tudi centralna knjižnica v Mariboru in se v to svrlio ukrene vse potrebno. Rodoljubi se poživljajo, da darujejo doneske za gospodinjsko šolo v Celju. V isti namen naj darujejo letos tudi Mohorjani. Priredilo se bo dva socijalna kurza, kraj iu čas se pravočasno naznani.
S Nesreča. Cletna hčerka posestnice Marije Mikšo v Rajnkovcu pri Slatini je( bila s svojima sestrama sama doma. Prišla je do štedilnika, kjer se ji je vnela obleka. Sestre so jo sicer polivale z vodo, toda dobila je že tako hude opekline, da je čez dva dni umrla.
š Neprevidnost. V Trbovljah je hotel posestniški sin Ernest Sušnik izstreliti revolver. DelaJ je pa tako neprevidno, da si je prestrelil desno roko.
š Pod vlak je prišel na neznan način med Ponikvo in Poljčanami pomožni čuvaj Ferdinand Der-novšek. V bolnišnici je živel samo nekaj ur,
š Kamnik-Polzola. Komisijski pregled za novo železnico Polzela-Kamnik bo dne 20. t. m. Komisija se zbere ob /Ul. dopoldne v bližini kranjske meje na cesti iz LočSce. Ob %3. se odpelje v Polzelo in ob 4. popoldne se bodo sprejemale izjave v postaj-nici v Polzeli.
š Rečička vas-Gornjigrad. Komisija za to železnico bo dne 22. t. m. Pregled se začne ob 8. uri 39 minut na postaji v Rečički vasi. Nadalje se sprejemajo izjave ob y«ll. dopoJdne v Mozirju in ob 545. popoldne v Gornjemgradu.
š Jarcnina. Viničar Muhič na Jelenčah je našel pri kopanju nove kleti človeške kosti. Kosti so že skoraj čisto sprhnele, in je že zrastla nad grobom velika sliva. Komisija si je že vso stvar pogledala. Marsikaj se ugiba, a nič gotovega se ne ve.;	•»
S Gorica. Pri občinskih volitvah smo zmagali Slovenci. Kakor je že poročal „Slovenski Gospodar", smo si postavili za župana vrlega Slovenca g. Fr. Vodošek. Naši vaščani so se začeli narodno zavedati in ne bo več dolgo, da bode cela vas od prvega do zadnjega vneta za narodno delovanje. „Stajero", ki je prihajal v Gorico prej v ogromnem številu, prihaja še sedaj samo v treh izvodih. Novemu županu kličemo gromoviti živio! Volilci, ki so volili Kresnika v državni zbor, so bili z grdimi lažmi nakrmljeni od netnčurskih agitatorjev in tako na Čuden način preslepljeni. Sicer pa ni poznal nikdo Krnied teh preslepljenih mož Kresnika in jo tako seveda vsakdo lahko verjel tistim lažem. Sedaj, ko so pa možje spoznali resnico, pa zelo obžalujejo, da so so dali zapljati. „Dež za solncem mora biti, — za veseljem žalost priti." Te besede veljajo tudi nam goriškim Slovencem. Umrl jo namreč vrl narodnjak g. Mih. Pernat, tukajšni trgovec. V najlepši dobi svojega življenja se je moral ločiti od svojo mlade ženo in treh otrok. Pernat je že dolgo bolehal. V ponedeljek je še hodil in v torek, 15. oktobra, jo že lažal na mrtvaškem odru. — V četrDek, ko so pokopali Pernata,, je začelo goreti gospodarsko poslopje njegove sestre Antonije. Nesrečna sestra je omedlela od žalosti. Obžalujiemo nesrečno družjvno. — Zajci nam napravljajo veliko škodo na polju, kakor tudi na vrteli pri drevesju. Lansko leto so zajci oglodali g. Kolariču 25 mladih, iz Kranjskog. naročenih sadežev tako, da so se vsi posušili. Ko so je pa Kolarič pritožil g. dr. Ipavic, ki ima v naši občini najet lov, so mu jo kar z lahka odgovorilo, naj pazi na drevesje. Ker se je Kolarič izgovarjal in rekel, da je imel drevesje povito,, mu je dal g. doktor vendar le 4 kronice! ? Gospod doktor £■ torej misli, da bodemo mi noč in dan stražili, kar ® kor vojaki skladišče, in naganjali zajce iz vrtov. ka-■ kor piščeta, kadar razkopljejo na gredi. A če bi pa iibil katerega zajca in bi doktor to izvedel, bi dobil dotični najmanj tri mesece. — Kakor se govori, bodo začeli zidati prihodnje leto tovarno za glinasto izdelke. Imajo že nekaj strojev. — Račke narodne propalice nam hočejo delati sramoto, kakor so j; pokazalo pri veselici. — Na svidenje, kadar bo zopet kaj novega.
š Upnika ubila. Prod celjskimi porotniki jo bila minoli teden žalostna razprava. Pred porotniki sta stala dva posestnika radi umora svojega upnika« Na prigovarjenje posestnika Martina Ribiča fie ubil posestnik Martin Korošec iz Razbva pri Ponikvi posestnika Šaha, ko je korakal po cesti, d se popelje k sodišču k obravnavi radi dolga, 4C K, katere sta mu bila dolžna Ribič in Korošec. Porotniki so potrdili le vprašanje o uboju, nakar je bil Korošec obsojen v štirtlotno, Ribič pa v triletno težko ječo. Po izreku obsodbe so stopili prod sodnike Korošeceva žena s Šesterimi otroci ter kleče prosili milosti za očeta.
Š Okrajni zastop mariborski je pri zadnji vo-litvi zopet ostal v nemških rokah. Kmečka stranka se je udeležila volitev v skupini kmečkih občin, a je žal propadla, ker je večina občin v netnčurskih rokah, ali pa so župani pod meščanskim uplivom. Naša dolžnost je sedaj, občine dobivati v naše roke. Dokler teh nimamo, ni upati na zmago v okrajnem zastopu. Zato pa na delo!
š V otrobih se je zadušil v Serbauraovem paromlinu v Mariboru delavec Franc Steber. Padel je skozi odprtino pet metrov globoko v veliko zalogo otrobov. Ko so ga že čez eno uro pogrešali, našli so ga v otrobih. Steber je star 55 let in je že služil 32 let pri Serbaumu.
š Poboj. Minolo nedeljo zvečer so obhajali pri Klajnčniku v Trčovi god domačega sina Martina. Navzočih je bilo več sosedov, med njimi tudi viničar Janez Markuš. Pozneje pride tje nekaj pijanih iantov, med njimi Repinov, Jurij Verlič, Konrad Verlič in Janez Vidovič* Ko je po polnoči odhajal Mar-
kuš z ženo, so se začeli izzivati, najprej v sobi, potom pa zunaj na cesti. Markuš odide, se zopet vrne h hiši, se ž njimi prepira in v prepiru ga zabode Vidovič parkrat v hrbet. Vidovič je doma iz Drave pri Ptuju in je jako nasilen. V teku pol leta je imel tri službe. Nazadnje je služil pri KifJmanu v Mariboru. Vzrok vsega je bila pijača in pa tisti nesrečni : aulbiks! Želeti bi bilo, da bi žandarmerija tukaj storilo svojo dolžnost.
š Ustrelil se je trgovec v Poljčanah g. Maks Sumer. Neozdravljiva bolezen ga je gnala v naglo smrt.
* Dr. Benkovič—dr. Sornec. Častno sodišče društva proti dvoboju jo dne 25. m. m. pod predsedstvom grola viteza Madejskega izreklo, da je bilo častno postopanje dr. Benkovičevo v Zadevi dr. Benkovič—dr. Sernec popolnoma častno in s to razsodbo daje* dr« Benkoviču zadoščenje.
d Za uravnavo Savinje jo v tem državnem proračunu prvi obrok 10.000 K.
&orošHe novke.
n Skocijan v Podjuni. Poučno-zabavni shod so bo vršil v nedeljo dne 17. novembra t. L, po blagoslovu okrog pol treh popoludne pri „Majarju" v Skocijanu. Spored: Več zanimivih govorov, petje in prosta zabava (najbrž bo sviral tudi gramofon). K obilni udeležbi vabi bralno društvo.
n Trušnie pri Velikovcu. Tako bolj po tihem so se enkrat dogovorili naši „fortšritlarji“K da si ustanove posojilnico po Rajfajznovem načinu. Župnik in drugi „ta črni" naj zraven nimajo opraviti ničesar. Ustanovljena je. Plrker, ki se jo letos v Celovcu par dni učil na to, jo bodo vodil. Mirnim srcem vam lahko povemo, da se vaše posojilnice prav malo bo(jimo. Ce bode prospevala, še priporočali jo bodemo ljudem, da bodo denar, mesto da ga nosijo v gostilne in šnopsarije, donašali v posojilnico. Prospevala pa posojilnica ne bode, ker je preblizu Velikovca in kor važenberska občina nima centrale. Malošentvidčani so ogibljejo Sentjurčanov in narobe, ravno isto razmerje je mod Želinjčani in Smarječani, Našo ljudi veseli lov, godba in ples, za shode in posojilnice, naj jih napravi ta ali ona stranka, in če so tudi samo gospodarski shodi, torej za tako sicer koristne stvari naši ljudje nimajo smisla in veselja. Kaj ni res? In tudi teg£ ne bodemo zabranili, da bi naši ljudje v Vundrovi soseščini ne prodali svojih posestev novemu grajščaku v Zgornjih Trušnjah. Tukaj, možje, uplivajte in ne mešetarite, kakor se je žalibog že zgodilo. Ako posestniki iz Želinj in Trpeč Vundru morda tudi za prav lepo ceno prodajo svoja posestva, bode se llet-no živelo sicer en čas, za deset let pa ne bode ne denarja in ne hiše. Kmetje, ki danes drugače še dobro gospodarijo, bodo hiše prodali,'denar zapravili in v kratkem času se njim kakor tudi otrolčom obeta beraška palica, o kateri danes niti še ne sanjajo.
n Zgorela je v Zagorju hiša Jakoba Marka z mlinom in škeclnjom vred Škoda je velika.
n Gospodarska zadruga v Sinčivasi. Promet „Go apodarsko zadruge" se je letos veselo povzpel kvišku; deloma vsled dobre letine, deloma se ljudje tudi društva bolj poslužujejo. Zadruga jo žita dobila to jesen že v vrednosti K 50.792 (to je od 15. avgusta do 1. novembra). Meseca november in december morata navoziti zopet toliko. A veli-kovški okraj se društva premalo udeležuje. Omenjene vrednosti ! pride namreč na Sinčovas K 41.672, na Velikovec pa le i K 9.120. Da bo dovažanje v Velikovcu za zadružnike lažjo, ' so ho žito tam sprejemalo odslej tildi ob sobotah od 10. do
1.	ure. S sobotnim sprejemanjem se začne dne 16. novembra. ! Kmetje, svoji k svojim! Kar ne kupuje domači mlinar, zvozite vse v zadrugo in nikamor drugam.
n Jezersko. Kakor znano, se gradi od Bele preko Jezerskega vrha nova cesta, koja je vendar enkrat do-
gotovIjena do vrhunca ter oddana občnemu prometu. Ker se vije| v serpentinah, zloino vstaja. Njena dolžina znaša 7 km, dočim je stara cesta merila samo 2 km. Naslednje leto pa bo graditev menda mirovala, ker so gmotna sredstva docelo izčrpana. — Gospod državni poslanec Grafenauer bo baje vložil predlog za zgraditev normalnotirne želtznico od Kranja preko Jezerskega. No, če se pa ta izborna misel uresniči, potem bomo Jezerjani še dvakrat tako ponosni — kakor smo že!
n Mleko namerava podražiti celovška mlekarska zadruga in sicer liter za 2 vinarja. Podražila pa bodo tudi druge mlekarske izdelke.
n Kaznjenec skočil iz vlaka. S Tirolskega so peljali 26. m. m. v ljubljansko prisilno delavnico kaznjenca Mihaela Stranerja. Pri Bistrici na Koroškem je Stran er nakrat skočil z vlaka, ki je vozil s hitrostjo 60 kilometrov, htraner je padel, a se hitro pobral in bežal. Strojevodja je pa zapazil Stranerjev skok in je ustavil vlak. Tako se je posrečilo begunca takoj dobiti.
n Djokše. Shod, ki ga je dno 27. oktobra v Kramarjevi gostilni priredilovovbersko izobraževalno društvo, se je prav dobro obnesel. Lepemu številu zborovalcev je razlagal g. Erat iz Celovca o novi postavi radi ohranitve planinskih pašnikov. Menteb nov Tone Gril v Vovbrah je govoril prav zanimivo o pomanjkanju poslov in navedel par pripomočkov, kako bi se dala preprečiti ta velika nesreča. Z velikim zanimanjem smo poslušali podučljivi in res lepi govor šentjurskega gospoda župnika Poljanca, ki je deloma v šaljivih, doloma v resnih besedah bičal grdo razvado pijančevanja. Miško bi lahko slišal, tako tiho je bilo v dvorani, ko nam je g. govornik razlagal, koliko našemu narodu škoduje nesrečno pijančevanje na premožienSu, zdravju in duši. Največ se liberalne nemškutarije naseljuje tam, kjer ima kralj alkohol svoje prijatelje. Pri zabavnem delu je nam tudi letos kakor lani združeni šentjurski in dješki pevski zbor popeval s krasnimi svojimi glasovi naše lepe slovenske pesmi; in da je prosta zabava bila tem fletnejše, je č. g. Ebner, vovberski provizor, nam razkazoval v skioptičnih slikah r'azne kraje in ljudi. Hvala mu! Ko smo se ločili, smo si segli v roke, da so prihodnji pust enkrat prav gotovo snidemo. Na Djekšu je Metno, — so visoke gore; — tam verno je ljudstvo, — slovensko srce!
n „Zveza* koroških slovenskih' nepolitičnih 'društev (slov. kršč.-soc. zveza za Koroško) s sedežem v Celovcu se je ustanovila dne 20. oktobra 1.1. Pristopilo ji je takoj 12 naših izobraževalnih društev. Odbor ji sestoji iz sledečih gg.: Mat. Ražun, predsednik; dr. Lamb. Ehrlich, podpredsednik; V. Jug, tajnik; P. Vunček, blagajnik; Janko 'Arnuš, 'Anton Gril in Deopold 'Abraham, odborniki. Vsa pisma, tičoča se Zveze, naj se blagovolijo pošiljati v Celovec, Kosarnske ulice Št. 30, I. nadstropje (celovško delavsko društvo). Dalje opozarjamo že danes društva na Spodnjem Koroškem, da namerava Kveza še letos ustreči že večkrat izraženi želji, namreč, 'da se priredi skupen javen shod spodnje-koroških' društev (sličen shodu na Vel. Strmcu prod tr^mi leti). Ali bo to mogoče izvršiti še letos ali no, naznanimo v kratkem v „Miru." Tkvolili smo za ta slučaj Katarinski grič pri Šmihelu nad Pliberkom, za dan pa Katarinsko nedeljo 24. t. m. Spodnje-Ko-roška 'društva, pozor! Zveza si v prvi vrsti stavi nalogo, svojim društvom-fclanicam pri njih' organizacijskem delu iti na roko, biti jim hoče nekaka voditeljica, ter za njih prireditve skrbeti za govornike. Seveda Še s tem njen delokrog ni izčrjpan Vabilu se je odzvalo 12 naših' 'društev, ki so poslala skupaj okrog 40 zastopnikovi
n Guštanj. V globoko žalost se je v četrtek dne 24, oktobra zakril naš trg, ko smo spremili dragega nam domačega župnika č, g. V, Vabša k zadnjemu počStku. Enajst let že je zvesto služboval v težavni guštanjski župniji.. Ker je čutil, da njegove moči ne zmorejo več prenapornega dela, posebno v
a gteje sedaj tu s tolstivrško vred sedem raz-
redov, je prosil za faro Bilčovs In'jo tudi dobil. Z e se je pripravljal na odhod v svojo novo župnijo, kar ga prehiti nagla smrt; namesto v novo faro, preselil se je v najlepši moški dobi v večnost, da si ondi spočije za zrairaj. Kako priljubljen jo bil blar gi pokojnik pri svojih župljanih, pokazal je pogreb, katerega se je udeležilo ogromno ljudstva. Nad 40 duhovnikov-sobratov je spremilo truplo rajnjega. Glasno je ihtelo ljudstvo ob krsti svojega ljubljenega župnika, ko se je č. g. !A. Resnar v srce pretresu-jočih besedah spominjal življenja, neumornega delovanja in plemenitega značaja rajnega. Ko so pevci odpeli krasno žalostinko „Na mrtvaškem sprevodu", spremili smo preminulega župnika do meje župnijske, kjer je zadonela v zadnji pozdrav še pesem „Nad zvezdami", in je Č. g. dekan Marinič v toplih' besedah priporočal pokojnika v blag spomin, nakar smo se poslovili od dragega nam rajnegar Truplo njegovo se je prepeljalo na prevaljski kolodvor in odtod v Budjejevice na Češkem, da bo tam počivalo v rodni zemlji. Blagi pokojnik, drag nam bo vselef tvoj spomin!
n Prevalje. Mesečni shod našega katolišktega delavskega društva dne 20. m. m. je bil dobro obiskan. Tajnik je govoril o strokovnih' društvih, njihovi potrebi, nalogi in organizaciji. Strokovna društva so danes svetovnega pomena na polju delavsko organizacije; zato jih moramo snovati, kjerkoli so le tla ugodna za nje. G. g. kanonik J. Dobrovo nam je narisal žalostno- sliko sužnjosti starih in novejših časov, katere je narode rešila edino-le sv. katoliška cerkev. Nato še tajnik glede na brezobzirno postopanje železniških' uradnikov v Celovcu nasproti Slovencem vspodbuja zborovalce k narodni samozavesti in odločnosti posebno na, železniških postajah in v javnih uradih ter vabi k naročevanju slovenskih časnikov v prihodnjem letu. Delavci, udeležujte se le zmirom v istem! Številu naših mesečnih shodov kakor zadnjič, In društvo naše bode cvetelo.
n St. LIpŠ. Katoliško slovensko izobraževalno društvo za Bt. Eipš priredi dne 17. t. m. po popoldanski službi božji, svoj prvi mesečni shod v društveni sobi v župnišču. Na sporedu Je zanimiv govor.
n Nesreča. Stroj je zagrabil mladega delavca Valentina Morlč iz Podljubelja. Trikrat ga je vrglo okolu motovila za izdelovanje žice. Nevarnost je bila velikanska. Nesrečneža je rešil brat, ki je ustavil vodo, ki goni stroje. Ko so ga izvlekli iz nevarnega objema, je bila obleka raztrgana v kose, roka pa zlomljena nad laktom. V naglici ga jo obvezal g. dr. Maurer, potem pa so ga prepeljali v bolnišnico v Celovec. Tudi v Borovljah ne manjka takih prizorov, Se ni dolgo od tega. da jo odtrgalo delavcu prst, ker je radovedno tipal krog žice. Torej pozor v bodoče.
n Lovska sreča. Posestniku p. d. Hodler-u v Grabštanju jel poginil enoletni konj; ljudje niso vedeli, kaj mu jo bilo in naročili so konjedercu, da ga naj pregloda. Ta ga jo pregledal, in je našel, da je konj bil — nastreljen. Zdaj se preiskuje, kje se je konj pasel, kje so lovci lovili in kdo je tisti srečni lovec, ki lisico ni razločeval od enolfetnega konja. Ta strel bo lovcu precej drag.
n Umrla je v cvetoči mladosti Marija Božič v Grobnu. Pridnemu dekletu sveti večna luč!
n Slepar prijet. Letošnjo spomlad je vabil neki bol(jše oblečen človek železniške delavce v Moll-tal na Koroškem* za neko podjetje na Češkem. Izdal se je za stavbenega potovalna, ter se mu je posrečilo pridobiti 31 delavcev, ki jih' je vzel takoj seboj. Med vožnjo jo pa izvabil nekomu Turku-delavcu 100 kron s pretvezo, da pričakuje v Lienou od podjetja telegrafičnim potom denarja, In res, v Lioncu je stopil agent iz vlaka, delavci so pa zaman čakali, da se povrne. Osleparjeni delavci in pa Turk,
ki so tudi iz svojega vožnjo plačali, so se morali vrniti nazaj na prejšnja mesta. Koncem pretečenega meseca je pa zapazil opeharjeni Turk v Beljaku na kolodvoru sleparja in ga prijel* pa mu jo ušel. Neki stražnik je pa za beguncem tekel in ga vjel. Slepar se' je izdal, da se imenuje Peter Josip Prope-sov, pri zaslišanju še le pa izkazalo, da je policijsko zasledovana oseba. Slepar se imenuje Korošec tor je na Kranjskem rojen in pristojen. Imel je pri sebi delavske bukvice, glaseče se na ime Jereb, in pravi, da jih jo po naključju med potovanjetm zamenjal Mogoče bi bilo kateremu kaj znano o tem tičku.
n Utonil je v potoku Seobach pri Beljaku 50-letni hlapce Antonič. Peljal se je natrkan domov iz Beljaka. Pri mostiču pride kolo voza v graben ob cesti, ponesrečenec pade v potok ob kamen, kjer nezavesten obleži in utone,
n Shod zaupnikov je sklenil na svojem zborovanju dne 7. t. m., da stopi poslanec g. Grafenauer v Slovenski klub.
n Poslanec Grafenauer je v driavnem zboru intor-peliral želesniškega ministra zaradi zapostavljanja slovenščine na državni železnici.
n Nesreče. Na Vseh svetnikov dan se je prekucnil v jarek med &t. Vidom in Glinjom avtomobil, v katerem sta se peljala en moški in ena ženska. Moški je bil takoj na nogah, le ženska so jo pri padcu iz avtomobila nekaj pohabila. — 2. t. m. sta pa dva šolska dečka obstrelila v gozdu pri Sorgu nad Št. Vidom ob Glani nekega posestnikovega sina, 14 letnega Kirherja. Strel ga je zadel v zgornji del leve roko.
n Utonil >o v jezeru 28. m. m. čebrov hlapec iz Otoka, Peter Lan. x. Imei je padavico in bržkone ga jo ta vrgla v vodo.
n Srnjak v jezeru. V nedeljo 3. t. m. se je pri Majerniku vozilo nekaj celovške gospode s čolnom po jezeru. Zapazili so, da nekaj v jezeru plava, peljali so se bližje in našli mladega srnjaka, ki se jo z vodo boril. Vzeli so žival v čoln, pripeljali jo na suho in izpustili zopet v gozd.
n Pogreb izbornega rodoljuba Val. Vigovšnika smo imeli 19. m. m. v Viharjivasi pri Celovcu. Pri vseh volitvah stal je trdno na naši strani. N. v m. p !
n V mlatilnico je potegnilo kolo predpasnik dekli Franci Cufer iz St. Lovrenca. Ko je dekla hotela rešiti predpasnik, prijelo jo je kolo za prst in ga ji odtrgalo.
n Udarilo je med nevihto v noči dne 17. m. raes. okoli 10. ure pri Hoželjnu v Št. Lovrencu v hlev in ubilo eno svinjo, kar so domači še le drugi dan zapazili. Druge nesreče ni bilo.
n Ponesrečil se je delavec Ivan Glasečnik, ki dela v Leitgebovi parni žagi v Sinčivasi. Prišel jo preblizu cir-kularni žagi, ki mu je odtrgala tri prste.
n Goreti je začelo dne 18. m. m. v gradu pri Svetui-vasi. Rešili so komaj živino. 70 letna Štiftarca se jo ognja tako ustrašila, da jo jo zadela srčna kap in jo umrla.
n Umrl je pri Sv. Martinu nad Beljakom župnik č. g. Jurij Rupnik, star 61 let.
n Saški kralj so je pripeljal dne 7. t m. na lov v trbiško okolico.
U drugih slovanskih dežel.
$ Nemški revolver In slovenski nož. V večernem brzovlaku, ki vozi iz Ljubljane v Trst, se je dne L t. m- prigodil prizor, ki bi se bil lahko končal z velikansko nesrečo. V Rakeku je vstopil v vlak neki kmet, ki je v svoji pijanosti nekoliko zabavljal proti sopotnikom, To je nekoga Nemca tako riazbu-rilOj da je potegnil revolver ter ga nastavivši kmetu na prsi, zavpil: „Stili gestandon, windisoher Trot-tel,“ Kmeta je seveda to razjezilo, potegnil je nož iz žepa ter ga nastavil Nempu na vrat. Drugi potniki so komaj ubranili, da se ni zgodila velika nesreča. Vlak se je ustavil ter imel precejšnjo zamudo. V Postojni so potem kmeta zasledovali orožniki, dočim tn onomu Nemcu, ki je Izstopil v 8U P.otru, ni prav
nič zgodilo, dasiravno je bil on veliko več kriv kot pa kmet,	_______________________
Rastne novice.
r Premeteni vajenec. Čevljarski mojster (vajencu): Kaj, še vedno nisi očistil čevljev? Vajenec: Malo potrpite, sem že pri drugem! Mojster: Torej pokaži mi prvega. Vajenec: Tega očistim, ko končam drugega.
r Tudi priporočilo. Gospa pri odhodu služabnice: Kaj naj vam zapišem v spričevalo ? — Služabnica: Nič drugega, nego da sam pri vas prestala šest tednov — to mi je popolnoma dovolj.
r Nekaj je vendar znal. Oče je vprašal svojega sina, dijaka, kako se mu je na izpitu godilo. „Na prva tri vprašanja sem prav dobro odgovoril." — No, kakšna so pa bila ♦a vprašanja? — Sin ja odvrnil: „Kako se pišem, kje sem rojen in kedaj."
r V Ameriki jo bilo v minolom letu vsled železniških nesreč 5000 ljudi mrtvih iu 76.285 ranjenih.
r Beseda „Bog“ v raznih jezikih. Latinsko: Deus; francosko: Dieu; špansko : Dios; portugalsko : Deos; italijansko : Dio; nemško: Gott; holandsko: Godt; dansko in švedsko: Gude; flemBko:Goed; hebrejsko: Elohim; kaldej-sko: Eilah ; asirsko: Eleah; turško: Alah; arabsko: Allah; malajsko: Alla; »taroegiptovsko: Tcut; novoegiptovsko: Teun; grško: Theos; litvansko: Dievos; rusko: B g; poljsko: Bogo; perzijsko: Sire; kitajsko: Prussa; japonsko: Goezur itd.
r Zvit tihotapec. Kočar Jožef Gunter v Probstovi na Češkem je na zvit način utihotnpd blago čez mejo. Oblekel se je v uniformo financarja in tako preoblečen jo prijemal tihotapce in jim v imenu postave jemal utihotapjeno blago Na ta način je že konfisciral celo zalogo blaga, dokler ni zadel na pravega financarja, ki ga je prejel. Izpovedal je, da je 26 tihotapcev zasačil in jim odvzel blago. Zato so ga zavidali vsi financarji.
r Prebivalstvo Rusije. Po naj no vejem ljudskem štetju je v ruski državi 151,514.000 prebivalcev. Tekom zadnjih 50 let je naraslo prebivalstvo za. 74 miijonov.
r Poročilo setve in žetve. Poljedelsko ministerstvo je izdalo poročilo letošnjo žetve. Letošnja žetev se mora imenovati kot srednje dobra. Največ se je pridelalo ovsa, potem ječmena, pšenice in rži. Kakovost je moogo boljša od lanskega leta. Lotošnja žetev je najboljša na Koroškem in Kranjskem. Tudi koruze se bode obilo pridelalo, ravno tako krompirja. Tudi repe bodo dovolj, le suša ji je precej škodovala. Zelja se je povsod mnogo pridelalo, ravno tako graha, leče, fižola in prosa. Zelo slabo se je obnesla otava, dobro je obrodila pa vinska trta in sadno drevje.
r Najstrupenejši sovražniki vere so socijalni de-mokratje. Pri nas še nimajo dosti moči, zato so tudi s svojimi napadi na vero bolj previdni, ker npajo s to zvijačo oslepariti delavstvo, ki je vendar v zelo veliki večini dobro in verno. Vse drugače pa nastopajo tam, kjer so v premoči. V Gradca izhaja neki socialistični list, ki pravi, da imajo socialisti „sveto sovraštvo" do Boga in vere. Ta list je pred tednom pisal take bogokletne stvari, da še nismo nikdar kaj takega brali. Norčeval se je na najnesramnojši način iz apostolsko vere in spočetja pre-blažene Device Marije. In odkod izvira to sovraštvo socijalnih demokratov do katoliške cerkve? Skoro vsi voditelji naših rudečkarjev so framasoni. Kot taki pa se morajo pokoravati framasonskim brezverskim postavam. Kakšne so te postave, si lahko mislimo. Belgijski voditelj framasonov se je izjavil tako-le: „Vsak framason smatra vero za nekaj hudega, zato jo mora pobijati najprvo pri sebi, jo izruvati iz srca in iz svojega spomina in v tem duhu vplivati tudi na svojo ženo in otroke. Svoje žene moramo predelati v framasonke." Po tem framasouskem receptu delajo povsod socijalni demokratje. Zato kličemo slovenskemu delavstvu: Proč od brezverske socijalne demokracije 1
r. Potres. V okraju Buhara blizu perzijsko-ruske meje je bil 20. m. m. silen potres. Na mesto Karatag so je sesula bližnja gora.. Zasutih je 2500 ljudi.
d Cena srebra je letos padla za 10 K pri klg. r Premeteni sleparji. Na Španskem cvete v zadnjih letih posebna vrste sleparija z zakladom.
Ti goljufi pošljejo v inozemstvo kakemu premožnejšemu pismo, da je na Španskem zaprt zaradi kride trgovec, ki pa ima skrito svoje premoženje. Da ga sodnija izpusti, rabi toliko in toliko tisočakov kavcije. Goljufi pišejo dotičnomu, naj pride sam na Špansko, in reši nesrečnega trgovca iz ječe, potem dobi eno tretjino skritega premoženja. Marsikateri nerazsodnež jim je šel na limanice in se peljal v Španijo, kjer ga je čakal na kakem kolodvoru eden goljufov, odvzel mu denar in zginil. Tudi na Štajerskem so dobili nekateri takšno pismo, zato oblasti s posebnimi oglasi svarijo prod to goljufijo.
r Za trideset milijonov bankovcev po 20 K bodo natisnili v c. kr. državni tiskarni na Dunaju. Ti bankovci bodo imeli močnejši papir in bodo nekoliko manjši od sedanjih. Posebnost teh bankovcev bo lesketanje v raznih barvah: modro, zeleno, sivo in vijoličasto, tako, da bo bankovec, če ga držiš proti luči, vedno igral v drugi barvi. Zato bo skoro nemogoče, te bankovce ponarejati. Vpeljali jih bodo 1. maja prihodnjega leta,
r žirtve morjt. Vsako leto se potopi okolu 2000 ladij. Z ladijami utone okolu 12.000 ljudi in blaga v približni vrednosti 440 milijonov kron.
r 30 let je spala na Španskem žena Venita Grosella. Medtem so ji vlivali samo vodo. Dne 4. m. ra. se je pa zopet zbudila. V teku 30 let ji je umrl mož in otroci in je bila v oskrbi popolnoma tujih ljudi.
r „Serbus nadvojvoda 1“ Ko so jo te dni nadvojvoda Evgen odpeljal z avtomobilom iz Lvova in opazoval počasi vozeč stari mestni stolp, pozdravil ga je neki šolski deček s „serbus, nadvojvoda!* ter stekel. Nadvojvoda se je od srca smejal temu pozdravu.
r V sanjah je skočil skozi okno prvega nadstropja 32 letni tovarniški delavec Welgi v Gradcu. Sanjalo se mu je, da ga zasleduje hud pes in v spanju je bežal skozi okno in so pri padcu smrtnonovarno poškodoval. Zvečer se je vlegel precej vinjen.
r Čez nasip so je zvrnil tovorni vlak na postaji Glasl-bremse pri Leobnu. Vlakovodja se je rešil, ker je skočil hitro z voza, strojevodja in kurjač pa sta padla z vlakom vred pod nasip. Oba sta umrla vsled dobljenih rau.
Blazni Jakob.
1< (eškegt prijet Jos. Građen.
Med B . » „ em in Z . . , ami se razteza dolg hrib. Spodaj jo pokrit z vinogradi in sadnim drevjem. Na vrhu raste gost los, najprvo črn gozd, višo pa liščenje, brinje in hrasti.
Z najvišega slemena, porastlega s praprotjo, gledajo naokoli sive razvaline starega gradu.
Ko sem nekoč prišel v ta kraj, sem si hotel ogledati te razvaline. Bilo je koncem meseca maja. Nebo se jo radostno smejalo na razevolo zemljo, in vzduh je bil sam balzam; po dretvju in grmovju so prepevali ter ščebetali drobni ptiči; nekje skrita jo kukala kukavica in v zraku so brenčale in brnele bučele in mušice, kakor bi pihal veter v nevidno Karpo.
Stopal sem preko vinogradov navzgor k lesu. Steza se je vila med brajdami in poljem, dokler nisem bil v mogočni senči visokih jelk. Kako je prijeten ta hlad, kako tožno to šumenjle; kako krasen, mehek je čilim iz pomladnega mahu! Jaz sem vedno obžaloval ljudi, ki prebivajo po nelisnatih krajih. Ti no poznajo največje prirodne lepote.
Cez kakšne tričetrt ure jo bil gozd že redkejši, semtortja se je še pokazal mlad hrast ali brin —- vedno več in več, dokler ni smrečje dooela prestalo. Steza pa je bila zmeraj bolj strma in peščena,: Uhajala je med leščevjue in pritlikave hraste z lepivim, še mladim listjem.
Sto in sto cvetk me je gledalo, sto in sto metuljev se je izpreletavalo po njih, a jaz sem stopal
v materino dušice vonjave kakor osamljen ter utopljen v krasno okolico, da sem naenkrat stal, sam ne vem kako pred razvalinami.
Staro otemuelo ozidje je otožno strmelo k nebu in skozi prazna okna je zrlo veselo majovo nebo, kako na dvoru, v razpadlih dvoranah poganja trava ter procvitajo koprive, mleček in kristaveo.
Tako motri nedolžnega otroka zvedavo jasno oko mrtveca, okrašenega s cvetjem. Zamislil sem se in žalost mi je prevzela srce.
— Dober dan, stric! Kaj bi rad? sem zaslišal glas za seboj.
Ozrem se. Tam jo stal mož, le na pol s cunjo pokrit, ter me zrl z bodečimi očmi. Bila ga je sama kost in koža; imel je žolto obličje, dolgo, sivo, zmršeno brado. Z nepokrite glave so mu divje viseli kodrasti lasje preko čela. Jaz sem ga začudeno gledal od nog do glave.
— No, kaj me gledaš? Glej, to je moj grad. Ampak spremstvo vse uteklo. Pa nič ne do! Sam to dol povedem.
A to me ni mikalo prav nič. Obrnil sem se ter neprijetno dirnjen odhitel od razvalin.
Ko sem bil že med grmovjem, sem Cul, kako je klical za menoj:
— In če jo srečaš, še ne pozdravi je!
Kadar pa sem zvečer domov prišel, sem pripovedoval, kaj sem videl.
— Ha, ha, to je bil blazni Jakob! je rekel star soseda
— Kdo Je ta človek?
— To vara je žalostna povest, poslušajte! Tam v D « 7 . ni je živel pred več leti krojač Palčič, Imel je čedno hišico ter je pošteno živil ženo in sina. Sin Jakob je bil priden in razumen. Oče ^ ga jo pošiljal v Solo, a ko mu Je bilo 12 let, ga jo||j obdržal doma.	||
Jakob se je kmalu toliko izučil, da je poma-H gal očetu Šivati, kakor vsak tovariš. Dobro so se imeli, najbolj pa Palčičevka. Ni imela druge skrbi nego kuho, pranje in dve kozi.
To je bilo vse dobro — ali Palčič je jel hirati. Čepel je, krpucal in zbadal toliko časa, da se ga je lotila sušica in nekdaj krog Vseh vernih duš je po kratkem bolehanju zadnjič vzdahnil ter za zmeraj zatisnil oči.
Pri Palčičevih so zavladali žalostni dnevi. Vse Je bilo prazno: očeta so povsod pogrešali. Palčičevka je molče hodila in Jakob je žalostno sedeval za mizo ter bral iz očetovega Sv. pisma. Šivati ni smel: ni bil mojster.
(Minili so božični prazniki, mjiml post — a ko so zeflonele njive, sušile se ceste, je mati sinu urejala perilo. Jakob je šel na pokopališče, od očetovega groba se poslavljat.
Ko je prišel domov, je objel mater, jo polju-boval v obraz in objokano oči, vzel culo na pleča, palico v roke tor rekel: Mati, ne jokajte! Ce Bog da, čez dve leti se vrnem, pa boste brez vse skrbi; jaz vam bom dober sin.
Pokropil se je z blagoslovljeno vodo ter odšel po svetu. Delal je pri različnih mojstrih na kmdtili in v mestih.
Materi je večkrat pisal. Izprva jo dobival odgovor od matere, pozneje pa vodno redkeje, dokler niso popolnoma izostala materina pisma. Jakob ni vedel, kako naj si to tolmači. In še slutil ni, kar se Je bilo zgodilo.
Prišel je v D. mlad črovljar. Ko je videl, da ima Palčičevka lepo hišico, vrhutega še nekaj premoženja, jo vprašal še dovolj trdno vdovo za njelno rokoj
Cez nedolgo časa je privolila v to, pa kakor jo že na tem božjem svetu, da je stara norost hujša od mlade, je dala nanj prepisati kočo in pri tem popolnoma pozabila na sina.
Minili sta dve letu Jakob je šel po cesti proti domu. Kako prijetna je pot domov! Vas je izginjala
Štev. 23.
NAS DOM.
Stran 7.
za vasjo, da je naposled zagledal v daljavi znane gore in gozde in kadar je osmega dne zahajalo domačo solnce, je uzrl v njegovi bliščobi svojo rojstno hišo.
Prišel je domov, odprl duri — za mizo je sedela mati z nekim mladim možem pri večerji. Jakob je pozdravil ter mater poljubil. Prebledela je ter šla iz hiše. Mož za mizo je izpregovoril:
Pozdravljam te! Sedil
Jakob ga je začudeno pogledal ter stopil za materjo v kuhinjo.
r- Mati, kdo je ta mož v hiši?
— ,Tvoj novi oče.
— Kaj?! — In niti besedice mi niste sporočili !
Mati je umolknila.
— Niste mene imeli?
— Tebe utegnejo vzeti k vojakom, a kaj naj potem sama počnem?
— Meno k vojakom? Edinega sina? Kaj pa je s kočo?
— Kaj te to briga? Koča je moja — dam jo^ komur jaz hočem. In naposled, kaj ti mar, kaj jaz delam? Saj boš tako jetičen, kakor je bil tvoj oče. 'AH jaz naj bodem zmiraj za usmiljenko v tej bajti?
Jakob se je za trenotek zagledal v njo, obrnil se in molče odšel. 2e se je mračilo.
Sel je za vas, kjer je pokopališče. Odprl je vrata, prekrižaj se in ko je našel očetov grob, je sedel nanj, oprl lakti ob kolena, položil čelo v dlan ter nepremično sedel.
JJra za uro je minila, — a Jakob ni šel domov«
Zasvitalo je jutro, — a Jakob Še ni ostavil groba, niti čez teden, niti Čez mesec«
Kar naenkrat pa je izginil. Za njim ni bilo ne duha ne sluha,
Cez dobrega pol leta pa so si pripovedovati ljudje, da so ga videli na B . . . skem hribu; vsar kemu se neki izogiblje in prebiva na starem gradu.
Mater je to vznemirilo. Sla ga je iskat in ga v resnici dobila. Bral je lešnike po leščevju.
Kadar pa jo je zapazil, je zbesnel ter meta1 kamenje za njo, toliko da je utekla.
Sicer pa ni storil živi duši nič žalega in zato so ga tudi ljudje puščali v miru. Nihče ni vpra* šal, kaj dela ali s čim se živi. Les in polje sta bj la polna sadežev, zakaj bi mu jih ne privoščili ne srečniku.
Pa ko je začel naletavati sneg ter jelo zmrzovati, se je prikazal v bližnji vasi. iStopil je v to ali ono hišo, sedel za peč in molčal, dokler ni debil kaj jesti. Ko se je najedel, je nemo odšel, kakor jo prišel.
Revež — zmoišalo se mu je, ker je mati pozabila na očeta in nanj ter se omožila s tujim človekom.
In tako blazni že čez petdeset let! V klet starega gradu si je nanosil mahu in listja, a se preskrbi s sadjem, krompirjem in kar najde na polju — z ene besedo: tam živi kakor rovka. Na zimo se večkrat vidi, kako se dviga dim iznad starega zidovja, — tedaj kuri.
Pozimi z ljudmi vsaj kaj govori in ga tudi kdo obišče ter mu prinese grižlej kruha. A vsakemu zakliče pri odhodu:	„Ce jo kaj srečaš, še ne po-
zdravi je!"
S tem misli svojo mater. Revež misli, da še živi, kakor gnev v njegovem sroiv
— Kdaj je umrla?
— E, mož jo jo kmalu ugonobil, Sam je zapil kočo in umrl v ječi.
Odslej sem se zanimal za Jakoba. Namenil sem se, da grem še enkrat gledat razvaline. A minilo je leto, uvenela jesen — in nisem dosegel svojega namena.
Pa po vseh Svetih, ko je bil nekoč lep dan, sem si mislil: Kdo ve, če bo solnce letos še tako krasno sijalo — pojdi na hrib! Napotil sem se torej k razvalinam. Stopal sem zopet preko vinogradov k lesu.
Ali kako je bilo vse drugačno! Trte so stalo suhe; nikjer ne listja, ne cvetja — povsod le gola zemlja.
In pa v lesu! Jelke so se majale in otožno ječalo v vetru. Nikjer žive duše; le prestrašen zajec jo preskočil cesto in vran je letel na plan.Lesko so stale gole, a listje na hrastu je viselo, kakor bi ga snela rja. Pri vsakem koraku se jo lomilo in šumelo pod nogami. Zdajpazdaj se je uprl veter ter nesel odpadle liste.
Razvaline sem zagledal skozi golo drevje že od daleč. Ko sem prišel k njim, je Jakob sedel vrh
zidUj,
Imel je na sebi nekak star plašč, desnico je držal nad očmi za senco ter strmel v daljo. Obličje je imel obrito in dolgi sivi lasje so mju letali v vetru, Koračil sem k njemu navzgor.
Kadar pa me je zaslišal, se je ozrl tor pokazal z levico v daljavo na sinje goro, kjer so jo nebo na obzorju klonilo k zemlji.
—i Stric, kako daleč je tja?
— Zakaj vprašate?
— Zakaj? Tja moram iti!
— Kaj boste tam počeli?
— £aj,? — Čaplje so že davno odletele, pa lastovke tudi, pa škrjanci tudi — samo jaz sem še tukaj I
— Pustite to pa pojte rajši rajši dol. Tukaj jo
mraz.-
— Lisico in Jakoba ne zebe, je rekel ter spet gledal v daljavo.
Hotel sem vplesti pogovor ž njim, a on me je kratko zavrnil:
— Stric, beži stran — pa če jo srečaš, še ne pozdravi je! ter se je iznova zagledal v sinje gore.
Oglodal sem si razvaline, pa se vrnil domov. Po nebu so se podili čudni oblaki, veter je glasneje bučal skozi gozd in na drevju je trepetalo suho listje, kakor krila nabodenega metulja.
Prišel sem domov, ko je bilo solnce zašlo. Mesec je že prav visoko stal, bil je manjši, rumen in videti Je bilo, kakor bi hitel med oblaki v divjem tiru«
Kadar pa sem legel in zasnlval, sem videl blaznega Jakoba sedečega na razvalinah v luninem svitu, kako je držal desnico nad očmi ter strmel v nebo.
A na obzorju je zasijala svetloba kakor severni sij ter obsevala Jakoba, da je stal ko v ognju — in njegova postava je rastla više in više in dosegala temni obok; njegovi sivi lasje so se dvigali po zvezdnatem nebu kakor beli oblaki, katere podi vihar, a oči so se mu svetili, kakor meteor.
Mahnil je z roko ter zaklical, da je odmevalo od gor© do gore, kakor silni grom:
—Ne pozdrav! Je!
Gromki glas me je vzbudil. Bil sem prestrašen. Danilo se je že. Pogledal sem skozi okno; celo nebo je bilo oblačno in naletaval je tudi že prvi sneg.
Zvečer so pripovedovali ljudje, ki so bili šli v gozd po drva, da blazni Jakob sedi na starem gradu mrtev«
Oni, ki zajemajo svojo olikanost iz romanov, pravijo, da preprosti ljudje nimajo čustev!
Kaj ima več vonjave:	cvet na Šipki ali pri
; pirnata cvetka?
Kaj ima več jedra: slaščica — ali ržen kruh? I Jakobova usoda govori!
Naznanjam, da imam veliko število na suho cepljenih trt in sicer: Šipon (Mosler), Laški rizlec (WKlschriesling) in beli Burgundec, cepljene na Rip-Portalis Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivanu Novak, pos. in trtnarju pri Sv. Urbanu pri Ptuju. 9 (i)
				
				
Pristopajte h Kmečki zvezi!
Pozor,
kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero lavršnjem 2e 95 let, se csl je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in lan, proti izpadanja las in zs odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je
Kapllor $t !.
Cona je (franku na vsako pošto): 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka B K, Prosim, d® se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jnriiič, lekarnar v Pakracu, Slavonija Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.

o
o
o
o
o
o
o
o
'•‘.'jr
Jfoj kit	'c "vj
/	^ Mm ubo' dtUIJi liL I
Jn, la Mrm. Itialo diJ&L |
kmfx£y':!
sc )e obnctii n j mjokutnejio primes, i ki UhUo j prepevrj*,
[	In
j krvctvortu I speli zdraVj*.
e
O
o
o
o
o
o
o
o
SP©2E©s'I	Čitaj 1	Pascal
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim nspehom vporabija proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlnjenjn v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje izborno, vzpeh siguren.1 Cena je franko na vsako poSto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 2e se polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. JuHi&Ića,
666	lekarnarja v Pakraca št. 201. (Slavonija.)
Slika 1 pol nar. velikosti.
SleJh.te-vaJto
zastopj, da se Vam pošli* Ututrovaal Senik z sad inOO slikani.
•"^9 St. COT. Srebnita č-ouska o-r« ________"•ma-^nar /‘M. w OW
"■SSB 822. Srebiaa r. aoi- a.pm ________toar ira za gBapade ^ P”
9t. 887. Srebrna anker ara, 15 kamenov, gld. G,
___________^ vejal p»fem gld.
6W
'W3I St. 841. Srebrna anker ■ra, dvejsi pokrev, 15 17 kanenav, zala načaa gld. •	D v
vrmčt lat.
filago, ki ne ugaja, vname se proti polni sveti nazaj.
Anton itiffmann,
■ajvečja zaloga ir srebrnine In zlatega blaga. Ekaport v vse detel s.
2vdaxnDOX luH. 3, Štajersko.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19. * v iedjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19.
1.	Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja,
zvonove, premičnine in pridelke.
2.	Proti prelomom zvonove, in
zia’var-uje
3.	Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača, slovenska zavarovalnica.
Svoji K svojim!
12—7