r, i B i III Naj reč j i rWndd dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • . • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 $7.00 Za inozemstvo celo leto Ild^slavrnslahidelavcev vAmeriki. The largest Slovenian Daily m the United States. ItffiH every da; except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. ta TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21* 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 170. — ŠTEV. 170. - - NEW YORK, MONDAY^ JULY 21, 1924. — PONDELJEK, 21. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. Kompromis Združ. držav je rešil zavezniško konferenco. Formula Younga je zmagala in Herriot se je izognil polnemu porazu. — Sankcije bodo prišle na vrsto šele po zaključenju konferenc. — Francozi imajo pravico sami nastopati samo če hočejo. — Hughesov obisk v Angliji baje povsem neoficijelen. Poroča John h. Balderston. ? London, Anglija, 20. julija. — Iz zanesljivega, ne-a-lnoriškega vira sem izvedel, da je prišlo včeraj iz ameriškega državnega deparamenta odločno svarilo na naslov a-ltieriških delegatov, naj ne skušajo posredovati med zavezniki, ki se prepirajo. Ta brzojavka je bila najbrž posledica časnikarskih poročil, da so pričeli Amerikanci z neoficijelno inieijativo. koje namen je uravnati angleško-francoski spor. Ce je ta brzojavka res dospela kot se glasi, so jo pokazali Herriot u in postala je povod velike potrtosti francoskega ministrskega predsednika. Prišla je namreč prepozno. Ameriško posredovanje, — seveda neoficijelno — tako neoficijelno, da se ga ni niti z besedico omenilo v zapisnikih konference, je zmagalo en dan 2>otem, ko je bil poslan svarilni telegrajn proti vmešavanju. ^Politični podkomitej je na temefljn1 kompromisnih predlogov Amerikancev sklenil včeraj dogovor glede vprašanja, ki je pretilo, da bo razdrlo konferenco ter onemogočilo vsak uspeli. Kredit za uspešno rešitev gre formuli Owden D. Younga, ki je bila sprejeta v svojih bistvenih točkah ravno raditega, ker je bila ameriška. V prejšnili člankih smo navedli vzroke spopade med Angleži in Francozi. Trikrat je bila treba prekiniti seje medtem ko so izvedenci sestavljali nova besedila. Francozi so ostali odločno proti prvotnemu načrtu. Herriot je j ovedal MacDonaldu, da bo gotovo vržen iz urada, če bi opustil pravieco Francije do ločenih sankcij brez inozemskega odobrenja. Vsled tega so Angleži popustili in Francozi zmagali. Izid prvega resnega spopada je bil, na kratko rečeno, da so si Francozi ohranili pravico nastopiti sami, če hočejo tako, a v povračilo za to so dovolili, da sedi v reparacij-ski komisiji neoficijelen ameriški član, ki bi glasoval v slučaju, da hi trdili Francozi, da ni Nemčiji zadostila svojim obveznostim. Nadalje so obljubili, da ne bodo skušali škodovati interesom delničarjev. Southampton, Anglija, 20. julija. — Ameriški državni (ajnik Hughes, ki je dospel semkaj s parnikom Berengaria, je izjavil na prošnjo časnikarskih poročevalcev glede Dawesovega načrta naslednje. "Ameriško razpoloženje je*odločno za načrt Dawesa kot je sestavljen sedaj. Prepričan sem, da je hitro izvede-njc tega načrta največje važnosti." V nekem nadaljnem ugotovilu na časnikarje je rekel državni tajnik, da je njegov obisk v Angliji izključno neoficijelen in oseben. Ko so ga vprašali, če bi bil načrt Dawesa tudi uspešen, če bi ga modificirali ali bistveno izpremenili, je odgovoril: — 44To je stvar, o kateri zaenkrat ne morem razpravljati." PRETEPEN 00 SMRTI [RICHARD LOEB JE PRIZNAL UMOR Teheran je dal izraza svojemu globokemu obžalovanju, a na-namignil, da sta vztrajala konzul in njegov tovariš pri zahtevi, da fotografirata sveto mesto. Washington, D. C., 20. julija. Vlada Združenih držav ne bo storila nikakih korakov v zvezi z ubojem majorja Roberta Imbrie, ameriškega podkonzula, ki je postal žrtev perzijske ljudske množice, dokler nn bo ugotovljeno stališče perzijske vlade. V sporočilu, katero je poslal včeraj državnemu departmentu poslanik Kornfeld, se ugotavlja, da je major Imbrie umrl ob treh v petek popoldne, potem ko ga j-e pretepla in Ker mladi Loeb ve, da ne more ničesar pridobiti z lažmi, je priznaj!, da je on pobil dečka na tla. Tisočeri bodo skušali priti v dvorano. Chicago, 111., 20. julija. — Ri-ehar Loeb, ki je z Nathan Leopoldom mlajšim obtožen, da je odvedel in umoril Roberta Frank-sa, je priznat da je on dejan-ki zadal udarec, ki je ubil žrtev. Tako se je glasilo v neki izjavi, ki je bila včeraj objavljena tukaj. Udarec je zadal z dletom, zavitim v močan papir in Leopold je sedel medtem pri kolesu ter vozil. Mlada morilca, sinova milijo-smrtno zbila ljuetoka narjev ter dobra učenca, sta v svo-f jem prvem priznanju navedla isto množica. »Sgolasno s tem poročilom sta' storijo z izjemo, da je vsak dol-Imbrie in Memllin Seymour, iia-jžil medsebojno tovariša kot dc-daljni Amerikanec ustavila svoj i jamskega izvršitelja zločina in voz, da opazujeta neko versko de-1 morilca. Loeb pa je podal sedaj monstracijo in ljudska množica) dodatno priznanje, ku je izvedel, generalni konzul Skinner, ki je čakal nanj v Soutliampto-iui. V Londonu se je sestal Hughes s poslanikom Kellog-goin ter se odpeljal na dom poslanika, kjer je sprejel časnikarje ter jim pojasnil namen svojega obiska. Rekel je, da nima nobenega stika s sedaj vršečo se zavezniško konferenco in da je bil obisk sklerijen še tfre-dno je bilo objavljeno Dawesovo poročilo. Namerava se udeležiti posvetovanj angleške Bar Association. VODOVJE KROG NEW YORKA LEDENOMRZLO. Ledene gore v bližini nevvvor-ške obadi so tak<> zelo shladile vodovji-. da .so ljudje nkoro niso moglo kopati na Coney Islandu in v drugih kopališčih.,Zunaj pa je prifM-kalo solnce tako močno, da se j»* več ljudi onesvostilo in da so morali poiskati zdravniško pomoč. italijanski gostilničar UMORJEN. Ko se je pripeljal včeraj zjutraj 33-letni gostilničar Joseph Robertazzo na * dvomeče svojega doma v Rutherfortl, N. J., sta bila odddana nanj dva strela. Gostilničar je obležal na mestu mrtev. , O napadalcih mms* policija no- LINČANJE ČRNCA. Meridan, Miss.. 20. julija. — Nakako pet in trideset mož je nasilnim potom vzelo iz ječe v Seooba. v bližini tukajšnjega kraja, črnca Ilarrv Sheltona. Drhal ga je obesila ter nato preluknjala s streli. Glasi se, da je skušal napasti neko belo žensko. rak posledica preobilne hrane. je oba takoj napadla^ ker je domnevala, da sta člana sekte, znane kot Babais, proti kateri se je zločin, obračala cela demonstracija. Stanje Seymourja je bilo tako resno, da ni mogel podati nobenega u-gotovila glede dogodka. Služabnik ameriškega misijonarja si je na vse mogoče načine prizadeval pojasniti ljudski množici, da Imbrie ni Babais, a zaman. Ljudska množica je potegnila oba Amerikanca iz voza ter jn neusmiljeno napadla. Tukajšnje perzijsko poslaništvo je dobilo navodila, naj da izraza globokemu obžalovanju perzijske vlade ter zagotovi wash-ingtonski vladi, da je bilo storjeno vse, da se aretirala in kaznuje one. ki so odgovorni za uboj. Poslaništvo pa je namignilo, da je bil napad na majorja Imbrie-ja in njegovega tovariša posledica "neprevidnosti. ko sta prišla na sveto mesto ter skušala fotografirati prizore". Policijo in vojake, ki so prišli Amerikancem na pomoč, je ljudska množica tudi napadla. Trije policisti so bili baje smrtno ranjeni in en vojak je umrl pozneje vsled dobljenih poškodb. Major Imbrie je bil doma iz Washingtona, ter star eno in štirideset let. Po poklicu je bil odvetnik. a je streljal divje zveri v Afriki, služil v francoski armadi v svetovni .vojni ter nato v ameriški diplomatični službi. Izza smrti sta riše v se je nastanil major Imbrie pri svoji teti. ki je tudi dobila kablogram od Mrs. Imbrie, v katerem se je sporočalo smrt majorja. Teta je kablogram takoj izročila državnemu depart mentu. Na domu tete je imel major slikovito zbirko vojnih odlikovanj ter trofej iz različnih delov sveta. Bil je podkonzul v Petrogradu, ko je sovjetska Rusija napovedala Združenim držav aim vojno in on je osehno sprejel tozadevno proklamacijo. Pozneje je bil ameriški opazovalec v Angori, sedežu turške nacijonalistične vlade. Imbrie je bil zadnjikrat v Washingtonu februarja meseca tekočega leta,kjer je rmel pred narodno zemljepisno družbo predavanje. v katerem je opisal svoja potovanja po notranjosti Male Azije. da je kazen za oba ista, neglede na to, kdor je dejanski izvršil Sodnik Caverly je naprosil za policijsko in šerifovo pomoč, da se vzdrži red med tisoči, ki bodo o čividno skušali priti v sodno dvorano tekom uvodnih zaslišanj. Postavilo se je posebne oddelke za časnikarske /poročevalce ter instaliralo vse-potrebno za hitro sne.-ročanje brzojavnih in telefonskih sporočil. Znamenja, tla bo skušala obran, ha izposlovati preložitev procesa, so bila ojačena danes, ko sta izjavila dva glavna zagovornika obtoženih, da bosta skušala izposlovati preložitev procesa za trideset dni. Glavni zagovornik Darrow pa je odločno izjavil, da ne bo skušal premestiti pozorišča procesa iz Cook okraja. ZLOČIN BO NAJBRŽ OSTAL NEPOJASNJEN Vedno manjše je up?nje, da ho mogoče najti morilca osemletnega Francis McDonnella. Policija pa kljub temu ne bo opustila iskanja. Oče umorjenega prz-deljen lovcem na morilca. NAPREDOVANJE BRAZILSKIH VSTKSEV Nadaljne aretacije v državi Rio Grande. — Sedaj je re-kognosciranje znatno olajšano. — Zvezne čete so uničile vstaški aeroplan. — Uradno poročilo "brazzilskemu poslaništvu. — Vstaši imajo nad dvajsettisoč izborilo obroženih vojakov. — Zvezna armada se pripravlja na spošen napad. MacDONALDOVA VLADA JE DOBILA NEZAUPNICO. London, Anglija, 18. julija. —-MaeJDonaldova vlada je bila danes v poslanski zbornici poražena. Zanjo je bilo oddanih 149, proti nji pa 171 glasov. Glasova nje se je vršilo glede izpremem be postave, ki se tiče zavarovanja brezposelnih. Po glasovanju je nastal v dvorani velik nemic. Poslanci so vsesplošno kričali, naj MacDonalct resignira. POLICIJSKI POGON NA KITAJSKI DEL MESTA. Kodanj, Dansko. 20. julija. — Tukajšni zdravnik dr. Mekkel Hindhede je objavil dolgo poročilo, v katerem dokazuje, da je rak v največ slučajih posledica preobilen hrane. Pri neciviliziranih narodih, ki jedo le toliko kot je potrebno, je rak j&ko redka prHcasen. n&d pol buljona ljudi na const islandu. Včeraj je dvajset policistov vdrlo v neko hišo v kitajskem delu mesta ter aretiralo dvajset Kitajcev, ki so baje igrali neko prepovedano igro. Kitajci so se izgovarjali, da je igra čisto .nedolžna. V prepričanju, da more le vztrajna in natančna preiskava razkriti identičnost moža. ki je zadavil in oskrunil osem let sta-rrga Francis McDonnella iz Port Richmonda, je policija včeraj opu stila vse upanje, da bo hitro rešila zadevo ter se je takoj lotila flolpre^ra in napornega iskanja morilca. Zadnja prilika za hitro rešitev skrivnosti je izginila včeraj, ko so sporočili vsi delodajalci m Staten Islandu, da ni bil nobef. njih uslužbencev odsoten na način, da bi ne mogel zadovoljivo pojasniti svoje odsotnosti. Osem učencev detektivske šole policijskega departmenta je bilo prideljenih včeraj kapitanu Van Wagnetrju in pečali se bodo z zadevo do jutri. Ra zven tega pa ;fe bil. redni štab kapitana. ki šteje dvajset detektivov, podvojen in ti ljudje se bodo pečali s slučajem. dokler ne bo morilec zasajen ali dokler ne bo postalo popolnoma jasno. ««' slnčsii brezupen. Policist Albert McDonnell, oče umorjenega dečka, je bil pride-Ijen oddelku, kojega naloga ie izslediti morilca. Neki človek, ki trdi, da je Joseph Hoffmann, star petdeset let, je bil včeraj zvečer aretiran v newyorski podcestni železnici. Aretacijo je izvršil detektivski stržant McDonnell, in na postaji so aretiranega izprašali glede njegovih kretenj na dan umora. McDonnell ni prav nič v sorodu z družino umorjenega dečka, a ima izvrsten policijski rekord, ker je prav sam prijel več roparjev. Opazil je. da je Hoffmann, ki mu je sedel v vlaku nasproti, sličen opisu človeka, katerega išče poh-eija na Staten Islandu in raditega se je spustil ž njim v pogovoT. Hoffmann je prepričal detekti-vo, da ni v nikakem stiku z umorom. a ko je Hoffmann zapustil vlak, se je obrnil ter pljunil detektivu v obraz. McDonnell ga je nato aretiral. Na policijski postaji so našli v njegovih žepih več kot $54 v deseticah in k vodrih, m Hoffmann ni bot-.l pojasniti, kje je dobil ta denar. HUGHES BO RAZPRAVLJAL O RUSKEM VPRAŠANJU. Pariz, Francija, 20. julija. — Tukaj splošno prevladuje mnenje, da bo državni tajnik Hughes te kom svojega bivanja v Londonu in Parizu razpravljal o ruskem vprašanju. Francoski ministrski predsednik Herriot si dosedaj ni upal v francoski zbornici niti z besedico omeniti boljševikov. IGRALCI POLA PRI OLIMPIJSKIH IGRAH Včeraj je bil rekordni dan za veseli otolk pri New Yorku, Coney Islanf?. Sredi popoldne je bilo tam nad 600,000 prebivalcev. Svo^ je stariče je izgubilo 125 otrok, katere so policisti odvedli na policijsko stražnico. Buenos Aires, Brazilija. 20. julija. — Brazilske zvozite čete so zavzele par važnih postojank pri Sao Pauln. Tukajšnji list "Nacion" je dobil iz Rio de Janeiro poročilo, da jim poveljuje general Potvioiara. Zvezni letalci so večkrat poleteli preko mesta Sao Paulo ter so razgledali položaj, kolikor jim je bilo mogoče. Zvezni vojaki so izstrelili neki vstaški zrakoplov. V Ribeiro Preto je bilo aretiranih pol vojakov in en častnik, ker so kovali zaroto ter so hoteli pridružiti vsta-šem. Washington, D. C., 20. julija. — Tukajšn jo brazilsko poslaništvo jo izdalo tukaj naslednjo oi'i<*i.jelu<> porurilu: 4 k Mogla so jo dvignila iznad Sao Panlo. vsled ] >« »ti i— -t \tn<- :/ francoskih klasikov. 1-redkosti 19. veka in knjige i svetovnih avtorjev /. la-*i. v■■ mi pcsvetiTvami in oricr;-ilustracijami. Vsa pr- ibiiui «i• ' bila scvetla imenilnf vc/an i. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODANAJ VE 0X1 SLOVENSKI DNEVinK V HMtTJŽENTH DRŽ DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene aledUfer. JUGOSLAVIJA: 4000 Din, = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. $62.50 Pri —fcMllfh, Id snaSaj* nouij kol m tiM« itanrJeT n^sumss« pm^-hi IV eentev u poštnino in drn^e strošlfe. KespočiU* na udnje poŠte in izpMnJe ToStnl fobovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot tH lir računamo pocekej po 1» ttnt*i n poštnino in drage stroške. ■i^pnšilji an sadnjo pošte in IspMaJe Jatahi Budu ▼ Trst«, tijl in Zadra. Ea poBljatre, Id presegajo PETTISOC DINABJEY all pa DVAT130C ZJB dovoljujemo po mogoOnosti še poseben dopust, baarjem in Liram sedaj n| stalna, menja se večkrat in »; iz fesa razlota nam al moeoše podati natančno cene vnaprej, pa ceni tistega dne, ko nam; pride poslani denar t roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Sled« isplačil ▼ amer. dolarjih glejta poseben o^las v tem listu. Jo poslati —jfcoUo po Domeotte Postal Msnojr Order ali i» New York Bank Draft .....> '' - , FRANK SAK8ER STATE BANK Vow York, H. T. 0 *h - J. dk - - -.J-vor je nato odgovoril: Koliko bi veljalo to.' Budimpešta: 8000 do 10,000 kron. Dunaj nato: To nam je predrago! Pošljite dva detektiva. V Sarajevu je tik pred atentatom opozorila neka deklica stražnika na nekega sumljivega človeka. ki je nekaj skrival v roki. Stražnik pa jo je nahrulil z besedami; "Pustite me v miru. sedaj moram salntirati!" Ko so se avtomobili bližali usodnemu mestu, je vprašal Princip policijskega stražnika, v katerem avtomobilu je Prane Ferdinand. Policist mu je to povedal. Se nikdar ni usoda nobenemu atentatorju tako zelo olajšala delo kot Principu. Šofer je zavozil v napačno eesto. Grof llanach zakliče šoferju: Stoj! Šofer ne razume in ustavi avto in sicer ravno na mestu, kjer je stal Prinčip. Ta vzdigne samokres in raztrga s prvo kroglo prestolonasledniku vratno žilo. Vojvodinja Hohenburg se vrže tedaj na soproga s klicem: — " Jezus, moj Franc!" In tedaj pade drugi strel in jo zadene v trebuh ter jej pretrga žilo. Frane Ferdinand je slutil bli-žajočo se nesrečo. Ko se je peljal pred odhodom v Sarajevo jw> Trstu, je s skrbjo gledal na strehe visokih hiš, v strahu, da ne prileti kaj nanj. Posebne težke slutnje pa je imel Ferdinandov učitelj madžarščine dr. osip v. Lanvi, škof v Velikem Varadinu. V noči pred atentatom se je škofu ob štirih zjutraj sanjalo, da leži na vrhu njegove jutranje pošte črno obrobljeno in črno zapečateno pismo z grbom in rokopisom prestolonaslednika. Skof je pismo odprl in na glavi pisma je zapazil barvasto ra>-glednieo. ki je predstavljala prestolonaslednika in njegovo soprogo. njim nasproti nekega generala in poleg njega nekega oficirja. Iz vrst gledalce vsta skočila Urednik Edinosti piše: l(iva mladeniča in streljala na pro. Kaj se za božjo voljo, zaletu- |stolonaslednika. Besedilo pisma "pa se je glasilo: "Vaša škofovska Presvitlost! Dragi tjoktor Lanvi! S tem vam sporočam, da padem dan*\s s svojo soprogo v Sarajevu kot žrtev političnega zavrat-nega umora. Priporočava se va= šim pobožnim molitvam in svetim mašam in vas prosiva, da ostanete našim otrokom v ljubezni in zvestobi ravno tako udani ko dosedaj. Prisrčno pozdravlja vas Vaš nadvojvoda Franc. Sarajevo, dne 28. junija 1914. ob pol štirih p/poldne". Škof Lanvi je svoje sanje rn besedilo pisma napisal še isti dopoldan. Njegova pisava je bila nadvojvodovemu rokopisu fra-pantno podobna. Avtentičen pre- pis je tudi v rokah Adelta. Toča ubila okoli 100,000 piščet. Jajca so eno najvažnejših izvoznih pridelkov Rusije in znaten del ruskega eksporta obstoji v jajcih, ki se v glavnem Izvažajo v Anglijo. V gubernijah Smolensk Jaroslov se morda nahaja največ perutnine na svetu. Pred kratkim pa je zadela obe guberniji strahovita katastrofa. Padala je toča, debela kot golobja jajca in sicer dve polni uri. Pri tem je bilo obi-tih nad 100,0000 piščet, kar bo seveda neugodno vplivalo izvoz jajc iz Rusije. . ~ I ~ -----------» ---1----------- u m nad oblastjo, ki pošilja taike'to stisnjene čeljusti in jako dol-ljudi med naše nepokvarjeno ljud- ge nosove, stvo. _ R&JA2Q, NAROČAJTE BE HA •OlAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDE^iENS DSŽAVAS. GLAS NARODA, 21. JUL. 1924. Lepi Janičar. Roman. — Spisal Rado Murnik. (Nadaljevanje.) Ob pritličnih hodnikih so zbijali tesarji oder in ograjo za popoldan ji turnir. Krotki jutranji žarki so lili medlordečo svetlobo na belo in sivo .zidovje, koder ni bilo opreženo z bujnozelenimi trtami. Od prostornega balkona in od oken so viseli dolgi gobi eni pod. pisanimi zast a vidami in svetniki. Na steni pod prvim nadstropjem so pestreli ščiti gospodov, ki so se hoteli po obedu poizkušati v viteški bojni igri. Sredi dvorišča so oprode i nhlapci držali, sedlali in krotili lovske konje. Jezdna oprava se je vsa lesketala v dragocenem okrasu. Zlasti so bile podsedlice, sedla in aa-hrbtne mreže ma' konjih krasOtoljubnih jalialk potratno nakičene z dragulji, zlatimi čopi in obroči, s slonokostenimi rezbami in z ličnimi težili; srednjeveške lepotice so se kaj rade postavljale z razk >šno jezdno pripravo — celo nune so rabile pazlačena sedla in uzde. "Ha ha/, ovenčali so tudi vodnjak, vodnjak!" se je smejal vitez Ahae, ko je prišel za drugimi iz o-bednice. "O sancta simplicitas!" Vitezi so držali damam železna dvigala in jim moral rte- pomagali na konje. Po tedanjih p navil i h lep?ga vete" in "temperancije" nosile prsi in rame nagnjenej denja je morala gledati jahalka med ušesa svojega jako nazji'j, kakor bi hotele vsak čas pasti znak; le-j konja, zatorej nekoliko na desno Saldi* na svojem vi palec je visel na plaščevi sponi ali vrvici, z dvema temnosivem Tulipanu pa je zrla na levo, koder je Otokar je mirno stregel in cšngljal pred oltarjem. Zdajci pa je močan pok pretresel zidovje, da so zašklepeialfc okna. Xa grajskem ozidju so grmeli težki topovi v proslavo obiteljskega praznika. Vsi so dvignili glave; Alijana se je plaho privila k materi. Vzravnali se je tudi kimajoči vitez Anže Ma. čerol in prijel bodalo; mislil je izprva, da je sovražnik napadel grad groaf Blagaja. Ponehalo je pokanje in grmenje. Duhovnik je stopil od oltarja in obhajal starega grofa Feliciij|Ei!na in grof in jo Milo. "Hinavka!" si je mislila Salda in zaničljivo namrdnili ustne. "Lej. lej, kako se zna prilizovati staremu p-rofu Ln prodajati javno pobožnost!*' Po maši je spremljalo vsako plemkinjo po dvoje vitezov k zajtrku v prvo nadstropje. '• Ob stenah na hodniku so viseli na železnih kljukah met-i, kopja, ščiti in samostreli gostov in njih hlapcev. Tla na mostovžih in stopnicah so bila pogrnjena z debelimi preprogami. Dame so po tedanjih malenkostno natančnih predpisih prstoma desnice pa so držale kvišku svoje plašče. l>e Salda se ni brigala za tlaka pravila in je hodila, kakor se ji je ljubilo. Dolge vlečke omoženih ple-menitašinj so nosili pažeti. "Lepi ste in ponosni kot Junona," je ogovoril vitez Ahac Saldo in se priklonil nalašč prav globoko. ko je stopala mimo njegFh "Jako nevarna mreža ste moškim očem." Frauenstcinerjeva ga je komaj pogledala in se obrnila k svojemu levemu spremljevalcu, kakor ne bi bilo na svetu nobenega viteza Ahacya'. krotil dolgi oproda Jošt Davolič s hudim naporom v ranch' Davorja. Sumno je sopel krasni svetlooki konj, hrzal, se vzpenjal in otresal dolgo grivo na gibkem vratu. Ko ga je zajahal mladi Blagaj, ne je takoj po miril žrebec. čuteč jeklene mišice svojega gospoda. Z mirnim, veselim nasmehom, desnico ob boku, je sedel grof Majnard v globokem sedlu. Glavo n:u je pokrivala zelena kapa, oKIta s soboljino. Njegova rdečkasta suknja je bila od palmanske svile, ki je varovala telo baje bolje kel:or oklep. Zlata verižica I/e čaka. reva ošabna!" se je preval vitez Dol- z,velikim višnjevim safirjem mu je visela okoli viu- janski natihoma. "O prvi ugodni priliki ti prav dobro zabelim in zasolim tvojo prevzetnost!" Stopili so a* obednico. Ob ster*.'Ti velike dvorane so bile na prenosnih stojalih razpete opone, odičene s svilnatimi in zlatimi nitmi, s podobami ptičev in tu in na prsih. Na rjavih škornjih sta mu bili pre-peti zlati ostrogi s širokima kolescema. Salda ga je motrila nepremično. Minil ga je bil prvi mladostni ogenj in vesela predrznost; moške poteze ,r strogo mii-uost, odločnost in samo. gozdnih živali in stilizinanimi ornamenti. Dolge, nizke voljnost. Videlo se mu je, da pozna pravo mero po mize so pokrivali belosvileni vezeni prti segajoči do tal; na njih je stalo najfinejše namizno orodje in polno okusnih jedil, kakor vojenine, gnjati, cvrtnja-kov, prenega masla, skute, sira, pogač in kruha v obliki možičkov in ženic, jelenčkov in turov, konjičkov in medvedkov. V velikih vodnih vedrieah se je hladila žlahtna malvazija. Grofinja Mile je privedla Alijano, da bi prva čestitala svojemu staremu očetu. Mala komtesa je čutila. kako jo osvaja' plašljivost. Ni se ganila in nemo je stala pred godovnikom. Vsa zardela je zadrhtela in boječe gledala na svoj šopek, ovit z belim trakom. nosa in same.; esti, ki ju Tn_»*-e kazati mož, ne da bi odbijal in šalil drugih ali se jim zde! ošaben; videlo se je temu r:,ifcZu, tem očem, da bi utegnil biti strašen v svoji jezi. Mignil }c /. desnico. Zatrobila sta dva lovca in ponehalo jc vi ven je in kni^nje. Na balkonu in ob oknih so mah';!: z robci grofinja Mila, komtesa 'Ali-ju-na, barom«.a Efranika Lemnbergova, grof Krup-ski in drugi, ki niso hoteli na lov. Odhajajoča gospoda jim je odzdravljala in krenila proti velikim vita-tom. Prvi je jezdil nadsokolar Jure Adlcšič, žilav rao- Znala je svojo čestitko prav dobro npizust, todajžak z obritim, trdim, kakor izklesanim obrazom, begala jo je izredna obilica oči, ki jih je čutila npr- Sledila mu je lovska godba, umetniki s trobentami te vase. Kar ni se drznila izpregovoriti pričo toliko tujcev in najrajša bi se bila skrila za nuataiico. "Ali znajo mučiti otroke!" je natihoma umo-val vitez Ahac. "Oh. tudi mene so tako trpinčili svoje dni. Nakod-rali so mi lase, da sem bil tak kra-kor pobeljen zamorČek iz jutrove dežele. In produ-cirati sem se moral celo z verzi, zaradi katerih sem bil neusmiljeno šeškan bogve kolikokrat., preden sem jih znaj dodobra. To je kaj neumna in tudi žalostna komedija!" "No. lepo se prikloni m čestitaj!" je šepetala mati, sklonjena k hčerki, in jo nežno pogledal ljubo. To je ohrabrilo dekletce. Poljubila je starčku velo roko. mu podala šopek in zaklicala na glas: "Bog nebeški nam ohrani še mnogo mnogo let našega preljube-jra starega očeta zdravega in veselega! Vivat grof Felici jan Blagraj !'' "Vivat grof Felicijan Blagaj!" je orilo po dvorani. ko je umolknil čisti, jasno glasek Alijanin. Sta ri grof se je počasi sklonil k vnakinji in jo poljubil na čelo, rekoč: "Angel varuh te čuvaj na vsaki tvoji poti!" Vsi so čestital iz manj ali bolj izbranimi frazami; slavljenec jih je zahvalil z mirnim, polnim glasom starih, še vedno krepkih mož. Pažeti so prinesli gostom po starem običaju vode in brisal j k za umivanje. Tiho je bilo pri zajtrku. Slišalo se je skoro le zvonko žvenketanje srebrnih skled in kozarcev in ropot jedilnega orodja. Požeti so do-nesii ovčje juhe. Čudoma se je čudil vitez Ahac, ko je videl, da ne pijo grof Krupski, baron Jurišič in nekateri drugi vina, ampak mleko. "To d rova l sam zase. „____________ h ožje kapljice na ponudbo- Tako si mora čloivek po-' kvariti tudi nastanovitnejšo žejo. Bog daj norcem pamet!" Po zajtrku so pažeti zopet prinesli vode in o-terač; nato so se neg4o dvignili vsi, ki so se nameravali udeležiti sokolovanja. Veliko dvorišče Blagajevega gradu je mrgolelo mož in konj. Povsodi je vrvelo kakor v razgrebenem mravljišču, zlasti pa so se gnetli pažeti in hlapci pri konjušnici in okoli obeh štiaorov, ki ju je bil dal postaviti grof Majoatid za tuje sluge. Ponosno so stopali lovci z venci na čepicah, v kratkih zelenih kamižolah, z lovskimi bodrfli v roženih nožnicah in s črnimi rogovi na zelenih motvozih preko leve rame. Vsevprek so kričali in kleli, se Šalili in smejati. in bobnieami. Za njimi so Jahp.li grof Majnard in gosti. Sokolarji in pesarji so biii že na vse zgodaj odrinili s sokoli in psi in tovornimi konji, ki so nosili preproge in vse potrebno za predkosilce pod milim nebom. Za,gospodo so se uvrstili hlapci z rezervnimi konj i in dolgimi drogovi, da bi pomagali sokolu, ako bi kateri padel s čapljo v močvirnieo. Vsi so veseli jahali skozi mračni hladni cbok čez vzdižni most in takoj pod visokimi jagnedi pognali konje, da so zdirjali v vabljivo jutro. Mehki, tihi vzduh je rahlo trepetal v solnenem svitu. Izprva so jahali molče mimo vinogradov, mimo visokega zitia* in rjavih njiv, skozi hrastove in bukove lozice, mimo bornih selških hišic in lesene cerkvice. Radovedno so gledale ženske in rdečelica belolasa deca za njimi. Dasi je bilo še rane, so že slutili vročino velikega dneva. Prah se še ni dvi-gaL zadrževala ga je jutranja vlagja'. Tuintam je dehtelo po svežem senu, drugod pa je še nepoko-šena trava valovala v lahnih valih s srebrnim bleskom. Mnogo sveta pod brdi je bilo pustega, neobdelanega. Ozkja' pot je vodila v samoto tihe divjave proti severu koder so temneli za lahno paro ponosni gozdati Gorjanci. Na vsakem klancu, na vsaki gorici se je ozinala Salda plmenita Frauensteinerjeva, da bi videla kje ogenj ciganskega tabora; ali uzrla- ni niti najmanjšega dima. Zastonj je gledala tudi v mračni pragozd, večidel sta breg o vit o in nepredorno trnje, drevje in grmovje kraj pota gosto prepletala srobotinaf in divji hmelj ter druge plezalke in ovijalke. Jahali so skozi Veliko Bukovje in zavili pri Adiešičih na deželno cesto proti Metliki. ^ . , _ "Lej, lej, vitez Erazem pa le ne nosi mojega K A* vendar vec kakor narobe!" je mo-, bodala,.. si je mislil vitez Ahac, ki je v loTOki m za.se. Kravje mleko p.jo, ko je toliko kamižoIi. prepET8ni na pnsih in komolcih> nekoliko Anu/inn T oilr/v ci tnAi»o aI/maL —._ I v poševno sedel na svojem rumenkastem Zoltku. — "Noče me dražiti, kajpada. In drži se tako čemerno in mrko, kakor bi jezdil v boj. Bog vedi, kaj pre mleva. Že dolgo ni bilo slišati ničesar sumnega i njem. Menda si je prilisičil že dovolj in zdaj uživa svoj plen lepo tiho in mirno. Pa' kaj je to meni mar? Pomeniva se rajša kaj lepega z gospodično Odo!" Ob ugodni priliki je pognal svojega Žoltka in Jahal vštric nje na desni. Zdelo se mu je, da ga je radoživa mladenka izredno prijazno pogledala s svojimi živahnimi, radostnimi očmi. Veselil se je tega in sklenil, da se bo trudil biti danes posebno šarman-ten. Postava Asircev glede zakona. Stališče žene v Babilonu krog leta dva tisoč pred Kristom je predmet nekega članka Sir Flinders Petrie-ja. Ta članek je sestavil na temelju različnih klinopi-skih sporočil, katera je razvozi j al češki arheolog, profesor Hrozny. Prvikrat smo dobili s tem pravi vpogled v postave, tikajoče se zakona pri Asircih, Babiloncih in Hetitih. Asircem je delala razuzdanost poročenih žensk velike skrbi. Posebno težke kazni so nalagali tatin skini in opravljivim ženskam. Oe je ukradla ženska iz kake hiše predmet, kojega vrednost je presegala vrednost petih svinčenih manas, je bil njen mož prisiljen povrniti škodo. V povračilo pa je smel odrezati tatinski ženi ušesa. Ce je bil, preveč mehkosrčen in popustljiv, je prevzel ta posel o-kradeni sam, ki je tatici poleg tega še odrezal nos. Ce je kdo posodil poročeni ženski denar, so ga kaznovali za to lahkomišljenost s tem. da so ga vrgli v reko. Oe je prišel na površje ter se rešil, je bil deležen iste kazni kot tatinska ženska. Oe je kaka ženska obiskala drugo, ne da bi pri tem obvestila lastnika hiše, je morala plačati globo treh in pol svinčenih talentov ter izgubila poleg tega še ušesa. Oe je zalotil mož ženo s kakim drugim moškim, je imel pravico ubiti oba ali jo pohabiti. Prepirljiva in opravljiva ženska je morala zapustiti moža in otroke. Oe je podal moški kaki ženski roko, je plačal to svojo neprt^ vidnost z izgubo enega prsta. Oe pa jo je poljubil, so mu odrezali spodnjo ustnico. Asirske postave glede zakona so skrbele za vse mogoče težkočt*. Oe je živel poročen mož v hiši svojega tasta in če mu je umrla žena, je imel poročiti se s kako sestro zamrle. Zakon je bilo mogoCb ločiti iz različnih razlogov, a vedno le na temelju pregreška žene. Zapravljiva ženska je bila povabljena pred sodišče, ki je ločilo zakon. Oe nista zakonska soglašala, je imela žena pravico ostati še nadalje v hiši ter opravljati hlap' čeva dela za drugo ženo. Ista trpka usoda je čakala tudi bolne ženske, ki pa so imele pravico vrniti se k starišem, če so jih še imele. Zelo strogi so bili predpisi glede nošnje pajčolana pri asirskih ženskah. Vse poročene ženske so smele priti v javnost le zakrinkane. Le svečenice so smele stopiti na cesto brez pajčolana. Postava pa je bila obvezna tudi zanje v trenutku, ko so se poročile. Ta pajčolan je pomenjal odlikovanje za poštene ženske. Vse sužnje in priležnice so morale hoditi brez pajčolana. Ta predpis je bil tako strog, da je bila določena za kršenje bastonada petdesetih udaT-cev na podplate. Vsakdo, ki je srečal priležnico zakrinkano ter ni tega prijavil oblastim, je tudi dobil petdeset udarcev po podplatih. Razventega so mu odrezali ušesa ter ga za* prli na štiri tedne. Oe se je kak moški poročil s svojo priležnico, je dobila slednja pajčolan v slovesni cerimoniji, tekom katere je rekel mož v navzočnosti šestili prič: — To je moja zakonska žb-na. — ter ji ovil Dajčolan krog glave. Pouličen boj med banditi. (Dalje prihodnjič.) V nekem delu predmestja v Bukarešti se je vnel med dvema tolpama Apašev boj, ki je trajal več ur in povzročil prebivalcem cele četrti veliko strahu. Ena tolpa se je zabarikadirala v neki hiši, katero so nasprotniki z napadi oblagali in pri tem razbili vse šipe In vrata. Končno je napadalcem uspelo, da so vdrli v hišo, kjer so se začeli s sovražniki obdelovati z noži. Boj je končal s tem. da sta bila dva od napadenih do onemoglosti izbodena. Časopisi kriti z krajo z vso ostrostjo škandalozne varnstne razmere v Bukarešti in očitajo pri tej priliki oblastem, da se sedaj niso prijele morilca pisatelja Caira* ■ < Boljševiška prestolica propada. Ruska mesta niso samo zanemarjena, temveč tudi že zapuščena. Iz vseh delov Rusije prihajajo poročila, da se rušijo hiše, cesto so za vozove neuporabne in vodovodi ne funkcijonirajo. Tudi Pe-trograd, nekoč največje in najboljše urejeno mesto, propada. Preteklo leto so poskušali prejšnje glavno mesto Rusije zoper obnoviti, kar pa vsled slabih finančnih razmer ni uspelo in nu?~ sto je bilo prepuščeno svoji usodi. "Pravda" poroča o razmerah v nekdanji rezidenci sledeče: Zadnja leta niso na strehah po-trogradskih hiš, ki so večinoma pokrite ze železnimi ploščami, izvršena nikaka popravila, tako da so stene večinoma zarjavele. Okna, vrata itd. razpadajo. Vodovodne in kanalizacijske cevi so v brezupnem stanju. Pešpoti tlak in obrežni nasipi so še bolj zapuščeni. Pešpoti so izginile tako v predmestjih kot na cent rumu. Tlak je razruvan in poln lukenj. Vožnja je še podnevi nevarna. Po kanalih teče umazana voda. ki se izteka v Vesno, tako da je reka nečista. Na mestih kjer končujejo kanali, vlada strahovit smrad, ki okužuje zrak daleč naokoli. V kanalih Fontaka, Gribojedow* kanal, Mojka, Obwodnvj in densky se kopičijo smeti in blato se nabira v kupe. Tvorijo se jarki, kjer stoji umazana voda, ki izpodjeda temelje hiš in upropa-šča ceste. Naravno je, da so te smrdljive mlakuže povod raznim boleznim. Higijenske razmere v* Petrogradu so skrajno slabe. Epidemije razsajajo in pokopališča se večajo. Obupen je zlasti položaj otrok, predvsem dojenčkov, ki SugoBlauauakct Ustanovljena 1. 1898 KatiiL 3fritturta Inkorporirana 1. 1941 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, ?33 E. 185 St.. Cleveland. O. podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S0S E. 32nd Street, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH 'P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ave. East, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldr, 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZRASNIKr Room 206 Bakewell Bldg, cor. Diamond and Grant ' Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 VV. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNEK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA. 310 Stevenson Bldp.. Puyallup. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Averse. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN nnC. 780 London Road. N. E-. Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 383 Park Street, Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avneue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street, Waukegan, III. Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda' Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj so poSila na predsednika porotnega odbora. Trošnje za sprejem novih Članov ln bolnlSka spriCevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl tajnika Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani alt članicami. _ umirajo kot muhe. List apelira na vse prebivalstvo, da odpomore temu zlu. Kdor ve za dober nasvet, je dobrodošel. Kako pa naj prebivalstvo pomaga, o tem si še "Prawda" ni na jasnem. Zagonetno pa je, da navzlic neznosnim razmeram prebivalstvo Petro«rra-da narašča. y prvih petih mesecih tega leta je prebivalstvo mesta naraslo za 40,000 duš. Po zadnji stn^ tistrki šteje Petro«rrad 1.177.000 oseb. Seveda je to mnogo manj nego pred revolucijo ; vsekakor pa znaei napredek tekom zadnjih petih let. Na moralo in kvaliteto teh prebivalcev pa mesto ne sme biti preveč ponosno. Iz solkanske občine. Iz Solkana poročajo, da se na tihem prip-^Ija priklopitev sol-kansk • občine h Uoriri. Vse to plete samovoljno vladni komisar. V Solkanu ni niti enega' človeka, ki bi se ogreval za priklopitev h goriškemu mestu, ker vsak ve, da bi prišel Solkan v takem slučaju v političnem in gospodarskem o-ziru z dežja pod kap. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani..........................1.60 Nova velika sanjska knjiga.....................-i .90 Sanjska knjiga, srednja............................ .35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod m ..■•*.....•..*.....-......«70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost............................... .60 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ .75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ..• ••..-•■• .*•••-..•».....»« Ii45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana......1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ..................................1.— Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka* od 1914 — 1918............................... 1.25 ftobinson, povest — -________ _ _ ~ «......________ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman____________ .80 Rinaldo Rinaldrni __________________________ .50 Sveta Genovefa ....................... ... _____ .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25 Čarovnica starega gradu__________________ ______ .25 Hitri računar ali Praktični računar .......... . . .. .75 Slovenska kuharica, (Kalinsek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano___________......____3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih - pesmi-----------------.4....—--------- -------- .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.60 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)' Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. * _Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : ^ : New York, N. Y. .t*, v T ' - s : ■ . i:- GLAS NARODA, 19. JUL. 1924. MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil O. P. / 21 (Xadalj evanje.) — On in pobegnil, Master Lionel. — je izjavil z veliko odločnostjo. — On ni bil nikdar straho petec. Oaise ne boji niti človeka, niti hudiča in ee bi bil ubil Master Godolphina, bi tega nikdar ne zanikal. Ne verujte Sir John Killigrewu. On ga je \etfno sovražil. V celi okolici pa je bil Nokola edini človek, ki je bil tega na-zirainja. Če je sploh obstajal kje kak dvom glede krivde Sir Oliverja, je bil razblinjen v nič vspričo tega bega pred pričakovanim poveljem kraljice. Pozneje istega due je prišel Master Leigh v PenarroAv ter vprašal za Sir Oliverja. Nikoia je obvestil Lionela o priliolu kapitana in slednji je rekel, :iaj ga spuste v hišo. Čokati mornar se je zibal na »vojih nogah ter zrl prezirljivo na svojega delodajalca, kakorhitro sta bila sama, — Varno je na krovu, — je objavil. — Vse je bilo izvršeno brez najmanjšega hrupa. — Zakaj ste vprašali zanj:*— je rekel Master Lionel. — Zakaj.' — m- je režal Jasper. — Moj posel je bil ž njim. Že preje sva govorila nekaj o potovanju, katerega bo napravil z menoj. V Smrthieku >.» splošno govoril o tem. Mislim, da se to prilega celi povesti. Zasmejal se je surovo ter udaril po mizi. — Zaupajte mi ter bodite prepričani, da ne bom poslal v svet nikake napačne povesti. Bedasto bi bilo priti sem ter vprašati za vas, gospod. Sedaj veste, radi česa sem se prijavil na tak način. Lionel uiu je izplačal nato dogovorjeno svoto ter ga odpustil, potem ko je dobil zagotovila, da bo Swallow odjadrala ob prvi prihodnji plimi. Ko jt postalo znano, da se je Sir Oliver pogajal z Master Leigh em glede poto\anja po morju in da se je raditega Master Leigh toliko ča>a mudil v pristanišču, je pričel dvomiti celo Nikola sam. Lionelu se je počasi vrnila samozavest, ko so pričeli potekati dnevi. Kar je bilo storjeno, je bilo storjeno, in v vsakem slučaju je bil kes zaman ter bi prišel prepozno. Nikdar ni izvedel, kako mu je pomagala sreča, kot pogosto pomaga lopovom. Kraljevi uradniki so dospeli nekako šest dni pozneje in Master Baine je dobil kratko povelje, naj se napoti v London teh se zagovarja tam proti obdol-žbi, da ni izpolnil svoje zaprisežene dolžnosti. Če bi bil Sir Andrew Flack preživel bolezen, ki ga je porazila pred enim mesecem, bo sodnik Baine hitro zavrnil in ovrgel obdolžitev, dvignjeno proti njemu. Njegove lastne izjave, brez prič, da se je podvrgel Sir Oliver prostovoljno preiskavi, pa niso napravile niti najmanjšega utiša. Niti za trenutek niso dvomili njegovi sodniki, d a'je to kaj drugega kot navaden izgovor, s katerim hoče opravičiti svoje zaneniar-jenje dolžnosti. Dejstvo da je navedel kot pričo svojega zamrlega prijatelja, je le še potrdilo sodnike v njih prepričanju. Odstavili so ga ter mu naložili težko globo m s tem je bila zadeva končana, kajti nikjer ni bilo mogoče najti niti najmanjšega sledu o izginolem Sir Oliverju. Od onega dne naprej se je pričelo za Master Lionela novo življenje. Iv^r so bili ljudje mnenja, da bo'najbrž trpel za grehe svojega brata, so mu skušali pomagati na vse mogoče načine. Največ važnosti so pripisovali dejstvu, da je le pol-brat Sir Oliverja. Nekateri so šli celo tako daleč, da so, namiga vali, da je druga žena Iialpha Trcssiliana poplačala nezvestobo svojega moža z obrestmi in da je Lionel J*-v s«-m (lrugt. krvi. To simpatijsko gibanje je vodil Sir John Killigrew in razširilo se je tako hitro, da je postal Lionel v najkrajšem času prepričan, da je dobil Sir Oliver vse, kar je zasluzil. Pričel se je solnčiti v naklonjenosti cele okolice, ki je bila dotedaj malo prijazna vsem ljudem tressilianske krvi. Osmo poglavje. i SPANEC. 1 Swallow je prevedrila velik vihar v Biskajem zalogu, na način, ki je bil naravnost presenetljiv za tako staro škatljo. Obrnila je krog rta Finisterre ter^prišla s tem iz viharja v tišino, iz svinčeno okovane nega neba v ažurno, s solnčnim svitom okopano morje. To je bil kot nenaden prehod iz zime v spomlad in tekla je naprej z lahkim vetrom, ki je pihal iz iztoka. Nikdar ni bil namen Master Leigha, da bi vozil tako daleč, ne da bi prišel do sporazuma s svojim jetnikom. Vihar pa je bil sil-nejši kot vsi njegovi nameni in prisiljen je bil bežati proti jugu, cia uide sili viharja. Moral je čakati, dokler .se ni nahajal ob obali Portugalske, ki ni bila posebno varna za angleške mornarje. Sede! je v svoji kabini! kadil pipo in na mizi je stala steklenica francoskega vina. Ko je tako sedel so privedli predenj Sir Oliverja, z rokama, zvezanima na hrbtu. Bil je mršav, prepaden ter nosil teden staro brado. Njegova obleka je bila še vedno v neredu, vsled boja. katerega je izvojeval. ko so ga napadli ker je moral od onega časa naprej neperstano ležati na trdili tleh. Ker je bil tako visok, da mu je bilo nemogoče stati pokonci v nizki kabini, ga je potisnil na stol neki lopov Leighove posadke, ki ga je bil privlekel iz temnice. Sir Oliver je mirno sedel ter zrl brezizrazno na kapitana. Master Leigha je »ekoliko vznemirila ta čudna hladnost in mirnost, kajti pričakoval je strašnega izbruha jeze. Odpustil je oba mornarja. ki sta privedla Sir Oliverja noter ter zaprl vrata kabine. — Sir Oliver. — je rekel ter si pričel gladiti svojo Zolto brado, — skrajno grdo so ravnali z vami. V istem trenutku je pokukal solnčni žarek skozi majhno lino ter osvetil brezizrazno lice Sir Oliverja. — Me ne bi bilo treba privesti semkaj, da mi poveste to, lopov, se jc glasil odgovor. -— Res je, — je odvrnil Master Leigh, — a moram še nekaj dostaviti. Vi mislite, da sem vas osleparil. S tem mi delate krivico. Z mojo pomočjo boste znali razlikovati resnične prijatelje od tajnih sovražnikov. Od sedaj naprej boste vedeli.- katerim. zaupati in katerim ne. Sir Oliver se je nekoliko predramil iz svoje pasivnosti, mogoče ravno vsled nesramnosti tega lopova. Iztegnil je nogo ter se kislo nasmehnil. — KoneČno boste celo rekli, da sem vam kaj dolžan, — je rekel. SIiAVNI FRANCOSKI KONJ rtPWiTJPIIWil .niwjBtJtwj; V Ameriko so pred kratkim privedli znanega francoskega konja "Epinarda", ki se bo udeležil tukajšnih tekem. Industrija poljedelskih strojev, Metuzalem ▼ letalu. £ps2j» pribodnjiS.) t Kar se tiče načinov obdelovanja zemlje, je svet bolj napredoval tekom zadnjih sto let kot v vseh mnogih tisoč letih poprej odkar se je človek lotil poljedelstva. Ko so se Združene države ustanovile, .so kmetovalci tukaj (in tako povsod drugje) rabili ista poljedelska orodja, ki so bila v rabi še pred Kristusom. Dandanes pa ima farmar na razpolago tisočero raznih priprav., ki mu o-mogočajo. da utegne opravljati več dela v krajšem času, z manjšim trudom in z nižjem stroškom kot kedaj poprej. V kolonijalnih dnevih, ko edino poljedelsko orodje je bilo par surovih ročnih orodij, se je devetdeset odsto izmed vsega prebivalstva moralo baviti s poljedelstvom. da se je prideloval najpotrebnejši živež. Dandanes manj od polovice prebivalstva Združenih držav živi na kmetih, in mesto pomanjkanja poljedelskih pridelkov smo v stani; pridelovati toliko, da lahko izvažamo ogromne količine za prehranjevanje drugih narodov sveta. Razvoj industrije poljedelskih strojev in priprav je to dosegel. Ta industrija je zato kot nobena druga prispela k napredku te.zu. ml je in k razvoju poljedelstva po celem svetu. Izvršila je pravcato revolucijo v poljedelstvu. Posledica je bila, da je usoda farmerja postala mnogo bolj prijetna, in mnogo bolj težavna. Ob enem pa je ta industrija prihranila ljudi, delovnih sil. eneržije in časa za druge s vrhe. zlasti za razvoj industrijalnega življenja in tako omogočila, da so Združene države postale največja industrijalna dežela na svetu. V deželah, kjer šo moderni po Ijedelski stroji v splošni rabi. boste našli vse ugodnosti moderne civilizacije: napredna mesta, industrije, moderne priprave, izobrazbe in udobnosti. Kjer se moderni poljedelski stroji ne rabijo, tam najdete primitivno življenje, nevednost, siromaštvo in stradanje. Razvoj modernih poljedelskih priprav počiva ponajveč na ameriških izuanih in iznajdbah; ameriška podjetnost in kapital sta razvila industrijo poljedelskih strojev. Nikak drng narod na svetu ne izdeluje niti polovice toliko modernih poljedelskih priprav kot Združene države. Nobena druga dežela ni uspela, da bi izdelovala boljših produktov te vrste. Ogrorn ni uspeh te industrije je pripisati okolščini. da je ona brez ozira na takojšnje dobičke vedno stremela za tem. da ustvari ob nai-majijsi mogoči ceni vedno popolnejše priprave, ki naj razbreme-njajo kmetovalca, skrajšajo njegov delovni čas in povečejo njegov pridelek. Ogromna površina orne zemlje in mogočnost poljedelskega razvoja v tej deželi je brezdvomno bil važen činitelj v napredovanju industrije poljedelskih strojev. Ameriški farmar, prost tradicionalnih predsodkov, se je z navdušenjem oprijel novih sistemov, Ogromna raba modernih poljedelskih priprav je s svoje strani po-vzbudila iznajditeljski talent mno gih Amerikancev. Razvoj iz primitivnega orodja do modernih strojev za žet je in mlatenje In končno do moderaih motornih' i traktorjev je bil jako hiter. Dan- danes imamo v Združenih država industrijo poljedelskih priprav s skupno glavnico od 30U milijonov dolarjev. NoQualno 51; tisoč delavcev je zaposelnih v 500 tovarnah, ki izdelujejo poljedelske priprave in stroje, ali izgo-tavljajo se tudi v mnogih drugih tovarnah kot postranski produkt. V dobi 1919—1922 je povprečna letna produkcija poljedelskih priprav znašala 400 milijonov dolarjev, dočim je vrednost produkcije v letu 1919 in 1920 bila čez 500 milijonov in je leta 1922 znašaJLa 20 milijonov. Avstraliji in Južni Afriki so ameriški stroji pospešili tamešnji razvoj. Celo na Angleškem, v Franciji in v drugih industrijalnih deželah, ki izgotav ljaj-o svoje poljedelske stroje, se ameriški «troji .najdejo vsepovsod. Ti -govski zastopniki te industrije sedaj obračajo svoje oči prof*, vzhodu, kjer nešteti milijoni Kita jskke in Indije še vedno obdelujejo zemljo kot pred tisočletji. Kake posledice bo imelo izboljšanje usode teh ogromnih milijonov človeštva vsled rabe modernih metod poljedelstva, to naša domišlja ja še pojmiti ne more. Tekom leta 192:? so Združene države izvozile poljedelskih prv-prav v vrednosti čez 50 milijonov dolarjev, tekom prve četrtine tekočega leta pa skoraj polovico to liko kot lani. Izvoz se stalno povečuje in je najsvetlejša točka v današnji situaciji. Izvaža se sedaj toliko kot leta 1920. v katerem letu je dosegel svoj višek. Ali razmere v tem letu so bile abnormalne vsled situacije po vojni. Današnji razvoj izvoza pa kaže na čim dalje večjo rabo ameriških poljedelskih strojev po svetu. Najstarejši čilovek, ki se je do-sedaj vozil v letalu, je glasom poročil londonskih listov 10S-letni llarry Moore, ki je istočasno tudi najstarejši mornar na svetu. Moderni Metuzalem, ki je bil rojen leta 1816 v Kingstonu na Jamaici. živi sedaj v Melbournu v Avstraliji in praznoval je svoj 108. rojstni dan z dogodkom, ki je bil njegova sTČna želja : z letalom se je peljal na daljši polet. Starec se jt. veselo krohotal. ko so mu prinesli usnjeno čepico in mu nadeli letalska očaal. Priročno se je vzpel na letalo in so komodno vsedel na sedež. Par minut kasneje je že plovel nad Melbournom. "Vsak dan bi se vozil, tako se mi je do-padlo". je rekel po vožnji. Značilno pa je. da se starec avtomo-! bilov boj-i. Smrten skok z letala. p^r Na letališču se je prigodila pred kratkim smrtna nesreča. Ar tistinja Roža Schindeler je sko. čila iz višine 200 m iz letala s pa dalom. Padalo pa se ni odprlo in artist in ja je obležala mrtva. KJE JE MOJA ŽENA s katero sva se poročila pred 14. leti. Čul sem. da se nahaja nekje v Minnesoti. Prosim rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasi, če ne, sem prisiljen drugače postopati. — Alois Mulec, Frost Camp, Pigeon, Pa. (3x 19. 21. 22. > Pozor čitatel ji. . Oposorfte. trgovci Is o-brinike, pri katerik kap* Joto «11 naročate i» ste a; mjik postrežbo sadovoljktj da oglašujejo t listo "Gfcia War oda". istrotfB u vsakdo— kdor kaj ličo; kdofl kal ponuja; kdor kaj kupuje? kdor kaj prodaja; prav vsakdo prisnaTa, da Imajtl fudorft wpok « mali oglasi< ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, IT A T.T JI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pa je zvezana nabava dolarjev n, izplačila ▼ Jugoslaviji z znatnimi rtroški, smo bili primorani zvišati pri-stujbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po fl* od $35. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vfdiraaega potnega lista: do $25. po 75 cento*, od $25. naprej po S%. Denar, nakr.^an t Jugoslavijo brca pogoja, sa leplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj ■» denarjem r&zpoiaca. Vsled i tega priporočamo onim, ki pofijejo denar samo aa potne stroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vUiranega potnega Hite (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel-predložiti takega potnega lista, m stavi Mtai^nl snemK sopet na razpolago vplačnikn. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji maša do $25. po 76 eentov za nakazilo od $25. naprej po 8%, to jo-po S otste od dolarja. Nakazil as zneske pod $5. ne moremo prevzeti. Vsled ta-moSnjih odredb, ne moremo izplačati t Nemčiji aaenkrat eni ta isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino Jo r^'itl obenem % onim. ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da Je najbolje In najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma Ure zlasti, onim, U bivajo na deiell daM i od banke ter v menjanja dolarjev niso lzknisaL Na zahtevo izvršujemo IzplaČfla tod! brs*javno ta brzojavnega pisma. Stroški na tezojarno pismo (Cable Letter) znašajo $L, stroški sa direkten brsojsv (Cable) pa: * Jugoslavijo $5» v Italijo. Avstrijo ln Nem«ijo*4. Vsi onl.ki tega oglasa- nebi mzomelt aaj__________ Jasnilo ter .pripomnijo, v.katero, državo Sele denar poslati. 8AK8bs Kretanje parnikov - Shipping News julija: Leviathan. Cherbourg; Veendam. Boulogne; Albert Ballln. Hamburg; Orca, Cherbourg. SS. Julija: Canoplc. Cherbourg; Bremen. Br» 50. julija: Franc*. Havre. 51. julija: Zeeland. Cherbourg. 1. avgusta: Muenchen v Cherbourg In Bremen 2. avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourp: New Amsterdam. Boulogne; Conte Rosso. Genoa; Hansa Cherbourg in Hamburg; Seigenl&nd. Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 5. avgusta: Resoute, Cherbourg ln Hamburg; Co lumbus, Cherbourg ln Bremen; Re ublic. Cpherbourg In Bremen S. avgusta: AQultanla, Cherbourg; Rochambeau. Havre; Luetzow, Bremen; Ohio. Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg; Colombo, Genoa; Minnekahda, Cherbourg in Bremen; Wuertemberg. Cherbourg in Bremen 8. avgusta: President Wilson Trst ». avgusta: Homeric. Cherbourg; Lancastria, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Deutschtand. Cherbourg ir Hamburg; Ryndam, Boulogne 12, avgusta: Derfllnger v Bremen; Suffren v Havr* 13. avgusta: America. Cherbourg in Bremen; Stuttgart. Cherbourg ln Bremen 14. avgusta: Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Lafayette. Havre: Cleveland. Cherbourg in Hamburg: Orbita. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Glulio Cesare, Genoa 17. avgusta: Sierra Ventana. Bremen 19, avgusta: Pittsburgh, Cherbourg; Reliance. Cherbourg in Hamburg 20 avgusta: Paris. Havre; Mauritania. Cherbourg; York, Bremen; Conte >'erde, Genoa 21. avgusta: Arabic. Genoa; Thuringia. Cherbourg ln Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg: President Harding, Cherbourg in Bremen: Mount Clay, Cherbourg In Hamburg; Volendam. Boulogne; Dullio. Genoa 26. avgusta: 1 Seldlltz. Bremen 27. avgusta: France. Havre; Aquitania. Cherbourg 28. avausta: Columbus, Cherbourg In Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric. Cherbourg; Veendam. Boulogne; Orca, Cherbourg; Muenchen. Cherbourg ln Bremen; Albert Balln, Cherbourg POZOR JUGOSLOVANE VELIK IZLET V JUGOSLAVIJO S SVET0VN0ZNANIM PARNIK0M "BERENGARIA" 52.226 ton Odpluje iz New Yorka v sredo, 24. SEPT. ob 3. popold. (Preko Cherbourga.) Pretlvte 6 zabavnih dni na morju in bodite \ Jugoslaviji v S^ dne. Kabine v tretjem razredu imajo p.. 4 in fi p<|do ime1 i izletniki na parniku razen drugih udobnosti tudi zahnvo. Za druKe informacije plode dovoljenja za povratek in J potovanja se obrnite na najbližjega Cunard-ovega asenta. ' v vašem kraju ali i>a naravnost na: Cunard Line 25 Broadway New York, N. Y. Največji, najrazkošnejši in najhitrejši z oljem kurjeni ploveč v Sredozemsko morje Parnik GIULIO CESARE [cdpluje iz New Yorka proti Genovi 14. AVGUSTA Sprejemamo tudi prijave za bodoča odplutja Giulio Cesare 18. septembra. Niri(iu«it Generale Italian* IU!it-A-aa rica Sbippiaf Cars. 1 State St., New York City ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Creere St^ Conemeush. Pa. PIŠITE PO CENIK. NAZNANILO ! Naš potovalni zastopnpnik Mr. JOSEPH CERNE bo obiskal prihodnje dni rojake po Penn-sylvaniji. On je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda*' in knjige. Rojake prosimo, da so mu kolikor mogoče naklonjeni. Upramlštvo "Glas Naroda". Kake se potuje v stari lani in nazaj v Ameriko« K DOB Je namenjen potovati ▼ stari kraj, Je potrebno, da j* natančno poučen o potnih listih, prt* Ijagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoreme dati ^sled oaSe dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tadi pri* poročamo vedno le prvovrstne par nike, JI imajo kabine tudi ▼ III. raa-reda. Glasom nove naselnlške postave, ki pride v veljaro s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti, ki Se ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniški komisar t Washington-u, D. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je blto~oMčajno dosedaj- Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca is starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Nftdaljnl priseljenci is Jugoslavije bodo prlptig-Cenl sem zopet po 1. Juliju 1924, Prodajamo vokne liste sa vse proge j tudi preko-Trsta zamorejo Jugoalo* m ni podaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St„ New York ADVERTISE in GLAS NARODA Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OUVEE" ^20 — S strešico ?a slovenske črke, č, š, ž — 22 * OLIVER' PISAIiNI STROJI SO ZNANI NAJBOIjJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lali-■ ko vsak piše. -Hitrost -pisanja dobite z vajo; Expfesne stroške plačamo mi, lore j nikakfh stroškov za prevoz. SLOVEK1C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street 4 Few York, N. Y. ........— ADVERTISE • in GLAS NABOD A ADVERTISE in 6I1AS NABODA i&a r ,- .. J