Drobci iz zgodovine ljudske dramatike na Slovenskem
PRIPOVEDKE O KRAŠKEM PODZEMLJU
I v a n G a m s
Podobno Ylogo, kot jo ima na nekraškem slovenskem svetu v ljud-
skem izročilu rudno bogastvo, ima na kraških tleh votlikavo podzemlje.
S svojimi do nedavna neprehodnimi temnimi in skrivnostnimi podzemelj-
skimi prostori vzbuja ljudsko domišljijo, takoi da je ljudsko izročilo te
vrste izredno bogato, a žal v slovenski folkloristiki še malo obdelano.
Na Dolenjskem, kjer je to izročilo še najbolj živos ponekod bolj poznajo
jame kot pa hribe. Jamo Velika Vratnico pri Rdečem Kalu poznajo n. pr.
od Dobrniča do Novega mesta. Ljudskot izročilo o kraškem podzemlju
namreč ni tako hitro kopnelo pod vplivom modernega znanja in raz-
iskovanja kot ostalo pripovedništvo, ker smo doslej raziskali samO' delček
prehodne kraške notranjosti. Vendar je v moderni dobi tudi tu nevarnost,
da bo z raziskovanjem jam utonilo v pozabo.
Pri poizvedovanjih o jamah sem opazil naslednje značilnosti, ki jih
zapisujem zato, da bi olajšal delo zbirateljem.
Številne pripovedke so razširjene menda po vsem slovenskem krasu.
Od kraja do kraja se menjava le gora ali jama, v kateri se je izvršil
dogodek pripovedke. Med takimi sem opazil naslednje:
1. V notranjosti gore je jezero. Nekoč se bo odprla gora in jezero
bo zalilo vasi (Podgora pod Gorjanci, Vrhnika itd.).
2. V brezno je padel par volov. Volovski jarem je prinesla čez nekaj
časa voda v tem ali onem studencu.
151
Ivan Gams
5. V brezno so vrgli živega mačka (ali psa). Prišel pa je nato živ
iz te ali one jame, ki ima torej zvezo z breznom, in se vrnil na dom.
4. Naslednjo takoi pripovedko je zapisal že Valvasor z besedami:
»Nekoč so nekoga spustili na vrvi v eno teh jam; ko so ga spet privlekli
na dan, je izgubil um in ostal nor ne le nekaj let, ampak je tudi v blaz-
nosti umrl.« (Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo, Ljubljana 1951, str. 45.)
Valvasor je menil, da pripovedujejo ljudje resničen dogodek: »To mi je
potrdil njegov sin in več drugih ljudi kot resničen dogodek.«
Na Dolenjskem sem pogosto slišal varianto te pripovedke, da je
tisti, ki se je spustil v brezno ali ki so ga rešili iz brezna, čez eno leto
umrl. Če je kdo padel v brezno in obvisel na grmu, pa so ga izvlekli
iz brezna z grmom vred, je imel ta čudežno zdravilno moč, tako da je
rešeni obogatel pri razprodajanju.
5. V brezno je padel človek. Njegov klobuk ali kak drug košček
obleke je prinesla voda na dan v tem ali onem izvirku.
6. Menda je obča tudi pripovedka o polharju, ki je padel v brezno
(brezna z manjšimi odprtinami imenujejo ponekod na Dolenjskem
»polšne«) in se v njej dalj časa preživljal s tem, da je lizal t. im. polšji
kamen. Ko je privezal polhom okrog vratu trakove, natrgane iz svoje
obleke, in ko so te polhe ulovili, soi spoznali, da je ponesrečeni še živ
ter ga rešili. Tudi ta motiv omenja že Valvasor v Slavi III, 31, nekaj va-
riant pa je objavil M. Matičetov (Novi svet 1952, 189—192). Krajem, kjer
so po Matičetovu doslej slišali to pripovedko {Logatec, Rožempah, Ko-
rinj, Gorenja vas pri Mokronogu) je treba prišteti vsaj še Korita pri
Dobrniču, kjer nam jo je pripovedoval star kmet.
Zbiranje ljudskega izročila o jamah nam ne bi samo bolj osvetlilo
kmetov odnos do kraške zemlje, ki jo obdeluje in ki ga obdeluje, marveč
bi imelo tudi nekaj praktične vrednosti. Ljudstvo sklepa na kraške pod-
zemeljske vodne zveze po prirodnih pojavih, kot je nastop kalnosti ali
visoke vode, po temperaturi itd. Podatki o tem, kje je prinesloi na dan
jarem ali kos obleke, bi bili tako dobrodošli tistim, ki proučujejo kraške
vodne zveze, tako važne za gradnje hidrocentral. Raziskovalcem jam pa
bi take pripovedke povedale marsikatero jamo, ki je še ne poznajo.
Résumé
CONTES SUR LE MONDE KARSTIQUE SOUTERRAIN
Pendant la recherche de nouvelles grottes souterraines du Karst, l'auteur
a remarqué, que les traditions populaires sur les grottes et les gouffres dans
le Karst slovene, surtout en Basse-Carniole (Dolenjsko), ont subsisté encore
bien nombreuses. Il cite six motifs qu'il a rencontrés au Karst et ou, d'endroit
en endroit, ne change que la grotte ou le sujet s'est déroulé dans une variante
ou une autre. Il s'agit de contes sur le lac dans une montagne qui va s'ouvrir,
sur un couple de boufs qui sont tombés dans un gouffre et dont le joug a été
déposé par une source, sur un sinistré qu'on a sauvé d'un abime, mais qui est
devenu fou, apres une année, et en est mort, sur le chasseur de loirs qui est
tombé dans un gouffre et s'y est nourri de ^pierre de loirs-». L'auteur invite,
enfin, a rassembler du matériel de la sorte.
152