DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. -18. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 36 Trst - Gorica 7. septembre 1S51 Izhaja vsak petek Slovenska narodna lista Volitve so navadno prilika, ko razne demagoške stranke obetajo svojim volivcem vse mogoče in nemogoče, samo da bi dobile njihove glasove. Pri tem so kaj radodarne z obljubami, če imajo kosmato vest jih prav nič ne moti, ali lažejo ali govore resnico. Zato je za nepoučenega volivca nevarnost, da ga taka laž zapelje na napačno pot. Kako pa naj volivec loči, kaj je resnica in kaj je laž, saj lete od vSeh strani nanj samo sladke besede? V ta namen so na razpolago razna merila. Toda najvažneje je poznati preteklost tistih ljudi in skupin, ki mu kaj obljubujejo. Volivec mora ugotoviti, če so njihove besede v skladu z njihovimi dejanji in šele, če mu njegovo tozadevno raziskovanje da pritrdilen odgovor, šele potem jim lahko ver-fame. Ozrimo se na par primerov. Tržaški demokrščani so v prejšnji votivni kampanji obljubovali Slovencem, do. bodo spoštovali iv upoštevali naše pravice. V svojem takratnem govoru preko slovenske radijske postaje so bili kar širokogrudni. Ni izključeno, da jim je kdo morda tudi nasedel. Toda mi-rrile »o volitve in spoznali smo vso aiaganost njihovih votivnih obljub Zato je samo ob tebi razumljivo da jim danes nihče več nekaj por dobnega ne verjame. Naši kominformisti so v pretekli votivni kampanji opozoriti vse svoje agitatorske pomočnike, ki so jim prihajati na pomoč iz Italije, naj se ne izrečejo proti obstoju Svobodnega tržaškega ozemlja. Kakor danes tako so se tudi takrat predstavljali našim ljudem kot izključni in najzvestejši branitelji ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda to ni prav nič motilo raznih italijanskih komunističnih veličin, prav tistih, ki so nastopale tudi na shodih v Trstu, da ne bi kasneje v Italiji ponovno podale razne izjave, ki so odkrile pravo bistvo k orainfor mističnega načrta znanega pod imenom »boljša rešitev«. Ker so na tak način očitno dokazati, da jim je vse govoričenje o Svobodnem tržaškem ozem lju samo mamilo za privabljanje volivcev, bi nihče ve( ne smel verjeti v iskrejiost te njihove trditve pa naj jo še tako vztrajno ponavljajo in še tako močno kričijo. Titovci so pri prejšnjih volitvah prav tako nastopali kot zvesti branitelji Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda votivni plakati še niso odpadli s tržaških zidov in že so pričeli obračati to svojo obljubo. Na znanem zboru v Izoli so enostavno proglasili neuresničljivosl Svobodnega tržaškega ozemlja, o-značili za tepca in reakcionarja vsakega, ki ga zagovarja, in pričela je era otipavanja z Italijo za dosego primernega kompromisa. Toda medtem so se zopet približale druge volitve in od januarja letos so njihova glasila zopet potegnila iz arhivov že zaprašene parole. Danes so že tako daleč, da objavljajo v svojih glasilih posnetke zemljevida celega Svobodnega tržaškega ozemlja, čez katerega je : velikimi črkami napisano geslo »Nikdar več pod Italijo!«, ki so ga posneli iz gesla Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja. Seveda na zemljevidu ni označeno, da nameravajo to Svobodno tržaško ozemlje razkosati! Toda kdo naj jim vendar verjame, ko so še pred nedavnim odrekli_ da bi se javno izjavili za Svobodno tržaško ozemlje, in je šele 2. t. 'in Babič v uvodniku »Primorskega dnevnika« povedal, da je pripravljen podati tudi »takšno iormaiR izjavo« (opozarjamo na beseda »formalno«!). Obenem pa opozarja Babič, da je »tudi Vidali pripravljen dati, posebno sedaj za-volitve takšno izjavo kadar koli hočete, č(: je od tega odvisno, da bo dobi! n kaj več glasov. S tem pa se prav gotovo ne bi odrekel svoji »bo! rešitvi«...« Ta Babičeva primera je res posrečena in z njo nam sam vodja tukajšnje tritovske skupine izpričuje, kakšno vrednost bi imela njegova morebitna votivna o-bljuba. Tako je torej z dejanji in s tem z iskrenostjo treh najvažnejših nasprotnikov, ki se potegujejo v se-REGENT, gospodinjo, Kontovelj J OSIPI N A ŠPA N GERtPERTOT, žena obrtnika, Barkovlje PAVLA LAVRENČ1Č*SANCIN, gospodinja, Skedenj SERGIJ MIHELČIČ, časnikar, Trst KAREL GUŠTIN, delavec, Padriče JOSIP AGNELETTO MILAN SOSIČ FRANE TONCIC KRISTJAN TENCE JOSIP FERFILA ALOJZ KALC Za večjo občinsko samostojnost, n .. . , debirokratjzacijo, narodno enakopravnost ZH3R Slouenske narodne liste ODPRAVIJO NAJ SE NEPOTREBNI URADI POKRAJINSKE UPRAVE, KI SAMO BREME* NIJO FINANCE. Občine naj bodo pod nepo* srednim nadzorstvom državne oblasti Svobodne* ga tržaškega ozemlja. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET NAJ PODVZAME AKCIJO ZA NOV OBČINSKI ZAKON, ki naj povrne občinam na Svobodnem tržaškem ozemlju večjo svobodo in širšo samoupravo, katero so iz« .gubile pred fašističnim zakonom iz leta 1923. OBČINSKO UPRAVO JE TREBA RAZBIROKRA* T1Z1RATI IN POEN OST A VITI. Odpravi naj se vse brezplodno in odvisno delo, ki ga je v občine vpeljal totalitarni fašistični režim. Odvisno urad* ništvo bo dobilo dovolj dela v pridobitnih pokli* cih, čim se Svobodno tržaško ozemlje otrese go* spodarskih okovov, ki ga sedaj priklepajo na Ita* lijo. Preostali občinski uradniki in nameščenci naj bodo dostojno plačani. VRATA V OBČINSKE SLUŽBE SE MORAJO OD« PRETI TUDI SLOVENCEM IN HRVATOM. Pri nameščanju naj bodo slednji enakopravni z Italijani. Občinski uradi naj ne bodo zavetišče za nedomačine! SLOVENSKI JEZIK MORA POSTATI ENAKO* PRAVEN Z ITALIJANSKIM v vseh občinskih uradih in v vsem občinskem poslovanju. RAZLAŠČEVANJE ZEMLJIŠČ naj se omeji na zares nujne primere. Zakon o razlastitvah iz leta 1865.. ki ga je treba čimprej spremeniti, naj se ne izrablja za razlaščevanje slovenske zemlje. SLOVENSKE ŠOLE NAJ DOBE TUDI V MESTU PRIMERNE, PO POTREBI NOVE ZGRADBE. Vse slovenske otroške vrtce je treba sprejeti pod občinsko upravo. Ustanoviti je treba nove slo* venske otroške vrtce posebno v predmestjih in okolici. SLOVENSKO KULTURNO UDEJSTVOVANJE NAJ UŽIVA SORAZMERNO ENAKO POD* PORO KAKOR! ITALIJANSKO. Občina naj se zavzema in prispeva za zgraditev slovenskega kul* turnega doma z gledališčem v središču mesta v nadomestilo za požgani NARODNI DOM. Do« tlej pa naj bo občinsko gledališče Verdi na raz* pol a go tudi za slovenske predstave. SLOVENSKE KULTURNE ORGANIZACIJE naj •e upoštevajo sorazmerno z italijanskimi tudi pri podeljevanju občinskih podpor. To je bil znak naših očetov 1 To je naš znak Tega bomo volili! Za boljše občinsko gospodarstvo, socialno skrbstvo in blagnstanjn OBČINSKE FINANCE JE TREBA REFORMIRA* TI, tako da se primerno obdavčijo večji dohodki, medtem ko naj bo življenjski minimum neobdav* čen. Znesek, ki naj bo prost družinskega davka, je treba zvišati. Občina naj poveča svoje dohodke s pospeševanjem tujskega prometa. UŽITNINSKI DAVEK NA KMETIJSKE PR1DEL* KE JE TREBA ODPRAVITI. Obdavčiti je treba samo to, kar kmet proda, in to tako, da plača da* vek kupec, ne pa kmet. To naj velja za vino, žga* nje, živino in vse druge pridelke. OBČINSKO UŽITNINO NA ŽIVILA JE TREBA ZNIŽATI, kajti samo na ta način se bo občina uspešno borila proti draginii. STANOVANJSKO BEDO JE TREBA ODPRAVI* TI. Občina naj finansira, podpira in pospešuje gradnjo novih stanovanjskih hiš. Pri podel jeva* nju stanovanj naj imajo prednost domačini in ne nedomačim. IZBOLJŠANJU ZDRAVSTVENEGA SKRBSTVA, RAZŠIRJENJU BOLNICE IN POVEČANJU ŠTEVILA AMBULANT mora posvetiti bodoča uprava največjo skrb. Oskrba v hiralnicah in si« '■otišnici naj bo na dostojni višini in imenovane ustanove morajo biti dostopne vsem, ki so jih potrebni. KANDIDATI SLOVENSKE NARODNE LISTE BODO POSVEČALI VSO SKRB DELAVSKE* MU VPRA.ŠANJU glede pravične odmere zasluž* ka za storjeno delo, tako da se zajamči vsakemu delavcu in uslužbencu dostojno življenje in za* dostni dohodek kakor tudi primerno socialno za? varovanje za primer onemoglosti in starosti. PREDMESTJE IN OKOLICA MORAJO IMETI! DOBRE ZVEZE S> SREDIŠČEM MESTA. Te promietne zveze je treba sproti izpopolnjevati. Vodo, plin in elektriko je treba napeljati povsod tja, kjer je še nimajo. PRI OBČINSKIH IN VSEH JAVNIH GRADNJAH TER DELIH NAJ SE UPOŠTEVAJO PRED* VSEM DOMAČE TVRDKE, obrtniki in delavci ter nabrežinski in repentaborski kamnolomi. VASI NAJ DIOBE ZOPET PRAVICO NA tME* NOVANJE POLJSKIH ČUVAJEV, ki jim bodo čuvali imetje in pridelek, OBČINSKA POSESTVA PRI OREHU IN PRI DOMJU NAJ SE RAZDELE med družine, ki so jih doslej obdelovale kot občinski delavci. VESTI z GORIŠKEGA ~ r — ' n T? - r ' " ' Davčpa reforma v Italiji Manija Imroshe iolshe mladine Pod kaznijo visoke globe je treba do 10. oktobra prijaviti dohodke ,Za zakonom od 11. Januarja 1951 £tev. 25 je 'Italija uvedla davčno reformo, ;ki sloni bolj na reformi postopnega reda za ugotovitev in odmero davkov kot pa na davčnem sistemu samem. Tako določa 61. 1 tega 'Zakona, da mora vsakdo do 10. oktobra vsakega leta naznaniti ■na posebnem skupnem obrazcu vse svoje letne dohodke, da mu potem davčni urad odmeri davek. ITako mora vsakdo že letos do 10. oktobra ■naznaniti vse dohodke, ki jih je i-mel leta 1950, ker se plačuje davek za preteklo in ne za -tekoče leto. Jco še ne vemo kakšne skupne dohodke bomo imeli. Gre torej za .tako 'imenovano enotno naznanitev vseh dohodkov in rte vsakega dohodka posebe. Tudi odmera davka bo enotnega značaja, kar utegne 'imeti vsaj to dobro stran, da bomo davkoplačevalci končno vendarle imeli točen pogled v labirint davčnega sistema. Za prihodnje leto ne bo veljala letošnja naznanitev dohodkov in odmere davkov, ampak bomo morali zopet naznaniti vse svoje dohodke, davčni urad pa znova odmeriti višino davčnega zneska. .Značilno pa je novo določilo, da mora naznaniti dohodke tisti, ki jih je dobil, in tisti, ki jih je plačal. Prvi izato, da mu bo odmerjen davek, drugi pa zato, da mu odbijejo od njegovega umazanega < ■hodka to, kar je drugim plačal, to je stroške, ki jih je irtiel. To 'bomo najbolj razumeli, če pomislimo, da so vsi dohodki od dela, ki plačujejo davek kategorije C 2, plačani od gospodarja, ki ima pravico od skupnega umazanega do-'hodka odbiti to, kar je plačal .tistim, ki so delo opravili. Glen 1 zakona od 11. januarja t. 1. določa, da so dolžni podati pismeno izjavo vsi tisti, ki prejemajo dohodke neposredno, in ne tudi tisti ki jih uživajo posredno. Tako n. pr. mora. naznaniti dohodke užitka*-od zemljišča ali užitkar od kake stavbe in ne lastnik zemljišča odnosno stavbe, ki dohodkov ne uživa. OPROSTITVE Niso dolžni prijaviti svojih dohodkov: • 1) filžične -čsebe, ki imajo samo dohodke od zemljišča in poljedelstva fizičnih (solastniki) odnosno pravnih oseb, ki ne plačujejo dopolnilnega davka (»imposta com-plemein-tare«) in imajo samo zemljišče in poljedelske dohodke, tudi če presegajo 240.000 lir na leto; 2) osebe, ki imajo samo dohodke od podrejenega dela (delavci, za-sabni uradniki itd.) in ki plačujejo davek vrste C 2, v kolikor ti do- Goriški urad mednarodne organizacije za .begunce IRO javlja, da bo odslej opravljeno v Gorici vse pripravno delo za izselitev 'beguncev s .pomočjo te organizacije, tabo da ne bo treba- hoditi v Neapelj ■n v Bagnoli. V Gorici bodo odslej pregledovali in .urejevali 'zbirko .vseh potrebnih lis-tin in poslovale bodo razne komisije iz Kanade, Brazilije, Avstralije itd. za naselitev beguncev. V kratkem ča^u bodo prizadeti begunci opravili vse potrebno in se bodo lahko še v i-stem dnevu vrnili na svoje bivadi-»6e. Naknadno 'bodo poklicani pa ila adravniški pregled in konruiar-ijo izpraševanje, kar ne bo vse skupaj trajalo ved 'kot en sam dan. Goriški 'Urad IRO-a je pristojen za begunce, ki bivajo v Julijski in BVurlaneki deželi, v Venetu In na tridentinskem. Izvzeti so le bivajoči v pokrajini Verona. Isti urad organizacije IRO javlja, da so za prvi vpis, to je za •prejem beguncev, potrebne sledeče listine: osebna izkaznica s sliko, potrdilo opcijske izjave, Izdano ne- bili priključeni k Jugo-tfavlji, morajo dokazati, da so tam bivali najmanj deset let. ^ Za prvi sprejem v organisaeijo Zadostuje, da se na urad IRO-a v Cfcorioo predstavi samo poglavar 'družine. Ce je Sprejet on, bodo (»prejeti tudi vsi ostali in se z njimi predstavi na urad »a skupno iiselttev. Železniški llsrt bo nudil Tirad IRO-a. Pri vpisu z» izselitev pa so po-Nrefone sledeče listine: rojstni list, poročni list (ali pa vdovski IMt od-rtosno dokaz ločitve zakona); sam-id lUrt tm tjeporočene, kazenski hodki ne .presegajo letnih 600.000 ,lir. Dohodki (te vrste so oproščeni od prijave tudi če presegajo letnih 600.000 lir, kadar gre ,za davek iz kategorije D (državni in poldržav-ni uradniki — »statali e parastata-li«); 3) osebe, ki imajo samo dohodke od stavb, ki pa ne presegajo 150 lir za obdavčenje (»imponibiie«); 4) osebe, katerih ni moči obdavčiti z nobenim neposrednim davkom (»imposta diretta«) niti stvarnim toreale«) niti osehnim (»per-sonale«), in sicer: fizične osebe, tvrdke, navadne ne pravne združbe (»associazioni dl fatto«) fizičnih o-seb, ki imajo samo dohodke, za tere se plačuje davek kategorije >3 (dohodki od združenega kapitala z Kominformistično »Delo« od 1, septembra je prineslo članek z nay s lovom »Nekaj za doberdobske vo-■ditelj_e SDZ«, v katerem praivi, da so trditve »Demokracije«, ki jih. objavlja glede na bližnje volitve na Tržaškem, o postavljanju neodvisnih kandidatnih list (ki jih »Demokracija« tudi obsoja kot znak politične nezrelosti in strankarske, neopredeiitve), v protislovju s tem kar sem jaz 'trdil pred nekaj mesci. Očividno hoče »Delo« pripisati meni namen, da bi se za volitve od 10. junija t. 1. sestavila in predložila v Doberdobu neodvisna kandidatna lista. Nimam sicer namena polemizirati z listom, ki misli, da me s svojim pisanjem spravi v zadrego Vendar .le zaradi svojih somišljenikov in doberdobske javnosti povem, da je bilo moje zadržanje ob priliki sestavljanja demokratične liste, ki je .potem v Dobe.rdobu zmagala, prav takšno, kot je danes. Toliko res, da nisem nikoli mislil ■resno na kako neodvisno listo, ki bi jo bili v Doberdobu p.rav toomirt-formisti radi izsilili, ker so pač slutili, da sami ne dosežejo niti večine niti manjšine zadostnih glasov. To se je tudi igodiilol Ce je »Delo« danes proti neodvisnim listam, zakaj ni bilo tudi pred nekaj mesci, ko je v Stever-janu kominformistični kandidat nastopil kot »neodvisen« celo na listi DFS? j To je živo dejstvo, ki jas.no pri- lis,t in spričevalo o lepem vedenju za osebe nad 18. letom starosti: spričevalo o delu, zaslužna spričevala, diplome itd. Urad IRO-a v Gorici, Corso Ita-l'ia š.t. 5, audi beguncem točna pojasnila v zadevi sprejema in izselitve s pomočjo organizacije IRO. U.rad posluje vsak dan (razen sobote) od 8,30 do 18. ure. Socialistični odbornik i pokrajinskem sveto odstapil Kakor je znano, so goriški socialisti zastopani v pokrajinskem svetu z enim samim svetovalcem Ma-rinijem, ki so ga na prvi seji de-mokrščani predlagali 'in .izvodili v izvršni .odbor. On je takrat izvolitev sprejel pogojno, ker je želel vedeti za mnenje svoje stranke. Ta je sedaj sklenila, da ne sodeluje z demokrščani, ki niso hoteli 8kupne7 ga nastopa na volitvah. Zato je g. Marini podal ostavko na svoje od-boraiško mesto. 'Sociali is ti stopajo tako v vedno bolj odločno opozicijo proti vladni demokrščanshi stranki. delom, kot na primer trgovec, ki tudi sam opravlja svoj pokuC v trgovini) in kategorije C i (dohodki od (prostega pokiiica — odvetniki, zdravniki itd.) ali pa ki imajo vt dohodke skupaj z dohodki podvrženimi davku kategorije C 2, kadar sami ali skupaj ne presegajo 240 tisoč lir letno. Zadeva ni torej lahka; zato svt tu jemo vsakomur, naj se za svoj primer pozanima pravočasno in ^ natančno preuči. Sicer naj gre p nasvet k poklicnim ljudem. Kdor svojih dohodkov ne prijavi, zapade globi od 5.000 do 100.000 lir (ki se izniža za eno tretjino pri lahkih primerih). Kdor v drugič ne prijavi dohodkov, zapade po dvojni globi. ča, da pada v protislovje in v zadrego le »Delo«, ne jaz. »Delo« tudi zamenja mene z nekim drugim Karolom Černičem, : 18. t. m. kakih 5 metrov iv notranjost Italije. Prišlo' je na ilice mesita tudi obor.j-ženo vojaštvo in vodi se preiskava. . Nam, 'ki iživimo ob meji, so taki dogodki silno neljubi, in bi radi videli, da bi tudi tukaj pri nas bila kmalu postavljena stalna meja. Zopetni sprejem v službo Uslužbenci državnih železnic, tudi tisti, ki niso še bili redni (»d: ruoio«), in ki so bili svojčas odpuščeni iz službe -iz političnih oairov, se lahko zopet prijavijo za sprejem v službo. Tako določa zakon od 20. julija 1951 štev. 637. Poziv usmiljenim srcem! Slovensko dobrodelno društvo v Gorici, Riva Piazizutta 18-1., sprejema oblekce in obutev za ubožni in potrebne učence osnovnih šol. Se najbolj potrebna je obutev! Prihitite vsi na pomoč naši šolski deci! Doberdob Na seji občinskega sveta od 28. avgusta 1.1. so razpravljali tudi o tem, da bi zvišali za eno nadstropje občinsko stavbo, ki so jo -bili Nemci požgali ia ki je sedaj že obnovljena. Zaradi prevelikih stroškov ni prišlo do sklepa. 2Sa isti .seji je bila določena tudi nagrada za. župana,, in sicer 8.000 lir mesečno. G. župan pa je ■prostovoljno odstopil pat mescev nagrade za nabavo obleke občin-SKemu obhodniiku. Tako je naš g. župan pokazal velik socialni čut, joi mu dela čast. Trgovinske izmeniave v mesecu juliju V preteklem mescu juliju je go-r.vš-ka trgovska zbornica izdala 14 uvoznih dovoljenj iz Jugoslavije za skupno . vrednost 53,057.000 lir, in sicer za stavbni les, drva in meso. Za izvoz 'v Jugoslavijo pa je izdali, samo dve dovoljenji od vrednosti 226.680 .lir za električni material. Palača TELVE pokrita V soboto 1. septembra so končali postavljati streho na novo palačo TELVE v Gorici, -ki se dviga na prostoru, kjer so nekdaj imeli svoj sedež ognjegasoi. V -novi zgradbi bo telefonska centrala na avtomatične aparate. Blago za rjuhe Urad za mednarodno pomoč sporoča, da so bile prodajalne blaga za rjuhe iz čiste bombaževine, ki ga je vlada stavila v prodaj po posebnih cenah, zopet zložene s tem blagom vseh širin in po sledečih cenah: blago višine 80 cm po 252 lir meter, višine 50 ?m po 283 lir, višine 120 cm .po 388 lir in višinfe 150 cm ira po 483 lir. Opozarjamo javnost, da razpro-dajalnice v bodoče ne bodo dobile več drugega blaga in da je ta razprodaja tega blaga zadnja. V Gorici prodaja blago tvrdka Kuštrin v ulici Rastello št. 5, v Kr-minu tvrdka Torelli, v Gradiški tvrdka Bressan, v Ronkih tvrdka Utili in v Tržiču tvrdka Lodi. Natečaji Razpisan je natečaj za 32 mest statističnega uradnika IV. razreda. ■Natečaj se vrši s spričevali in t izpitom. Predpisano je spričevalo inižje srednje šole. Prošnje, podprte z vsemi listinami, se morajo nasloviti na »Jstituto Centrale di Stati-stica«, Roma, via Cesare Balbo 10, in morajo biti dostavljene v roku 60 dni od 10. avgusta 1.1. Tozadevna navodila so navedena v »Gaz-zetta Uffioiale« štev. 182. »Gazzetta Ufficiale« štev. 138 bd 9. junija 1951 pa objavlja razpis natečaja za pet mest službe, skupine C, Generalnega inšpektorata za civilno motorizacijo im prevoz. Predpisano je spričevalo (»llcen-za«) srednje šole prve stopnje ali temu enako šolsko spričevalo. Prošnje za sprejem k izpitu, poSprte s potrebnimi listinami, k»i jih uradni list navaja, se morajo poslati na »Minteteiro deri Trasporti — Ispetto-rato Generale deli« Motorlzzazione civiile e dei Trasporti in ooncessio-fle«, Roma , ▼ roku 90 dni od 10. junija 1.1. dalje. Na prefekturi da-jaja tozadevna pojosraiVa. Umetno oplojevanje živine Živinorejci iz občin Gorica, Sovodnje in Steverjan, ki se v smislu prejšnjih objav želijo poslužiti umetnega oplojevanja živine, so .naprošfni, da se glasijo nekaj dni pred izvršitvijo pri tivinozdravni-ku v GoTici v ul. Duca D’Aosta 107 izaradi potreba ih pojasnil tt JMk UMO. j. Od srede I do srede_ 29. AVGUSTA: Angleški zunanji minister Moi^ison zagovarja zahodno oborožitev in izkoriščanje vsake možnosti za pogajanja. — Ameriški zunanji minister Acheson iz~ javlja, da je najboljši način za rešitev tržaškega vprašanja v neposrednih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, in sploh ne omenja več zloglasne tristranske izjave. — Indija pripravlja »belo knjigo« o japonski mirovni pogodbi. — ZDA so določile 150 milijonov dolarjev za Srednji vzhod. — Poveljstvo sil OZN na Koreji izjavlja, da bodo edinole komunisti odgovorni za prekinitev pogajanj za sklenitev premirja. 30. AVGUSTA: Ameriška vlada je aretirala na jugoslovansko zahtevo bivšega ustaškega notranjega ministra Artukoviča, ki se je po vojni zatekel na njeno ozemlje. — Čedalje bolj se vzdržujejo vesti o nastajajočih nesoglasjih med Severnimi Korejci in Kitajci. — Podpisan je obrambni sporazum med ZDA in Filipini za varnost na Tihem morju. — Francoski zunanji minister Schuman ponavlja svojo tezo po amoralni, reviziji« italijanske mirovne pogodbe. — OEEC tirad je pripravil petletni načrt za 25 odstotni dvig evropske industrijske in kmetijske proizvodnje. 31. AVGUSTA: Poveljstvo OZN na Koreji izjavlja, da je še vedno pripravljeno nadaljevati razgovore za sklenitev premirja. — Pandit Nehru napoveduje sklicanje fcon-ference med Indijo, Burmo in Indonezijo glede mirovne pogodbe 2 •Japonsko. — Ameriški seiiat je skrčil za 750 milijard lir Trumanov načrt za gospodarsko pomoč tujini. — Iz Južne Amerike javljajo, da so tam. na delu sovjetske gospodar-' 'ske pete kolone. — Angleška vladd svetuje komunističnim državam’, upnicam Jugoslavije, naj Jugoslaviji pomagajo prebroditi sedanje težave v njeni zunanji trgovini. — Evropska gospodarska komisija je napravila načrt za smotrno razdelitev zalog evropskega premoga. 1. SEPTEMBRA: Na Koreji je Začela vojna vihra zopet razsajati v vsej svoji silovitosti. — Angleška križarka »Liverpool«. — Angle-kratkem obiskala jugoslovansko luko Split; tul ladji bo vrhovni poveljnik atlantskih sil za Sredozemlje admiral Edelsten; istočasno je najavljen tudi obisk angleškega maršala Montgomeryja, namestniku vrhovnega poveljnika atlantskih o-boroženih sil generala D. Eisenho-werja. — OZN zahteva, naj Egipt ukine zapOro nad Sueškim prekopom. — ZDA, Avstralija in Novi Zelamdija so podpisale obrambno pogodbo. — V japonski prestolnici Tokiu je prišlo do komunističnih demonstracij. 2. SEPTEMBRA: Poljska javlja Perziji, da je pripravljena odkupovati njen petrolej in ga odvažati z lastnimi tankovskimi ladjami. Maršal Tito sporoča, uredniku nemškega lista iz Frankfurta »Die Neue Zeituvg«, da bo Jugoslavija sodelovala z Grčijo in Turčijo pri o-brambi Vzhodnega Sredozemlja. — Egipt odklanja poziv OZN glede ukinitve zapore nad Sueškim prelivom. — V San Franciscu so že zbrani zastopniki 45 držav, ki bodo podpisali mirovno pogodbo z Japonsko; general Mac Arthur bo prevzel predsedstvo konference, če ga bodo pozvale vse navzoče države, te pa samo ZDA. S. SEPTEMBRA: V San Franciscu se je začela 'konferenca za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. — Albanci so ubili na meji z Jugoslavijo jugoslovanskega graničarja. — Beograjska »Borba« odgovarja italijanskemu tisku, ki žali Jugoslovane z izrazi »potomci Atilex, »jugoslovanski barbari« itd. — U-mrrl te sloviti ruski zdravnik Voro-nov, znan po stpojem pomladitve-nem zdravljenju. — Arabsko stališče bo imelo velik vpliv na členitev mirovne pogodbe z Jaxxmsko. 4. SBPTEMBRA: Italijanska vlada je odklonila vhodni vizum za gostovanje jugoslovanske folklorne skupine v Rimu, Firencah in Bologni. — Umrl je znani ameriški pisatelj slovenskega rodu Loui* A-damič; okoliščine njegove smrti dajo sltititi, da gre za umor. — Poveljstvo OZN na Koreji javlja, da je na mandžurskem ozetilju zbrcanih. 30 divizij kavkaikih. čet in čet iz sovjetskih satelitskih držav. — Tudi Češkoslovaška bo kupovala perzijski petrolej. — Truman je v svojem otvoritvenem govrrru na konferenci v San Franciscu poudaril nujnost naporov aa mir na Koreji. Izšla je “STVARNOST"! VABILO Ni A Tabor slovenske pesmi i Števerjinu Ki 'bo v nedeljo t. septembra ob 16. uri. Nastopili bodo pevaki zbori iz sledečih vasi: mešani zbor iz Steverjana, Pevme, Gorice, DobeirdoBa ia Jamelj; mladinski izbor iz Steverjana, Podgore, Gorice .In Standreža ter ženski zbor z Vrha sv. Mihaela in' iz Dola. (Za to priliko fao vozila koriera iz Gorice (od Ribija) od 14,30 dalje. Cene običajne. V Steverjanu bo poskrbljeno še za dobro briško kapljico in drugo pijačo ter za sladko briško grozdje In asdje kakor tudi aa shrambo koles. Vei zbori na} pridejo pravočasno, da se bo lahko začelo ob napovedani 'Uri. Zaključek bo okrog 18. -ure. Primorski Slovenci, Steverjan vas vabi! Pridite vsi aa *o edinstveno prireditev iredi briških cipres ia vinogradov! Važno sporočilo beguncem ki se izselijo s pomočjo IRO-a ODGOVOR „DELIT doberdobskih voditeljev SDZ Ohčinslia seja p Souodnjah V soboto 25. avgusta zvečer jt občinsJii sivet preimenovat vse .unče, trge ia ceste nase oocine, in »»-cer z imeni .slovenskih mož, gora s-trpnežev, ki mislijo, da se jim sanje o Trstu prej uresničijo, če na* —- Spoznavajmo nafte sovražnike Naših osem vprašanj in odgovor kominformistom Ker nam »Delo« v svoji zaan . številki ni odgovorilo na naših o sem vprašanj, odgovarjamo sami Tako smo obljubili. 1) Res je, da je po marksistično-leninističnih načelih priprava in izved&a socialne revolucije, torej izzvanje meščanske vojne, vniuv ni cilj komunisticnm partij v v sen nako-muni,stičnih državah sveta. Nobena partija še m iZjaviia, da odstopa od teh načel, idejne osnovi, sta zasnovala Marks in Lngcls, na„-podrobnejše strateške m -Uucticne načrte pa Lenin. Ker so pa moskovski mogotci spoznali, da komunističnih vstaj, zaiaoi veano večjega odpora, prebujenosti in budnosti v najširših plasteh svobodnega sveta, kljuo ogromnim vloženim denarjem, ne morejo več uprizarjati, zastopajo sedaj stališče, da morajo sovjetske armade »osvoboditi« vse »zasužnjene« narode sveta. Zaradi tega so morale podati vse kominfor-mi st ion e partije jasno izjavo, ‘ da se komimormisti ne bodo .borili, če bi sovjetske armade prestopile meje njihovih nacionalnih držav. Jasno je pa, da se pod to krinko krije zgolj goli kremeljski imperialistični pohlep. Slepars.ka projpagan-da za mirom zasleduje dokaj prozoren cilj: ohrometi in čim bolj u-■spavati odporne in obrambne sile svobodnih ljudi, da postanejo lahek pleol vojaško disciplino in so vedno pripravljene, preiti na sabotažna dejanja in na vsako drugo razdiralno delo, ki bi lahko v katerem koli pogledu olajšalo izvedbo sovjetskih osvajalnih načrtov. To so sodobne oblike kominfo.r mistične »Svetovne socialne revolucije«, ki je ibila in ostala končni cilj Sovjetske zveze. 2) Po Leninovih naukih nimajo »protirevolucionarni elementi« v komunističnih režimih nobenih pravic na demokratične svoboščine. Pod tem geslom uničujejo komunisti vse svoje politične in kulturne nasprotnike in celo vsakega posameznika, .ki jim izgleda tudi že v najmanjši meri sumljiv za ohra-. nitev njihove neomejene oblasti. Tako izgleda .torej komunistična »svoboda« in »demokracija«! Dokazov menda ni treba navesti, ker jih pozna že vsak otrok. V svobodnem svetu pa zahtevajo najširše demokratične svoboščine le zaradi tega-da lahko sami irazvijajo neovirano svoje razdiralno in zarotniško delo. 3) Komunisti baje zasledujejo odpravo »izkoriščanja človeka po človeku«. To so besede. Ko pa prigrabijo oblast, uvajajo brezobzirno izkoriščanje človeka po komunistični partiji, .ker živi -ogromen partijski aparat kot parazit na telesu delovnega ljudstva in ker dejstvuje-jo na vodstvih v upravi in gospodarstvu večinoma nesposobni in nestrokovni, zato pa za partijo zanesljivi partijski »aktivisti«, mora za vso to nesmotrno početje n_K pač nositi posledice. Plačuje j in delovni ciovek s svojim mizernim živ ljenjem, medtem ko se partijska gospoda .predaje večkrat udobnemu in pogosio naravnost razkošnemu zivijeiiju. Znano je vsem, da je naj* maiijSi protest, tudi proti največ-jim zvoiabam oblasti, v komunističnih režimih nemogoč. Takoj lahno n:.-daljU,,eš svoje proteste osebno pred gospodom Bogom. 4) Do razkola je tržaškim komunistom komandirala jugoslovanska partija in krila tudi njihove ogromne strošice. Po razkoiu so se trzašrL italijanski komunisti, s svojim žalostnim slovenskim prirtpkom, povezali najože s komunistično pai-tijO Italije. -Saj tega niti ne prucii-vajo! Tako je namreč ukazala Moskve. Slovenski kominiormisti so torej pod komando komunističnega vodstva v Kimu. 5) Tržaški kominformisti ima,o zaradi svojega 'bogatega tiska n. zaradi plačevanja mnogoštevilnih tako imenovanih »aktivistov« tbt-ri agentov) vsak mesec ogromne stroške, ki gredo v težke milijone. Ce bi vse te stroške plačevalo »hvaležno ljudstvo«, bi brez vsakega dvoma objavljalo »Delo« sezname darovalcev.. Teh seznamov pa ni!, Torej mora .ta denar od nekod le prihajati. N:i težko ugotoviti, od kod... Pač iz vira, ki plačuje stroške vseh kominformističnih partij v svetu, o katerih je splošno znano, da so z denarnimi sredstvi bolje preskrbljene kot katera koli druga stranka. 6) V kominformističnih partijah vlada železna disciplina. Tako jih je učil Lenin. Kamor sega neposredno oblast moskovskega centralnega vodstva, kaznujejo tudi najmanjši »odklon«, to se pravi nepokorščino, navadno s smrtno kaznijo. V partijah v svobodnem svetu pa z izobčenjem, kateri sledi »likvidacija«, kadar pade grešnik v roke vsemogočne partijske policije. Pod lepim imenom »demokratičnega centralizma«, skrivajo zgolj načelo, da mora v partijskih organizacijah nižji brezpogojno in slepo izvrševati ukaze višjih. Tako bodo tržaški kominformisti slepo morali izvršiti tudi ukaz iz Moskve, da odvržejo krinko in da se borijo za priključitev STO-ja k Italiji, kadar bo za to prišel ukaz iz Rima ali pa iz Moskve. 7) Vsej naši javnosti je znano, da voditelji komunistične partije Italije odkrito zahtevajo priključitev STO-ja k Italiji. Tržaški kominformisti so do pred kratkim zahtevali za STO »boljšo rešitev« in »plebiscit«, kadar bo imenovan guverner. Brez dvoma v polnem so-g.lasju s svojimi partijskimi prijateljčki v Rimu. Sele sedaj, tik pred volitvami, o tem molčijo. SvojoJ nedavno zahtevo pa seveda niso pre-klicaili. Zatajitev je torej samo začasna. Potegnili jo bodo zopet na, dan, ko bodo volitve mimo. Med kominformisti ne more biti različnih političnih stališč. Merodajno stališče kominformistov o tržaškem vprašanju odkriva komunistična partija v Rimu, ker je nadrejena tržaški. 8) Kominformisti se bahajo in kričijo na vsa usta, kaj sta nek vse ustvarila kominformistična župana v dolinski in zgoniški občini. Pomislite: stotine milijonov lir so uporabili za javna dela! Pri tem 'kričanju bi človek enostavno pomislil, da sta vse to plačala iz lastnega žepa! 'Ne povedo pa naši dobri kominiormis.ti, da je ves denar za javna dela, ki naj sedaj dokaže neprekosljivo sposobnost in privrženost .ljudskim koristim kominfor mističnih županov, dala občinam na razpolago Zavezniška vojaška uprava, proti kateri se kominformisti dan in noč tako hrupno zaganjajo kot .bi jo hoteli vsak hip pognati v morje. 'Naj samo še pripomnimo, da so občine vsa ta sredstva dobile. četudi in kljub temu da imajo kominformistične župane. Kako bi neki izgledala 'ta podpora, če bi v Trstu sedel neki tržaški Rokosovski, v Dolini pa — župan Slovenske narodne liste? „ % 'AkT % SOVJETSKI TROJANSKI KONJ SO VJETSKI IMPERIALIZEM /e gtavrui neparno^ za mir Svetovno vojno lahko preprečimo, če svobodni narodi organizirajo svoje obrambne sile V letih 1946 in 1947 so se zahodne države razorožile. Oborožene sile Združenih držav so se na primer zmanjšale od 12,124.000 mož, v letu 1945, v letu 1948 na mirovno stanje 1,399.000 mož. Moč sovjetskih oboroženih sil se je pa v istem času 'znižala od 12,000.000' na 4,180.000 mož. Tako je bila leta 1948 sovjetska armada približno štirikrat tako vetjilea kot oborožene sile Združenih držav. Vendar sta bili leti 1946 in 1947 za kremeljske mogotce leti previdnega čakanja. Ni treba tu ponavljati vloge po komunistih zasnovanih napadov, ki smo jih videli po drugi svetovni vojni po vsem svetu. Ti napadi govorijo sami za sebe. Vedno, kadar je pogoltnilo žre- lo sovjetske kontrole kako državo, so odrezali njeno prebivalstvo od stikov s svobodnim svetom. Vedno, kadar je komunistični imperializem pogoltnil kako novo državo, so ubogi 'begunci iskali zavetja v svobodnem svetu prav tako, kut so, iskale žrtve fašizma pribežališče v demokracijah. Svobodni svet ne veruje, da je neizogibno potrebno, da bo treba že sedaj v splošni svetovni vojni za obrambo svoje svobode rabiti to vojaško -silo. Svobodni narodi -ne vedo, če bo Sovjetska zveza sprožila tretjo svetovno vojno, da t>i dokončno dobila pod svojo oblast svobodne ljudi. Vendar so dejanja sovjetskih držav po drugi svetovni Marshallov načrt in komunizem Londonski »Times« razmišlja o uspehih, ki jih je dosegla ameriška politika z Marshallovim načrtom ir; zaključuje z mislijo, da to orožje vsekakor ne more biti zadostno • nastopu proti nevarnosti svetovnega komunizma. List piše: »Cim bliže prihaja čas, ko se bo uradno zaključila pomoč iz Marshallovega načrta, .tem primerneje je, da pretehtamo uspehe, ki jili doživlja Evropa od tega velikega poskusa. Namen Marshallovega načrta je bil isti, kot ga imajo številna druga mednarodna podjetji zadnjih let, namreč, da v najprimernejši obliki nastopimo proti ko munizmu in mu dovolj krepko od govorimo na njegove grožnje. Predvsem je treba poudariti, da je bil gospodarski uspeh Marshallovega načrta ogromen. Marshallov načrt je pomagal številnim zahodnoevropskim državam, da so rešil' svoja socialna vprašanja in da sr se iznebile mnogih finančnih .težav Državam, ki so v kritičnem poletji 1946 nevarno nihale med propadon in obnovo, je ta načrt preskrbe’ takojšnjo pomoč v obliki Marshal lovih dolarjev. Toda politične uspehe, ki jih dosegel Marshallov načrt, jb velike teže ocenjevati. Nobenega dvom ni, da je bila Zahodna Evropa oborožena od iunaj, da bi se upirala aevanuMti, hi n p«r«ja v njej mi. In gotovo je tudi, da bi se n široko odprla vrata komunizmu, če bi poletje 1946 prepeljalo zahodnoevropske države do propada. Vsekakor nas lahko pomirjuje dejstv da so letos poleti pokazale franc ske državnozborske volitve občuten padec komunističnih glasov. C Zakaj komunisti ne povedo, da žele tudi pri nas uvesti podobne razmere, kakor jih vic dimo o komunističnih državah? Ali jih je sram? namreč primerjamo sorazmerje, 1 se je pokazalo pri teh zadnjih i coskih volitvah, s sorazmerjem v letu 1946, ugotovimo, da je komunizem v Franciji nazadoval. Nasprotno pa nam italijanske volitve in njihova letošnja dopolnitev kažejo drugače. V Italiji so komunisti v primeri s splošnimi volitvam' v letu 1948 ohranili in celo nekoliko povečali število glasov. Med obema državama, med Francijo in Italijo, M bilo v nekem smislu izvtsti zanimiv* pri- merjavo. Tako v Italiji kakor v Franciji ni mogoče vseh, ki so pri teh ali pri prejšnjih volitvah glasovali za komuniste, verjetno niti večine teh ne, imeti ;za prepričane staliniste. Prav tako se je .tu in tam izkazalo, da je demokratska fronta vseh nekomunističnih strank močnejša kakor ljudska fronta. Toda le zaradi novega volivnega zakona se komunistom kljub velikemu številu njihovih glasov ni posrečilo dobiti v roke več moči v zbornicah. Mimo vsega tega pa je treba poudariti, da samo pobijanje komunizma z gospodarsko pomočjo iz Marshallovega načrta ne more uspeti. Boljša nje gospodarskega položaja ima sicer svojo vrednost, ker je to prva dolžnost demokracij in ker revščina in socialna krivica pripravljata revolucijo. Toda za končno zmago med komunistično mistiko in .privlačnostjo, ki je tako močno ne izžareva nobena naših demokratičnih strank, pa je potrebno še veliko več. Krivo vero namreč lahko končno uniči in nadomesti le prava ver«.* vojni silila svobodni svet, da se zaradi svoje samoobrambe boji najhujšega in se temu primerno pripravi. Svetovni vojni se lahko .izognemo na dva načina. Prvič, če se Sovjetska zveza odloči za mnenje, da komunizem ' lahko ostane pri življenju tudi v svetu, kjer ljudje si smejo izbirati svoje vlade. Taka rešitev zahteva, da Sovjetska zveza dokaže z dejanji .in z besedami, da sprejme načela Združenih narodov. Drugič, svetovno vojno lah- ko preprečimo, če svobodni narodi organizirajo svoje obrambne sir le v taki meri, da se Sovjetska zveza ne bo upala jih napasti. Dokler svobodni narodi niso gotovi, da se bo Sovjetska zveza odločila -za to, da dopušča, da svoboda tekmuje s komunizmom, morajo organizirati svoje sile, da dosežejo mir in da Sovjetska zveza ne bo hotela .tvegati vojno, da doseže svoje cilje. Bližamo se odločilnim mednarodnim zasedanjem, ki bodo dala mož- nost državam zahodnega sveta, da javno in jasno opozorijo vzhodne komunistične države na velikansko odgovornost, ki jo imajo pred svojimi narodi in pred zgodovino. Konferenca v San Francisou glede japonske mirovne pogodbe, konferenca atlantskih zunanjih ministrov v Ottawi in skorajšnji plenum OZN v Parizu bodo morda obvarovali svet pred najihujšim, če bodo izraz enotne volje vseh demokratičnih držav, združemiih v borbi za svobodo in mir. Dfisi o komunistični sfuarnosfi Ameriški visokošolec, Leroy E-verett, je na svojem potovanju po Evropi sedaj obiskal tudi svobodno področje Berlina. Ob priliki mladinskega festivala, ki so ga organizirali komunisti, je obiskal tudi sovjetsko področje. Leroy Everett pripada plemenu črncev, o katerem trdijo komunisti, da ga v Združenih državah zatirajo. Everett pripoveduje, kako so ga komunisti v vzhodnem Berlinu navdušeno sprejeli kot zasužnjenega ameriškega črnca, in ga po- Dokumentarni izjave Prelistavanje komunističnega tiska, tako zvane »politične literature«, nam marsikdaj mimogrede odkrije marsikdaj, kar nam odpira pravi značaj komunizma. Tako na primer je v septembru 1946 ».Učiteljskaja Gazeta« prinesla članek »Burž*jska morala in komunistična morala«, v katerem beremo to-le zanimivo misel o humanizmu: »Sovjetska morala je prepojena z duhom resničnega humanizma. Vendar pa je treba vedeti, da humanizem ni abstraktni evangelij sentimentalne ljubezni do bližnjega. Bistvo vsakega humanizma je vprašanje, kako izvajati strogost nad sovražniki ljudstva.« Sovražniki ljudstva so po komunističnem naziranju vsi tisti, ki niso komunisti. Kakšen humanizem naj bo potem to, če mu je glavni namen sovraštvo, ne pa ljubezen? »Pravda« pa piše: »Pri učenju in šolanju mladine ne smemo nikoli pozabiti, da znanost ni znanost, če ni oplojena z idejo. Znanosti in poučevanja nikakor ni mogoče ločiti od politike in partije, ki sta življenjska osnova sovjetskega režima.« Sola torej ni komunizmu sredstvo za splošno izobraževanje, temveč vojašnica strankarskih fanatikov. Komunistični programi za nase občine so nepopolni. Zakaj niso predvideli tudi gradnjo koncentracijskih taborišč? vabili, naj ostane med njimi v sovjetski coni, da uživa svobodo. Ko so ga silili, da se podpiše v knjigo, ki so ji dali naslov »Borci za mir« je v njo napisal te-le besede: »Kot ameriški črnec sovražim komunizem«. O svojih vtisih pripoveduje Everett, da je pred svojim odhodom v Evropo le malo vedel o ko munizmu. Sedaj pa, ko je pogledal •za »železno .zaveso«, je videl neverjetne stvari in misli, da je to nova oblika hitlerjanskega gibanja. V komunizmu vidi samo izkoriščanje človeka in si ne more zamisliti, kako bi mogel biti komunizem koristen za ljudstvo vzhodnega Berlina. Everett je dodal: »Govoril sem z mnogimi ljudmi, ki so izkusili komunistični sistem in se osebno prepričal, kako le-ta omejuje osebno svobodo. Namesto, da bi si človek lahko ogledal, kar ga zanima, in najbolje izkoristil' čas, dobiš vtis, da te ovirajo pri vsakem koraku. Ko sem primerjal otroke iz zahodnega Berlina ,z otroki na vzhodnem področju, mi je bilo jasno, da so prebivalci sovjetske cone zelo daleč od tega, da bi bili srečni. Cele tri .tedne sem se razgovarjal z raznimi nemškimi visokošolci, ki so zbežali iz vzhodne Nemčije, da lahko študirajo na svobodnih univerzah, ker so se na Vzihodu učili le komunizma. Zdi se, da komunisti zidajo samo kinematografe in poslopja, ki služijo propagandi, da natrpajo ljudi s komunizmom, namesto da bi uredili stanovanjske hiše.« Everett je označil komunistično vladavino v vzhodnem Berlinu za nič drugega kot »novo izdanje porajajočega se hitlerizma«. Kaj bi bilo, če bi bilo... To je smisel vse kominformistične debate z Narodno listo. Liparji smo se pogajali s titovci, pogajali smo se z indipendentisti, botroval nam je celo sam škof, nameravali smo to, nameravali ono, toda za vraga vendar, napravili nismo nič takega, za kar bi nas kominformisti lahko resnično prijeli. V vsem našem postopanju ni ničesar, s čimer bi škodovali interesom našega tukajšnjega življa. Zato pa ko-minformiste to tako presneto boli V politiki, se razgovarja z vsakomur. Tudi s kominformisti smo se spoprijeli, čim so bili dani pogoji za dostojnost razgovora. Nabrežina jim je v žalostnem spominu! Pripravljeni smo govoriti z vsakomur, ker smo demokrati, ne pa to-talitarci, ki poznajo za nasprotnike samo kol po glavi! To pa je nekaj strašnega. Kominformisti ne morejo spati, ker smo govorili s titovci, pa se nismo pogodili, ne morejo spati, ker so nam indipendentisti sporočili ponudbe, ki jih nismo sprejeli. Pa nikar ne mislite da jim krati spanje naše razgovar-janje. Kaj še! Boli jih, ker se nismo nikjer zaleteli, ker smo izbra- li edino pravo pot, ki odgovarja koristim našega naroda in okoliščinam. To je tisto, kar jih peče. Ker ne morejo govoričiti o tem, kar je pa izgubljajo besede o tern, »kaj bi bilo, če bi bilo...« Paole perje Resnicoljubni pa so naši kominformisti nič kako! Kar poglejte kakšne velike zasluge imajo njihove občinske uprave: šole, ceste, elektriko, hiše itd. Vse to so postavile samo zaradi svoje kominformistične marljivosti. Čudno, da ne beremo še kje, da so to plačali komin-formistični župani in občinski svetovalci kar iz svojih žepov. Sicer pa se to še vedno lahko zgodi. Do volitev manjka še mesec dni in do tedaj bodo besede, obljube in zasluge vedno večje. Pri tem pa pozabljajo kominformisti, da so podobna dela izvršena tudi v drugih občinah. Toda tam nimajo zasluge njihovi občinski svetovalci in zato lepo molče. Iz takih občin prinaša »Delo« kvečjemu slike zapuščenih kotičkov, ki jih lahko najdemo na pretek tudi v kominformističnih občinah. Toda to je politika pavjega perja. Ce ne bi bilo kreditov, ki so jih občinam podeljevala višja oblastv* potem bi najbrž naši dragi kominformisti imeli kaj malo za pokaeati Stoletnica rojstua Ivana Tavčarja Te dni obhajamo stoletnico rojstva pisatelja Ivana Taveerja. enega najbolj nadarjenih slove n, pisateljev, ki pa zaradi neugodnih okoliščin svojega talenta ni mogel do kraja razviti. Vendar ga moramo zaradi nekaterih del, zlasti zaradi povesti »Cvetje v jeseni« »Visoška .kronika«, uvrstiti med na -boljše in najzanimivejše pripoved ■nike slovenskega slovstva. Rodil se je 28. avgusta 1. 1851 kot kmečki otrok v Poljanah nad S.t jo Loko, študiral gimnazijo v Ljubljani in nekaj let tudi v Novem mestu, nato pa končal pravne študije na Dunaju, Postal je advokai v Ljubljani in se z vnemo udeleževal takratnega političnega življenja kot eden izmed voditeljev Narodne napredne stranke. Prav zaradi svoje velike politične dejavnosti, ki mu je jemala čas in silej se ni mogel popolnoma razviti ko. pripovednik. Značilno je, da je u-s-tvaril svoji najboljši povesti v starosti, .ko je bil star že okrog (i5 let, in sicer med prvo svetovne' vojno, ko so se strankarske politične strasti umirile in so šli Lu dja spričo krvave svetovne katastrofe in novih perspektiv, ki so vstajale . pred njimi, bolj vase. Tavčar spada po svojem pisat 1 skem delu v čas, ko je začel realizem v našem slovstvu izpodrivati romantiko. Njegova prva d?'a tako povesti in novele-»Dona Klara«, »Povest o kleti«, »Antonio Gledjevid«, »Bolna ljubezen«, »O--t-ok in struga« itd. so še vsa polna čustvene in grajske romantike. Objavljal jih je navadno v revijah. Pozneje pa je začel pisati v-^kladu >s časom bolj realistično, kar je prišlo do izraza v povestih »Vita v-itae rntae«, »Grajski pisar«, »Ivam Soln-ce«, »Mrtva srca« in v politični satiri »4000«. Cim bolj pa je sam zorel v življenju, tem bolj zrela postaja tudi njegova umetnost. Zato se je povzpel najviše prav v svojih poznih delih, v romanu »Izza kongresa«, v »Slikah iz loškega pogorja« a naslovom »Med gorami«, v novelah »Q Zali« ter v že omenjenih povestih »Cvetje v jeseni« in »VI-soška kronika«. Največji čar njegovih del je njegova čudovita, sveža domišljija, kakršno pri slovenskih pisateljih It redkokdaj srečamo, posebno v poznejših, delih, ko jo je opismenit:! s človečanstvom dozorelega človeka in z realnejšo presojo sve:a in življenja. Umrl je 1. 1923. Pokopali so ga v domači pokrajini, na vrtu gradiča Visoko, ki ga je opisal v »Visoški kroniki«. Tam so pred nekaj leti zakopali tudi zadnje mladike njegovega rodu. TAVČARJEV ROJSTNI DOM NA POLJANAH 08 ZAČETKU VPISOVANJA ZA l\OVO ŠOLSKO LETO 'V Poglejmo malo v Skedenj! Posledice nasilnega poitalijančevanja za naš žioelj na Tržaškem Tako' ,sem si mislil sam pri sebi in neko nedeljo že zjutraj sem se res napravil v Skedenj in isem bil tam ves dan. Pa vam nekaj malega povem, kar sem tam videl :n slišal. Kolovratil sem po vasi — Ske-denjci pravijo namreč Skednju ne predmestje ali mesto, ampak vas. Saj je tudi res bil Skedenj še pr - d nedavnimi leti vas, in sicer slovenska vas, popolnoma ločena od mesta. Zdaj pa je tako naraste!, da « skoraj že popolnoma povezan z mestom, da mu več ne priti če naziv »vas«, še manj pa slovenska vas. Na trgovinah in obrtnijah je sir-skoraj povsod dvojezičen napis Toda po »vasi« slišiš govoriti skoraj samo laščino. Vsekakor je v Skednju še mnogo Slovencev, sa imajo ob nedeljah dve »slovenski« maši, imajo pa tudi dve »laški«, c na pa ie recimo »nevtralna«. i Imajo tudi slovensko šolo, ki po ima baje polovico manj učencev kot laška. Pomislite, polovico manj! Zakaj? No, zato, ker mnogi slovenski starši pošiljajo svoje otroke v laško šolo in zaradi tega govorijo doma z. njimi Iaš-ko, da jim tako »pomagajo«, in pa ker otroci, ki zahajajo v laško šolo, niti ne marajo govoriti slovensko in, se slovenščine otresajo kakor govedo muh. Pa ne samo ,to; ko taki otroc dorastejo, se sramujejo svojegr slovenskega pokolje, nja in hočej,-to dejstvo zabrisati s čim večjim zaničevanjem slovenskega jezika ir se uveljavljati kot največji Italijani in sovražniki Slovencev, tako da je vedno resničen rek: »Poturi-ca - hujši od Turka!« Pred tremi leti sem govoril z nekim starim Tržačanom, ki je za si lo lomil slovenščino, saj je bil sin slovenskih staršev, pa je jezno re kel: »Moj oče je kriv, da ne znam slovensko, ker me je poslal v la ško šolo!« Tako, samo še bolj jezno bodo čez leta rekli mnogi Tržačan1 kajti v Trstu bo čedalje bolj slovenščina silno potrebna in korist- Inozemski tisk o o tržaškem načrtih titovcev vprašanju Opozorili smo našo javnost o slepomišenju in neiskreni ter nevarni igri titovcev o vprašanj-u STO-ja. Kdor nam še ne Veruje, naj prečila, kaj je napisal posebni dopisnik ■znanega švicarskega dnevnika »Die Tat« v uvodniku z; dne 30. avgusta t i., Lis,: piše dobesedno: »Stališči Rima in Beograda nikakor nista tako različni, kot morda izgleda. Teoretično zagovarja jugoslovansko časopisje še vedno »status quo«, kot zahteva Italija u-radno prej ko slej povračilo celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja. Dejansko pa ve vsak,' in to -javljajo tudi Jugoslovani na odgovornih političnih položajih, da je Jugoslavija mesto Trst in anglo-am.eriško področje Svobodnega tr-. inskega ozemlja že odpisala in da je vedno pripravljena, stopiti v pogajanja radi vrnitve tega ozemlja Italiji le pod enim pogojem: da prizna Italija vključitev cone B, ki je zasedena od Jugoslovanov, v sestav jugoslovanske države. Gre za predele Istre okrog Kopra, ki so jih zasedle Titove čete že pred mirovno pogodbo in ki so jih v Parizu dodelili Svobodnemu ozemlju. To področje je šlo prav -tako kot Jugoslavija skoz mlin komunistične revolucije in je danes v svoji socialni in gospodarski strukturi skozi in skozi »ti-to[stično«. Te socialne spremembe izključujejo danes, po mišljenju beograjske vlade, vsako misel na vrnitev cone B Italiji.« K terriu' bi le pripomnili, da sploh ne gre za prepustitev cone B Italiji, ampak za priznanje, da pripada Svobodnemu tržaškemu ozemlju kot določa mirovna pogodba z Italijo. Avtomobili v letu 1950 Svetovna proizvodnja osebnih ir tovornih avtomobilov ter avtobusov je dosegla leta 1950 nov vrhunec z 10,488.228 vozili (v letu 1949 8 milijonov 169.881). Največ vozil so izdelale Združene države: 6,665.6?8 osebnih avtomobilov, 1,332.247 tovornih in 4.907 avtobusov, to je skupaj 8,002.782 vozil. Prekomorska izdaja časopisa »The American Automobile« poroča, da je leta 1950 bilo v obratu na svetu približno 68,920.591 osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov Leta 1949 je obratovalo skupaj 63,457.714 avtomobilskih vozil. Okoli 70 odst. teh vozil je leta 1950 obratovalo v Združenih državah, 40.011.267 osebnih, 8,141.j506 tovornih avtomobilov in 130.562 avtobusov. Evropa je imela 12,255.113 osebnih, tovornih in avtobusnih vozil Za druga področja so na razpolago sledeče cenitve: Azija 1,039.071' Afrika 1,191.633; Oceanija 1,831,114 Severna in Južna Amerika brez Združenih držav 4,320.321. na. To uvide vajo še celo neka.,., pametni Lahi sami. Rekel sem, da se po »vasi« sli--, skoraj samo laščina. No, -resnici na ljupo moram redi, da sem srečava se precej žensk, m-iadih -in s-tarih. ki so med seboj govorile slovensko. Toda moški! Vsakih pet korakov sem sel mimo večjih in manjših gruč mož in zlasti iantov, ki sc vsepovsod postajali ob vogalih, sloneli ob zidovih, se razgovarjali, smejali in .zabavali, toda slovenske' bčsede nisem slišal. Hudinja, ka, ni v Skednju nič slovenskih iantov? sem tiho godrnjal sam pri sc bi. Nekaj jih vsekako mora bit: toda slovenske zavednosti je med njimi .zelo malo ali pa nič. Ko st bodo ti lant.-e poročili, bodo verjetno tudi v družini govorili laško, kakor so že navajeni, in tako se slovenski živelj čedalje bolj izgublja, laški pa se iz slovenske krvi čedalje bolj množi. ■ Le pojdite pogledat na v,sa tržaška pokopališča, pa boste iz neštetih popačenih priimkov spoznali, koliko slovenske krvi se je izgubilo! Kajti tako, kakor je v Skednju, je tudi v vseh drugih tržaških predmestjih, natančno tako pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, pri Sv. Ani, na Kolonkovcu itd. Seveda je povsod tod tudi zelo mnogo zavednih Slovencev. Toda zakaj niso vsi Slovenci zares Slovenci? Posebno zdaj, ko se čedalje boij bliža popolno uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, torej samostojne državice, kjer bo slovenščina popolnoma enakopravna z laščino? Prav to pa je tisto, kar tržaške iredentarje peče m prav zato in samo zaradi tega tako kričijo, da bi prišlo STO pod Italijo. Ce bi bilo tako določen da bi na STO-ju samo Italijani po mili volji ukazovali, da bi -bili samb oni neomejeni gospodarji, kaj mislite, da bi potem še zahtevai da naj pride pod Italijo? Kaj še Niti eden me bi se oglasil s tab zahtevo. To naj pomislijo tisti t. žaš.ki Slovenci, ki svoj jezik za\t stavljajo in svoje -otroke pošiljaj: v laške šole in tako sami svoje družine poštalijančujejo. Kajti vsi taki Slovenci delajo posredno za t-da bi Trst prišel pod Italijo. K a pa čaka Trst in še posebe Slovence pod Italijo, vam je »Demokracija« dovolj jasno povedala. Vprašal sem nekoga, če je v Skednju in njegovi okolici: Sv. A-na, Kolonkovec itd. res mnogo ko munistov. »Kajpada je res«, je odgovoril. »Saj imajo veliko in edino gledališko dvorano komunisti v rokah. Nekaj malega je titovcev, drugi m vsi kom in form isti, in ti so večinoma Slovenci ali vsaj bivši Slo ve m ci. Med komunisti veljajo namreč titovci za nacionaliste in zato noben laški komunist ni ti-tovec. Razume se, Lah-kom-unlst je najprej Lah in šele potem komunist, Slo-venec-komunist je pa z vso du o najprej komunist, Slovenec pa sploh ne več. Zato pa Italijani, tudi na1 večji nasprotniki komunistov, demokristjani, smatrajo komunistično stranko ,za laško stranko, posebn- Proslava duatisočletnice Pariza Francoska prestolnica praznuje 2000-letnico svojega rojstva s številnimi prireditvami, ki so značilne za pariško originalnost: koncerti, mimohodi noš, alegoričnimi predstavami, razsvetljavo spomen ikov in -trgov itd. Toda največia zanimivost teh proslav so brez dvoma bogato okrašena izložbena o-kna trgovin vseh vrst, pred katerimi ' je vedno polno gledalcev, ta-kr da zaradi gruč zastane mnogokrat celo promet. V Rue de la Paix je na primer razstavil neki draguljar v svojem izložbenem oknu rekonstrukcijo Pa-raza iz nekdanjih časov z značilnimi pariškimi svetiljkami. v katerih se blestijo namesto plinskih pia menov krasni diamanti. če gre prati Slovencem.« »Torej v: niste komunist«, sem mu -rekel. »Ne, nisem komunist, toda zadnjiki at sem volil titovce«, je odvrni:. »Letos pa bom volil našo lipovo vejico, kajti 'titovci so ne -samo v Skednju, ampak sploh na Tržaškem s svojo neumno »frateianco« m.d številnimi Slovenci ubili narodno zavednost. Kako ne, najprej -so jii ■ napolnili s komunističnim in boij-ševiškim duhom, potem pa jih po gnali med kominformiste, ki jih vodi Lah Vidali, ki je -za Italijo prav tako, kakor Bartoli in sploh vsa demokrščansika stranka okoli »Giornale di Trieste«, »Vita Nuo-va« itd.« »Kakor vidim, ste vi dobro spregledali !« »Ej. prijatelj, ne samo jaz, so še drugi, ki so tudi spregledali in vedno bolj -spregledujejo.« No, to je pa še dobro, sem si mislil, ko sem se proti večeru kobaca’ v avtobus. Da bi le kaj .kmalu postal Skedenj zopet zavedna slovenska »vas«, kakor je bila nekoč! Tržaški Slovenec Slovenska prosvetna matica vas vabi na svojo vsakoletno jesensko prireditev | ki bo 9. septembra ob 15,30na Opčinah (za pokopališčem) SPORED: 1) Pevski zbor AK Jadran: slovenske narodne in umetne pesmi 2) Tenor Dušan Pertot: Hatze, »Da sem bogat« in »Celo mi selo omilelo« 3) Dekliški tercet s Kontovela: Adamič, »Kazen«; narodna, »Sijaj, sijaj sončece« 4) Bolgarska folklorna skupina izvaja narodne pl e* se ob spremljavi tamburic 5) Violinist Štefan Nedelčev: Glazunova »Medita* cija«; Sarasatovi »Modri cigani« 6) Tenor Dušan Pertot: Pavčič, »Pred durmi«; Go* tovac, Arija iz opere »Ero z onega sveta« 7) Dekliški tercet s Kontovela: narodna, »Dve leti in pol«; narodna, »Oglar je čeden fant«; Aldo Danev, »Lastovka« 8) Pevski zbor AK Jadran: slovenske narodne in umetne pesmi. * Med sporedom nastopi Mario Sancin s harmoniko * Zbor AK Jadran vodi Z. Harej, Dekliški tercet s Kontovela pa A. Danev. Po sporedu prosta zabava in ples. — Igra godba s Proseka. — Preskrbljeno je za dober prigrizek in pijačo. Zensko votivno pravica v ZDA V nedeljo 26. avg-uata so proslavili v Združenih državah 31. obletnico uvedbe ženske volivne pravice. Na ta dan je bil leta 1920 odobren 19. dodatek ameriške ustave ki podeljuje vsem ženskam volivno pravico. V zvezi s to obletnico so podale razne odlične žene svoje pripombe k proslavi. Tako je izjavila gospa Franklin D. Roosevelt med drugim: »Vsaka država ima korist od naraščajočega zanimanja, ki ga povzroči dejstvo, da si je del njenih državljanov pridobil nove pravice.« Gospa "Roosevelt ie v svoji zvezi dalje poudarila, da povzroči v vsaki državi, v kateri so dobile žene volivno pravico, 'to dejstvo velike Književne drobtine Nasvet, ki ga je dal znani katoliški pisatelj George Bernanos svoji nečakinji (v spominsko knjigo': »Ne poroči se s pisateljem. S tem tvegaš, da postaneš mati književnika in pripomoreš k zavlačevanju izumiranja vrste, ki je nekako med pavom in puranom.« (Pavi so zna ni po svoji neumnosti, purani pa po požrešnosti). V francoski reviji France-Amč-rique smo črtali pred časom sledečo duhovitost: Neka silno bo-gata francoska madume, ki je bila hkrati. slavna po svoji denarn-osti in p*o pomanjkanju bistroumnosti, je priredila znamenito večerjo in pova-' bila same odlične goste. Ko je vstopil pisatelj Henry de Monthe.riant ga je imenitna gospa obsula z vprašanji. Med drugim je- hotela- izvedeti tudi t-o-le: »Ali so Inteligentni možje tudi dobri soprogi?« — Moto-■therlant pa ji je hladno odgovori-: »Inteligentni ženijo.« možje, gospa, se ne * se s pisanjem ro- — Ukvarjam manov. — Ste že kaj prodali? - Da, uro, prstan in plašč. (Iz revije Letras. Mežico City) * V Vatikanu so začeli izdajati italijansko katoliško enciklopedijo, lire ja jo znani cerkveni zgodovinar, profesor Pio Paschini, izdaja pa »Ente per VEnciclopedia Cattolica e per il libro cattolico«. Ureditev snovi in tisk spominjata na italijansko enciklopedijo. V »Katoliški enciklopediji« prispevajo zlasti italijanski pisatelji in znanstveniki. 0 tudi drugih ne manjka. Zanimiv je jugoslovanski del. Pregled sloven ske književnosti pa je prispeval tržaški profesor Jože Peterlin. Ilustracije, ki so deloma barvne, sr zelo dobre. Člankom -so dodejavt1 kratki življenjepisi. O .tej monumentalni knjigi, ki še vedno izhaja (že tretje leto), bomo še por -čali. * Ukrajinska revija v Združenih državah, The Ukrainian Quarterly poroča, da so v zadnjem času dospeli v Združene države sledeči u-krai-inski pisatelji: Ehven Mala- njuk, Tod-os Osmačka, Yurij Kosaš. Fedir Dudko, Oles Babij, Bohdar Kravciv, Roman Kupčinsky, Vasil Caplenko, Ludmila Ivčenko, Ivan Kernicky, Yar Slavutič, Vadim Le-syč, Teodor Kurpita. * Francoska revija »Les Nouvelles Litterairas« jc objavila pred ne- davnim sledeč nasvet, ki ga je dal angleški pisatelj Some-r-set Mau-gharn mlademu pisatelju iger: »Ce hočeš uspeti, napiši žaloigro v petih dejanjih in jo založi v predal. Ce-z tri ali štiri mesece j-o vzemi v roke in jo spremeni v -komedijo v treh dejanjih. Ko jo boš spet z nekaj mesecev imel v predalu, jo skrči na dvig gledališke zavese. Ko boš to storil, pojdi in se oženi z bogato Amerikanko.« # Med -slavnostno večerjo, ki so jo bili priredili v čast nenavadno ni-čemurnega pisatelja, naj bi na koncu . g-ovoranc povedal še pisatelj sam kako besedo. »O čem naj ra govorim?« je vprašal slavljene' . »O literaturi, naravno!« so odgovorili gostje. »WeM, dragi prijatelj: o 'literaturi govoriti je zelo težko. Homer je mrtev. Shakespeare je mrtev. Victor Hugo je mrtev. Poštenost pa mi prepoveduje, da bi govoril o samem sebi.« spremembe. Zlasti tudi dobijo žene mesta v javnosti, posebno na področju socialnega skrbstva. Sodnica Sarah Hughes, predsednica ameriške -zveze žen iz svobodnih poklicev in trgovskih krogov, je med drgim izjavila, da pomeni sprejetje 19. -dostavka vrhunec velikega boja žen za udeležbo v javnem življenju Amerike. Gospa India Edward.s, podpredsednica ameriške demokratske stranke je med drugim izjavila: »Odkar so dobile žene v tej državi volivno pravico, so se vedno bolj politično udejstvovale v -okviru obeh velikih političnih strank. Z obžalovanjem pa moram izjaviti, da je število žen v ameriški politiki še vedno v manjšini, čeprav je njihov vpliv v našem javnem življenju večji kot kdar koli prej. -Predsednik Truman je v zadnjih šestih letih imenoval več žen na visoka politična mesto ko.t kateri koli drug-i predsednik naše zgodovine. 1LO bo predlagala fond za pomoč pri preseljevanju delavcev Glavni ravnatelj Mednarodne organizacije za delo, David A. Morse, je v govoru na zasedanju gospodarskega in socialnega sveta v Ženevi izjavil, da bo ILO na konferenci za preseljevanje.delavcev, ki se bo pričela 2. oktobra v Neaplju, predlagala ustanovitev posebnega fonda za pomoč pri preseljevanju evropskih delavcev. Po tem načrtu bo ILO nudila pomoč pri preseljevanju evropskih delavcev vladnim in zasebnim organizacijam, za prevoz delavcev, v obliki posojil in daril. Na konferenco v Neaplju, ki bo pod pokroviteljstvom ILO-a, bodo povabili prizadete zdravstvene in delavske organizacije. = KMETIJSTVO Zeleno gnojenje Pri na-s je zeleno gnojenje -trtam ali sadnemu drevju, kakor -sploh vsem kulturam, zelo malo ali pa sploh nič v navadi. Vendar je te vrste gnojenje zelo priporočljivo zlasti v hribovitih legah, kjer je dovoz hlevskega gnoja bolj otežko-čen in zvezan z velikimi stroški in -trudom. Potem bi morali zeleno gnojenje gojiti, kadar nam primanjkuje hlevskega gnoja. Moramo namreč vedeti, da nadomešča zeleno gnojenje popolnoma ono s hlevskim gnojem, ker vsebuje v-se organske snovi hlevskega gnoja, ki ie, kakor smo že pisali, kralj vseh gnojil, ker vsebuje vse hranilne,' snovi, ki jih rastline potrebujem in med temi -tudi »humus« (črna, prst), -ki -zemljo irahlja in priporno re, da se ista hitreje ogreje in ta ko bolj zgodaj -rodi. Gnojenje vršimo s posetvijo raznih metuljnie, kakor n. pr.: bob. grašč-ica. rdeča detelja. Zemljo preorjemo ali prekopljemo in nato posejemo 7. eno navedenih rastlin. V -sedanjem času d* bila 'najprimernejša rdeča detel ki Ko rastlina doraste in ko je v polnem cvetenju, jo podorjemo ali podkopljemo -na način, kakor nam bolje prija. Primeren način za pod-oranje je tale: pred oranjem deteljo pobranamo, in sicer v pravc-u. kakor -bomo orali; -to se pravi, ce bomo orali proti jugu, bomo tudj branali proti jugu. S takim postopkom omejimo nabiranje na plug. Bob jn graščioo sejemo v jeseni, bob do pomladi. Najbolj priporočljiv je bob malih zrn. ker s tem pridobimo na količini rastlin. Da bo zeleno gnojenje bolj uspešno, to je, da se -rastline dobro razrastejo, moramo ob -setvi istim pognojiti z umetnimi gnojili: na 1000 kv. m kakih 50 kg superf-osfa-ta, 25 kg kalijeve -soli. Ako nam -rastline slabo rastejo, jim bomo pognojili z gnojnico ali kakim dušičnatim gnojilom: žveplenokisl-i amonja-k, apne-ni ali amonijev ni-tra-t, čilski soliter itd., in -sicer teh -slednjih po kakih 10 - 15 kg na 1000 kv. m. Gnojenje z metuljnicami -bogati zemljo, zlasti z dušikom, ki ga te rastline vsrkavajo iz zraka. Dušik je rastlinam to, kar so človeku beljakovine! Z zelenim gnojenjem damo zemlji na 11 ha povprečno do 120 k-g čistega dušika, kar odgovarja 5 - 6 q žveplenok-i-slega amonjaka, ki bi nas stal 22.000 do 25.000 lir. Poleg tega damo s -taikim gnojenjem do 250 q organske -snovi, ki -zemljo zrahlja. Zeleno gnojenje bi morali zlasti gojiti v novih nasadih, ker se ? istim uniči plevel. KJE Titovska, potegavščina z „Enotnimi listami" Niso si sdaibo .zamislili svoje vo-livne’ strategije naši titovci. Dobro so vedeli, da so njihovi izgledi za •upravne volitve naravnost obupn. Od samega začetka ni bilo .težko predvideti, da bodo imele oktobrske volitve izrazit politični značaj. .Naj bodo socialna in gospodarska gledanja posameznih strank, ki bodo nastopile ina volitvah, še tako različna, dejansko se delijo sedaj le v dve veliki skupini: Ali so za ali pa proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Upravna in gospodarska vzrašanja, pa naj ;bodo za posamezne občine še tako važna, stopajo zaenkrat v drugo vrsto. T.o-krat namreč sega pomen upravni! voliiev daleč preko naših me.a Po njihovem .izidu bodo zavzeli velike sile svoje nadaljne stališče v tržaškem vprašanju in od Izida bo tudi odvisno, če to Italija ; morana končno pokopati svoje a-spiracije na Trst ali ne. Titovci so pa prav v tem osnovnem vprašanju popolnoma kompromitirani. Nista BttinJli niti dve leti, ko so se odrekli Trsta in ga ponudili Italiji, navidezno v zamenjavo za Gorico, dejansiko pa za cono B. Z naravnost besnim kričanjem so komaj pred poldrugim letom napadali nas, v Akcijskem odboru .združene tri slovenske demokratične skupine, da smo narodni izdajalci, ko smo odločno vstali proti temu njihovemu izdajalskemu načrtu. Kako so se potem zvijali in v tržaškem vprašanju skakali kot brez glave od stališča do stališča in ka ko še danes nesramno slepomišijo — ne najdemo za njihovo početje drugega izraza! — je vsej naši ja v nosti predobro znano. Kljub njihovemu geslu: »Nikoli več pod Itali jo«, ki so ga enostavno ukradli nam, so prej kot slej na revizionističnem stališču. Hočejo si pridržati cono B, o Trstu in naši coni so pa pripravljeni na razgovore 2e vsak-politični otrok si je na jasnem, da bi šel v tem primeru Trst in vsa cona A neizogibno zopet pod Italijo! Volitve so se bližale. Kako stopiti s takimi političnim cilji pred volivce in ne tvegati,. da ostaneš, praznih rok? Saj vendar niso tržaški Slovenci tako neumni, da si bodo sami zadrgnili vrv okoli vra tu! In tako so si naši brihtni titovci izmislili kaj priprosto rešitev: .Podala bomo neke izjave, ‘ki naj u-stvarijo videz, da smo tudi mi -za ©stvaritev STO-ja, pri’ .tem pa bomo postavili pogoje, ki popolnoma izključujejo izpolnitev naših obljub. To je namreč dejanski smisel njihovega naravnost smešnega pogoja, da bodo za združitev obeh con .šele -tedaj, iko bo vladala .tudi v coni A njihova tako imenovana ljudska oblast. Da pa jih ne bi tudi taka njihova medla izjava v kakršnem koli oziru vezala, so pre-isikrbeli istočasno, da je nekdo izven njihovih lokalnih vrst poa; izjavo, da na odstopitev cone B Svobodnemu tržaškemu ozemlju niti ne mislijo. To je storil Regent in »Pirimorski dnevnik« je njegovo izjavo ponatisnil. Dovolili so si še drugo- lumparijo! Dobro so se zavedali, kako so šibke in slabotne njihove pozicije v Trstu in posebno na. podeželju, •Naš človek na meji pač gleda z lastnimi očmi, kako to iz gleda, kadar, komunistični aktivisti »gradijo socializem«. Ni ga našega obmejne-ga človeka, ki ne bi želel najmanj, da takšna »graditev socializma« njega nikdar ne zajame! To, mirno lahko trdimo, ne da bi tvegali, da nam bo ikdor koli oporekal — izvzemši seveda titovski aktivisti. Ze zadnje volitve so glede tees dale jasno sliko. Na vsem podeželju so .titovoi ostali v občutni manjšini. Njihovo slepomišenje v trža- škem vprašanju je od njih odvrnilo še skoraj vse preostale. Kaj storiti? Kadar gre za nepošteno zvijačo, ni bilo tržaško .titovsko vodstvo nikdar v zadregi. Tudi sedaj ne. (Najprej so njihovi mnogoštevilni znani in tajni agenti že pred meseci pričeli obletavati naše podeželje in širiti parolo o nujnosti skupnega nastopa vseh nekominformi-stičnih Slovencev, češ: kadar gre za narodne koristi morajo stopiti v ozadje vsi osebni in strankarski oziri. Potem je sledila za njihovo vodstvo najbolj mučna naloga. Stopit je bilo .treba pred one Slover katere so psovali skozi leta kot reakcionarje, malomeščane, buržu-je, imperialistične hlapce, narodne izdajalce itd., in jim ponuditi nič manj kot — skupni volivni nastop na volitvah. Lahko si predstavljamo, da si je Babič pregrizel jezik, predno je šel na to križevo pot. Toda tla so mu gorela pod nogami in, gorje njemu, in njegovemu društvu, če pogorijo tudi na teh volitvah! Kako so .tekli ti razgovori, je obvestil našo jaivnost že naš Glavni volivni odbor. Jasno je bilo takoj r da ni mogel pričenjati kakršnih ko^ ili razgovorov, predno ni bilo prečiščeno vprašanje, kakšno stališče, zavzemajo tržaški titovci v našem življenjskem vprašanju, nam rec v vprašanju ohranitve STO-ja, ki j je hilo ustanovljeno in Si nam ostane lahko ohranjeno le ha podlagi mednarodno za vse obvez-n e mirovne pogodbe. Odgovor titovcerrr je znan. O ČT -bili so daiti javno izjavo, da so tudi oni na tem stališču. Hkrati so pa tudi izjavili, da -gredo v Trstu svojo samostojno listo na volitve'. Le za skoraj popolnoma slovensko podeželje je torrej veljala nujnost za strnitev slovenskih sil na Tržaškem, ne pa tudi za narodnostno najbolj ogroženi Trst! In (tedaj so si titovci dovolili višek nemoralnosti. Predno so še i-meli v rokah odgovor našega Glavnega votivnega odbora na njihovi ponudbo za skupni nastop v pode želskih občinah, so sestavili v Re-■pentabru svojo listo, nadeli ime »Enotne slovenske liste« in sestavili na svojem sedežu v ulici Ruggero Manna plameneč poziv Re-pentaborčanov za sestavo takšnih skupnih list tudi v vseh ostalih podeželskih občinah in obenem pričeli kričati na vsa usta, da smo m i razbijači enotnosti! Naj pribijemo z vso jasnostjo: Njihova »E-notna slovenska -lista« v Repenta-bru je prav tako enotna, kot so e-notni njihovi »Enotni razredni sindikati«. S takimi primitivnimi in nepoštenimi triki mislijo titovci š^ vedno kaliti naše čiste slovenske vode! Potem pa se še drznejo načenjati vprašanje o zaupanju in ne zaupanju! Ne bomo z njimi tratili časa. Preresna so druga bolj pereča vprašanja pred nami. Naj spregovori naše pošteno slovensko ljudstvo! Čudne razlage pisanja „Demokracije Proti koncu preteklega tedna so imeli kam.informis.ti kar tri zt»ro-vanja,sna kat^nih so se .bavili »lažnivim -tolmačenjem pisanja i>Deteokracije« in političnega delovanja Slovenske demokratske zveze. Ko-minformis-tična zborovanja so bila na Opčinah, v Borštu in v Skednju. Na Opčinah je nastopil kot glavni govornik izvedenec za vprašanja SDZ »tovariš Mitko« - Siško-vič, urednik »Dela«. Da bi bolje prepričal navzoče o svojih smelih Prispevajte v volivni sklad Slovenske narodne liste, ki edina brezjpogojno brani koristi tržaških Slovencev J trditvah, je enostavno čital »Demokracijo«. Da je SDZ proti delavstvu in ga zaničuje, dokazuje sama »Demokracija« z dne 1. aprila 1949, ko piše v članku »SDZ in naš delavec«, »da je treba iz delavca narediti človeka, ki ibo imel pravico soditi z lastno glavo!« Po Siškovičevem mnenju stoji potemtakem SDZ na stališču, da delavec nii človek, zaradi česar bi bil največji zločin m s Italijani in volivna kampanja Za Italijane volivna kampanja ni pričela dobro. Kolebali so že tedaj, ko bi glede volitev od zaveznikov mogli* še kaj doseči. Dolgo si niso bili na jasnem, kater-i zakoni naj bi veljali, kateri volivni rok bi jim bil povoljnejši. Volitve bi morale namreč biti ‘že junija, pa so jih od-godili do oktobra samo zato, ker so slišali, da- opozicija želi volitve v juniju. Večinskega volivnega sistema, to je »apparentamento«, tedaj niso potrebovali, ker so pričakovali -tudi brez njega pretežno večino. Ali .ko se je pojavil novi vojaški guverner in izdal nekaj odredb, ki jim niso 'Ugajale, jih je prevzel nemir. Tedaj so zahtevali »apparentamento«, ki se jim je-prvotno zde! Amerika slavi »Praznili dela" K »Prazniku dela«, ki so ga slavili 3. septembra, je izdal predsednik Truman posebno pozdravno poslanico, naslovljeno .na ameriške delavce. V tej poslanici predsednik Truman ocenjuje vlogo ameriškega delavca v prizadevanju Združenih držav za svetovni mir. Najprej razčlenjuje odgovornost, ki je danes usodno nad Ameriko in pravi: »Naša domača odgovornost v tem' kritičnem trenutku pred narodno agodov-ino je trojna. Prvič: razviti moramo našo produkcijo in vojaške sile do take stopnje, da bodo totalitarni sovražniki svobode že ob *em morda le spoznali norost svojega pošastnega načrta za zavoje-vanje sveta. Drugič: važno je, da aagotovimo enakost žr.tev v načrtu .za obrambno mobilizacijo sveta. In Slednjič: oba ta diva cilja moramo doseči s pomočjo demokracije te sodelovanja.« Dalje Trumanova poslanica poudarja, da ameriški »Praznik dela« raste .iz ideje socialne pravičnosti ih človeškega bratstva. »Združene države«, nadaljuje poslanica, »verujejo v demokratično sodelovanje med delom, vodstvom dela in vlado. Mi verujemo v industrijsko demokracijo, 'ki je vse nekaj drugega kot neurejeno tekmovanje ali pretirano poseganje države ma industrijsko področje. Mi verujemo v svobodo; ne v ne-unejemo svobodnost izživljanja po aačelu »laisser faire«, ampak v ■vobodo, ki je pobožno predana in eaveatno podrejene delu za splošno blaginjo. Voda mi -ne verujemo v ,vse to eamo za delavca naše države, amini za delavce vsega sveta. Dobro vemo, kakšna nevarnost groei svobodi milijonov delavcev po vsem evetu.« Svoj pozdrav delavcem Združe- nih držav predsednik T.ruman zaključuje takole: »Kot predsednik Združenih držav čestitam ameriškemu delavskemu gibanju zaradi zdrave tradicije, na kateri gradi. Zagotavljam mu, da ibom vedno podpiral njegove ideale. Ce bodo: delo, vodstvo dela in vlada znali sodelovati, bomo mogli zagotoviti materialno življenjsko raven. In še važnejše kot ,to je, da bomo mogli predati našim potomcem slavno dediščino svobode, breK katere je tudi življenje v materialni udobnosti io blaginji komaj Se vredno življenja. Z 'boljo pomočjo bomo lahko dosegli cilje, ki smo -s.i jih postavili in zagotovili mir na svetu.« Poleg predsednika Trumana so s posebnimi poslanicami pozdravili »Praznik dela« še mnogi drugi vodilni predstavniki ameriške vlade in delavskega gibanja. V teh poslanicah je poudarjena zlasti ena misel: V današnjem svetu je delavec najvažnejši člen v naporih svobodnih narodov, da očuvajo in. zagotovijo svetu svobodo. Tako predsednik Ameriške eveze dela, WU-llam Green, v svojem pozdravu poudarja, da ameriški delavci krepko stojijo za obrambo svobode, da me bodo v tej borbi nikoli popustili, dokler ne bo zagotovljena zmaga svobode človeštva. nepotreben. Domišljali so si, da bode s svojo časopisno kampanjo zmajali položaj generala W,intertona,. ker se jim je zdelo, da jeJtudf g.--" neral Airey postal žrtev časnikarske gonje. Vendar pa poskus rti 'u-spe-1 in od tedaj so očividno izgubili hladnokrvnost. Najprej so Sc spravili na .ministrskega predsednika De Gasperija in ga pripravi! do raznih, za -ugled šefa italijanske vlade neprimernih potez. Seveda . De Gaspeni ob teh bolj ali manj vsiljenih mu potezah potegnil krajši 'konec. Niti ..je uspel »apparenta-mento«, niti je dosegel odgoditve volitev. Sedaj nas pa CLN za Istro stav-1 ja pred druge, še pikantnejše prizore. Najprej je trdil, da je .ceitj bri-tansko-ameriško področje Svobodnega tržaškega o-zemlja samo in izklj-učno italijansko, torej tudi občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor in Dolina, v katerih se -doslej Italijani nikakor niso mogli uveljaviti. In prav te štiri občine zavzemajo tri četrtine površine vsega tržaškega področja. Sedaj pa trdi, da bodočih volitev od 7. oktobra nikakor ni razumeti kot plebiscit. Plebiscitarni značaj glasovanja od? rejajo torej čisto po potrebah in naziranjih CL'N-a in 'Se ravna seveda naravno po volivnem uspehu. To se pravi, če je -uspeh povoljen za Italijane, tedaj imajo volitve pomen plebiscita, če pa ni povoljen. tedaj volitve seveda nimajo pomena plebiscita... Ako torej CLN bodočemu .tržaškemu glasovanju ne daje odnosno odreka pomen plebiscita, tedaj pomeni to, da za bodoče volitve predvideva dokaj nepovoljen uspeh, zaradi česar je izgubil kontrolo nad svojimi živoi. Do kolikšne mere pa gospode okrog CLU-a zapada v histerijo in v koliki meri znajo bit neugodno vsiljivi, se da razvideti iz De Gasperijeve izjave, naj se enostavno Trne jo domov, če ga hočejo znova nadlegovati z nemogočimi zahtevami glede Trsta ta skorajšnjih volitev. Da so pa ti Italijani do skrajne mere nadležni samim italijanskim oblastvenikom ta naravnost škodljivi tako italijanskemu ugledu v tujini kakor tudi notranji konsolidaciji (Italije, se vidi pač na vsak korak. Vendar pa- nevarnost ni le v -tem, da s svojim zadržanjem in obnašanjem naravnost uničujejo svojo narodno stvar, ampak tudi y tem, da nepopravljivo zmanjšujejo in. uničujejo ugled italijanske vlade, kar je v očigledno korist komunistične agitacije. Neumerjenosti in pogreške tržaških iredentistov namreč lahko samo ojačujejo komunistične ftruje, če se 'takemu razvoju energično po eni strani ne zoperstavimo mi, po drugi pa italijanski indipendeatisti. In prav zato so bodoče volitve izredno važne. One res nimajo pomena plebiscita, ampak so samo u-pravne volitve. Ali kdo na-j se otme dojmu, da izhod, teh voltev me bo v dokajšnji'meri vplival na bodočnost Trsta? Kajti naj se stvari obrnejo že kakor koli, pred volitvami ne bo nobenih odločitev o Trstu. Zato so štirje tedni, ki nas še ločijo od volitev, prekratek časovni irezmah, da bi se Vlade mogle prenagliti. Kasnejše odločitve bodo v mnogočem zavisele od 'tega, da-li bo večina tržaških volivcev glaso- vala za iredentizem ali proti njemu, Prerokovanja so vedno neumestna, posebno pa še spričo tolikšnega tržaškega kolebanja. -In prav zaradi tega pada na nas Slovence dolžnost, da navzlic vsej nestalnosti in nejasnosti v vrstah naših na' rodnih nasprotnikov ohranimo hlad; nokrvnost in živo zavest o naši narodni pripadnos-ti. Prepustimo drugim, da se preklajo med seboj! Pred nami je samo ena naloga in en smoter: maša narodna afirmacija. Zato bodimo verni svojemu narodu, bodimo složni in ne kolebajmo. Cas, v katerem živimo, je sila važen, morda usoden za vso našo bodočnost. Od -našega zadržanja .bo za visela naša usoda! Nimamo navade, da bi tekmovali v besedah, pokažimo se na delu in z dejanjem! Naš ugled in kako nas bo cenila tujina bo zaviselo od -tega, če se v nasprotju z našimi narodnimi nasprotniki' pokažemo resne in zavedne. > . KUHMTI1 OF V RDBREZIHI SDZ in KP PRIREDITA DNE 21. SEPTEMBRA' OB 21,30 V KROŽKU »SKAMRERLE« PRI Sv. IVANU J A V V O DEBATO O STALISCU SDZ IN K P OLEDE OHRANIT VB ST O-j*. VABILA NA SEDEŽU SDZ V ULlICI MACHIAVELLI 22. Objavljamo pismo nabrežinskega Volivnega odbora Slovenske narodne liste kandidatom Osvobodilne fronte za občino Devirt-Nabrežina glede na skupni volivni .nastop. Gospodom kandidatom OSVOBODILNE FRONTE za občino DEVIN - NABREŽINA Na Vaš poziv za skupen nastop naše nekomunistične slovenske skupine z Vašo Osvobodilno fronto odgovarjamo sledeče: Mi se globoko zavedamo važnosti sedanjih občinskih volitev, toliko za našo občino kot za celotno SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE. Načelno smo za skupen nastop vseh Slovencev brez razlike na njihovo politično mišljenje. Največja ovira, ki onemogoča u-resniienje tega našega namena je v tem, da predstavlja vaša skupina nedvomljivo program Jugoslovanske komunistične partije. Ta program ni jasen glede STO-ja, posebno če upoštevamo v zadnjem času sprejete resolucija raznih jugoslovanskih ko/nunističnih organizacij na tem področju, a posebno še zadevni članek gospoda ministra Regenta, ki je bil objavljen i> »Primorskem dnevniku« dne 19. avgusta 1951. T vprašanju STO-ja je naše stališče jasno i* nedvoumno, da se namreč Svobodno tržaško ozemlje ohrani v celoti, kot jo predvideva mirovna pogodba. Prepričani smo, da tte tudi Vi jgg. kandidatje Osvobodilne fronte v Nabrežini enakega mnenja glede STO-ja, toda žalibog merodajno ni. Vaše mnenje, ampak ono, katero zastopa Vaše glavno vodstvo. Izjavljamo Vam pa da smo kljut) temu pripravljeni sprejeti vaše kandidate na našo skupno Slovensko narodno listo, katero že sestavljajo tri slovenske skupine. S tem smatramo, da bi bila ta rešitev najbolj primerna in kot taka v splošno korist našega ljudstva. V nasprotnem primeru pa nastop ločenih list, po našem mnenju, ne bi bil povsem škodljiv niti porazen kajti naš skupen cilj je, da vsak Slovenec voli zavedne Slovence. Nabrežina, dne 6. sept. 1961 Za Volivni odbor Slovenske narodne liste: Stanko KOSMINA Josip TERČON izdajstvo dela,vske vzajemnosti, če hi delj^vso volil* za”'SHZ oziroma za nje*o Slovensko narodno listo... Zares, ‘SDZ bo morala odslej bolj paziti rta »Demokraoijo«... »Demokracija« si, upa namreč v že omenjenem članku meni nič tebi ni.: trditi »da mednarodni delavski razred obstoji le v papirnatih teorijah«, s čimer, enostavno zanika obstoj mednarodnega delovskega gibanja. Kako .izgleda ta mednarodnost delavskega gibanja pa ve po dogodkih v Škofijah sam »tovariš Mitko« najbolje! Z najyečjo dialektično lagodnostjo je prešel »tovariš Miitko« z ideološke ravni k politični stvarnosti, namreč k razpravljanju o STO-ju. Pr.i čitanj.u »Demokracije« z dne 31. decembra 1948 ga je nekam globoko presunilo, ko je naletel na trditev, da »STO obstoja, ker ima svoje meje, svojo zastavo, svoja oblastiva m samostojno upravo«. G. Siškovič pa zanika, da .hi STO obstojalo, ko trdi, da STO nima svojih mej; da nima svoje zastave, ampak angleško in ameriško: da nima svojih oblastev, ampak razne Palutane in Bartolije; in končno, da nima svoje samostojne uprave, ker je pač tržaška uprava v rokah tujca Win‘tert-ona! Seveda je 'bil pri tem prehod na vprašanje tržaškega guvernerja zares akrobatski. Pa pustimo to ob strani in nanizajmo zaradi preglednosti le nekaj cvetk iz Siškovi-čevega modrovanja: SDZ je februarja leta 1949 v svoji brzojavki na OZN zahtevala u-veljav.itev samo člena 2 mirovne pogodbe; SOZ ni nikoli protestirala proti ' priključitvi ocme B k Jugoslaviji: 'SDZ sodeluje z ZVU, ' ima celo' važna mesta v ZVU!, in kljub teinu ni nikoli protestirala proti U-kazu št.' 83 o dvojezičnosti; V vrhovih SDZ je tudi nekaj ti-tovcev; SDZ je proti slovanskemu bloku, ker je proti SZ; SDZ je kriva, da je prišlo na Repentabru do Enotne liste; SDZ bo kriva, če bodo volivci s svojimi glasovi za SNL pripomogli k temu, da pridejo' Opčine in Rie-manje pod Jugoslavijo, Prosek pod Italijo, Nabrežina pa po polovici na vsako stran. G. Siškovič pa je jasno pokazal svoje karte, ko je bleknil, da je na STO-ju od 30 - 35 odstotkov Slovencev .in Hrvatov, zaradi česar bi bilo po njegovi komunistični pameti neumno misliti, da moremo Slovenci in Hrvati sami kaj napraviti. Zvezati bi se bilo treba z Italijani, kar pa je mogoče samo v KP! Sijajno! Torej je vendarle res, da nas hočejo tudi naši slovenski kominfor-misti speljati na led »boljše rešitve«!... Kako si -je pa upal po vsem tem -trditi g. Siškovič, da so bili komin-formlsti vedno za združitev v E-notno listo za STO? Seveda je tudi za propast take zamisli kriva SDZ! Padeš pa iz dežja pod kap, ko ču-ješ iz istih govorniških ust, da so imeli kominformisti že poseben vo-livrni dogovor tudi s tržaškimi Nen-nijevimi socialisti, da pa ne gredo z njimi na volitve, ker so socialisti sicer zares za uveljavitev mirovne pogodbe, da pa hočejo speljati Trst kljub .temu še vedno pod Italijo. Ljudsko Štetje na STO-ju Nedavno podpisani ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 141, ki bo objavljen v uradnem listu dne 1. septembra 1951, vsebuje določila za izvršitev in finansiranje sploJhega štetja prebivalstva in splošnega Štetja industrije in trgovine. Štetje bo 4. in 5. novembra 1951. Masovno zborovanje s pičlimi petdesetimi navzočimi (ne pristaši!) je zaključil vsemogočni Riko Malalan: »SDZ je zelo nevarna! Zato bo treba proti njej kmalu kaj ukreniti, ko se bo upala priti z volivno agitacijo na Opčine (ali je to grožnja?). SOZ hoče vojno. Mi ko-minformisti pa nosimo veliko odgovornost pred našimi otroki, če ne -bomo preprečili njihovih vojilo-hutkašklh nakan!« Tranzit in pristajanje ladij Zavezniška vojaška uprava je povišala denarne, sankcije, določene s členom 10 zakona » dne 16. ju»i-ja 1912 štev. 612, ki vsebuje določila za tranzit ta pristajanje trgovskih ladij ob državnih obalah na STO-ju. Začenši s fo številko smo začeli pošiljati nekai terim naš list brezplačno na ogled. Ko prečitate list, oddajte ga vašemu sosedu, kaj* ti tudi tako boste prispevali k širjenju slovenskega demokratičnega tiska, ki resnično zagovarja koristi in težnje Slovencev na Svobodnem tržaškem ozemlju. V nedeljo 9. septembra t. 1. vsi na Opčine na vsakoletno JESENSKO PRIREDITEV SPM! Prireditev bo ob 15,30 na prostoru za pokopališčem VESTI s TRŽAŠKEGA V zadregi smo Uredniku »Dela«, ki podpisuje svoja modrovanja z »ak«, zares ne zavidamo. Ima nalogo od svojega agitpropa, da mora polemizirati z nami, ©a se -človek očividno bolj težko znajde. Kako se pa tudi bi? Dobiš lepo zvrščena volivna gesla proti liparjem, ki služijo kominfor-mističnim »aktivistom« tudi za ustno volivno propagando, pa se z njimi moraš biti, če gre pri tem tudi evet v franže. Da bodo njemu in vsem ostalim »aktivistom« bolj pri roki, jih bomo (kar po vrsti našteli. Ostali Slovenci pa naj se jih na pamet naučijo! Prihranili si bodo s lem potrebo, da hodijo poslušat kominformistične govornike na shode. Torej: 1) Liparji so proti odhodu tujih iet s STO-ja. To dokazuje izjava dr. Agneletta v mestnem svetu itd. 2) Liparji so za priključitev cone B k Jugoslaviji in za revizionistično kupčijo glede STO-ja. 3) Liparji so zadovoljni s sedanjim okupacijskim režimom, 4) Liparski listi je bil boter škof Santin. 5) Liparji so za STO Attleeja, Daviesa, Harrimama in De Gaspe-*ija. 6) Liparji imajo v svojih vrhovih plačane titovske agente. 7) Liparji *o najtesneje povezani * titovskimi indipendentisti. 8) Liparji vedo za tajni sporazum med Attleejem in Titom glede razkosanja STO-ja. Na v*a ta vprašanja smo odgovorili izčrpno že zadnjič. Zastonj bi bila naša muka, če bi odgovarjali, čeprav stokrat. Naš disciplinirani kominfo rm istični propagandist bo kljub temu sviral vedno znova svojo strogo predpisano lajno! Zato ®e ne bomo ponavljali. Le na> zadnje geslo zadnjič nismo odgovorili, namreč da »nekdo« iz vrst Ijparjev ve >za tajni sporazum Nabrežinci! Opozarjamo prebivalce nabrežin-ske občine, da se lahko pripeljejo ana nedeljsko prireditev SP M na Opčinah z vlakom, ki odpelje ob 2,10 popoldne v smeri Opčin. Povratek ob 9,10 zvečer z istim vlakom. nive argumente, kot jih imajo pri KiP! Saj smo imeli ponovno priliko slišati, s kakšnimi debelimi lažmi so se spet postavili in hoteli z njimi prepričati Borštane. Keir pa Borštani vemo, kakšni poklicni lažnivci so, jih nismo prišli niti poslušat, razen par njihovih pajdašev in fanatikov, katere pa lahko seštejemo na prste. Tako so lahko videli, da v Borštu ni prostora zanje, še manj pa za njihovo lažnivo doktrino, s katero bi hoteli 'prepričati poštene in zavedne Slovence. Saj vemo kam pelje njihova pot, .zato bomo šli našo pot, katera je prava za vsakega Slovenca, ki ljubi svoj jezik in svojo milo slovensko zemljo. italijanski sindikati in Trst Italijanski sindikat 'Upodabljajočih 'Umetnikov je sklenil, da se odslej tržaški umetniki ne bodo več ■mogli udeleževati italijanskih državnih razstav. CVETKA IN NJENA DRUŽINICA Globočnikova igra v treh dejanjih v izvedbi dekliške kolonije SDD v Devinu AKADEMIJA DIJAŠKEGA LETOVANJA SDD NA REPENTABRU Delik uspeh naže mladine med Titom in Attleejem o razkosanju STO-ja. Vest nas je pekla. O-stali smo dolžni odgovora. Toda kam naj gremo, sirote/iskat tistega »nekoga«, kateremu Attlee zvečer pri kvartinčku vina razodeva svoje državne skrivnosti? Končno smo le izsledili sled. Nekateri trdijo, da je to Juretov Miče s Krasa. Naš urednik je kot brez duše oddirjal k njčmu. In glej ga zlomka! Trdovi-atno je tajil in za nobeno Vižo ni hotel priznati. Kljub vsemu obljubljamo »Delu«': Ne bomo mirovali! Razčistil; bomo vfndarle -tudi to težko vpra-safij.e!' Komioformistična javna debata v Borštu! Komunisti at> v soboto dne 1. septembra organizirali pri nas javno ‘debato med predstavniki KP STO-ja' in predstavniki SDZ. SDZ se ni ‘de&ate udeležila, ker ‘ ni bila uradno o tem obveščena, ne pa žara di pomanjkanja argumentov, kot so to trdili komunistični govorniki. Vedo naj, da SDZ ima resnične :n pravične, ne pa potvorjene an laž- Učenci in dijaki iz raiedinsite kolonije 6IKD na Bepentabru »v*-deijo 2. septembra prijetno iznena-dili svoje starše. V nabito polna dvorani v šolskem prostoru se jt nabralo lepo število prijateljev naše mladine. Na okusno opremljenem odru ic se nam najprej predstavili vsi letovalci s svojim harmonikarjem Marinom Maihnetom. Prizadevna voditelj kolonije g. Ivan Artač je najprej ipozdravil navzoče in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako uspelemu letovanju. Vzpodbujal je mladino, naj ponese x repenta-borske ga letovanja na svoje domove navdušenje za slovensko besedo in pesem. Takoj nato je zbor zapel ob spremljavi harmonike »Slovenski smo fantje ob morju doma...« sn narodno »Bog je ustvaril zemljo«. Topim pesem iz vseh giri naših najmlajših je zajela vse poslušalce. Po Gregorčičevi »Domovini«, ki jo je deklamiral Oskar Ferluga, je nastopila mala Niveja Ravbar z nadvse posrečenim izvajanjem pesmi »Minka modruje«. Sledila je deklamacija »Sonja sanja«, ki jo je dovršeno podala A- leksandra Husu. V šaloigri »Dve teti« so pokazale dijakinje Živka Marc, Rosana Kavčič in Božica Kocijančič zares temeljito pripravo. Prav posrečen je bil nastop Živke Marc v vlogi a-mertfke tete. Naši najmlajši so nam zarajali »Kokošji ples«. Nastopili so v livnih oblekah: Marta Kocijančič kot kokoška, Franko Drasdč kot petelin in Dimitry Antončič, Ivica Ru-des, Dora Košuta in Niveja Ravbar kot piščeta. Navdušeni gledalci so jih nagradili e dolgotrajnim ploskanjem. Veliko smeha je povzročala burka »Junaki«. »Zamorec« Sergij Antončič je prestrašil vaške veljake. Občinski redar Dragon Marc, prekupčevalec Klavdij Posega, krčmar Drago Jež in kmet Marino Mahne so s svojim humorjem spravili v dobro voljo vse navzoče. Prezreti ne smemo tudi Kazimire Pavlin, ki je kot napovedovalka povezala posamezne točke v celoto. Za zaključek pa nam je že prej imenovani Marino Mahne zaigral na harmoniko venček narodnih napevov. ŠOLSKE VESTI Vpisovanje v nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu Ravnateljstvo šole obvešča vse prizadete, da se morajo vs.i novi in ■dosedanji učenci, ki želijo v letu 1951-1952 obiskovati pouk na tej šoli, zglasiti med 1. in 25. septembrom 1.1. pri tajništvu in izpolniti prošnjo oziroma prijavo za vpis v šolo. Novi učenci morajo za vpis v I razred predložiti uradni rojstni list, potrdilo o precepljenju koz, potrdilo o zdravih očeh, izpričevalo o dovršenem V. (petem) razredu o snovne šole, potrdilo s sliko o istovetnosti učenca in vplačati pristojbino za zavarovanje proti morebit- IZ JUGOSLAVIJE T" T« MNOGO TUJCEV — PREMALO PROSTORA da je v Ljubljahi. pravi »Slovenski poročevalec«. Ses^ let po osvoboditvi ima -Ljubljana manj tujskih'sob, kot jih je imela pred- vojno. V vseh ljubljanskih prenočiščih je 360 postelj, ©d katerih je -pa 80 zasedenih od stalnih gostov. Ostane torej 280 ležišč, v katere sta pa všteta tudi hotel »SQ-Cj.A« ip »STARI TISLAR«: o teh .poslednjih pa ni dosti hvale: v so-' biih sploh ni brisač, tudi ne menjajo rjuh. za vsakim gostom, ampak le redkokdaj; nimajo -namreč svoje pralnice in pere njihovo perilo podjetje »LABOD«, nar katerega je pa treba ve Škrat zelo dolgo čakati... Težave so tudi z garažami. Prihajajo tujci s svojimi lulcsurnimi avtomobili. V »SLONU« garaž sploh ni, garaže hotela »UNION« je pa zasedla milica s svojimi kolesi in avtomobili. Ob taki stiski |e pač nerazumljivo počauno obnavljanje hotela »BELLEVUE«, ki ga obnavljajo že ve# mesecev, |>a ■t izgleda, da bi bila dela letos končana. Tudi izpraševanj« foiv-**m »fiTftUKEU« gre po- Jbsi izpa9 1reto to* bo prBteJ crisnda v poštev šele v prihodnji sezoni. TEŽAVE z iavnb razsvetljavo v Ljubljani: v mestu je 1900 svetilk s 300-500 svečnimi žarnicami ih 2000 svetilk s 25 ali 40 svečnimi žarnicami: od .prvih jih gori okrog 1500, od drugih pa okrog 400 žarnic. Glavni vzrok’’tega, da je razsvetljena razen glavnih ulic samo ena petina ostalih, je pomanjkanje žarnic. Podjetje »SNAGA« obnavlja .zdaj razsvetljavo, M jo upa obnoviti do konca septembra. To; pa ne zavi&l samo od razpoložljive količine novih žarnic, saj so vedno pogostejše .tatvine in razbijanja ..žarnic, V Tivolskem drevoredu na primer redno vsak teden enkrat zmanjkajo žarnice, isto je na poti iz »Bellevwe«-ja. V Lattermaraovem drevoredu so zmanjkale žarnice vsako noč, dokler jih n£so namestili tako visoko, da jih ni ved doseči s streh tovornih avtomobilov. Se v«f jo škodo pa povzročajo zlikovci, ki rwfcijajo žarnice in svetilke. Saj #0 neznanci razbili vse svetilke na glavni tivolski promenadi. Priljubljen Šport mladih frko-Jtaov je, da * fračami *i>i»Tijc v temo celo Ulico. nim nezgodam pri pouku .telovadbe. Natančnejša navodila so razvidna na oglasni deski v. uradnih šolskih prostorih v Rojanu, ul. Montorsmo št. 8-III. Tajništvo posluje za stranke vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Izpiti in vpisovanje na nižji trgovski strok, šoli v Trstu — Popravni izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu, ki je objavljen na razglasni deski šole. Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951. Podrobna navodila se dobijo v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. .ure. — Vpisovanje v učiteljišče Vpisovanje v slovensko državno učiteljišče v Trstu bo od 1. do 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure. Učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do 30. septembra. Popravni izpiti se začnejo dne 17. septembra ob osmih zjutraj. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda v uradnih urafy. Ves spored je bil pester in je potekal brezhibno. Vlideti je bilo, da so jih vzgojitelji temeljito pripravili in se z ljubeznijo posvetili naši mladini. Gostje iz mesta in domačini so odnesli s prireditve najboljši vtis. SploSno mnenje je bilo, da je bila prireditev kljub dolgemu programu prekratka. SDD smatra za svojo dolžnost, da se na tem mestu zahvali Višjemu šolskemu nedzomištvu in re-pentaborskemu eolskemu upravitelju g. Cotiču iza vso naklonjenost in pomoč pri izvedbi zares odlično u-spele prosvetne mladinske prireditve. Odnevi letošnje deške počitnifike kolonije v Devinu Od mnogih staršev, ki so poslali julij® meseca v to deško kolonijo v Devinu svoje otroke, smo prejeil lepa zahvalna pisma. V njih se še pismeno zahvaljujejo tako Slovenskemu dobrodelnemu društvu v Trstu, ki je kolonijo organiziralo in ■zanjo vsestransko poskrbelo, kakor tudi njenemu vodstvu .in vsemu nadzornemu in strežnemu osebju. Malčki se neprestano spominjajo krasnih tednov, >ki so jih bili preživeli v Devinu do srede avgusta. Polni so hvale za kopanja v zalivu Pod C.rniejem. Mnogi se še spominjajo svojih junaških' dejanj na zelenih travnikih in borovih gozdičih (»Veš, mamica, nekoč sem zabil štiri gole v treh sekundah«). Pa naukov, ki so jih bili deležni med pogovori na cvetnih tratah. »Veste, zdi se mi, da je moj sin prišel domov kakor prenovljen!« Mnogi se že sedaj vesele prihodnjih počitnic in hočejo samo tjakaj v Devin. Tudi mi se radujemo lepemu uspehu in se pridružujemo splošnemu zadovoljstvu. Ob obletnici bazoviških žrtev Slovenska nižja srednjašola sporoča: 1. Vpisovanje, na slovensko nižjo srednjo šolo v Trstu bo letos od 1. do 25. septembra 1951. Učenci naj ne čakajo do zadnjega, marveč naj se vpiSejo čim prej, da ne bo v zadnjih dneh prevelikega navala in nepotrebnega čakanja. 2. Popravni izpiti fez I. in U. razred se bodo začeli v ponedeljek 17. septembra ob 8.80. 3. Sprejemni izpiti 17. septembra ob 8.30 In 4. niijt tečajni izpiti 20. septembra tudi ob 8.30. Vst podrobnosti mi tj učenci o- gledajo 1» oglasni deski n« goli. Akademija dekljške kolonije SDD v Devinu Spored prireditve, ki bo za zaključek dekliške kolonije dne 8. septembra 1951 ob 17. uri na dvorišču devinske osnovne šole. 1. Pozdrav 2. Slovenske narodne pesmi 3. Kunčič: Prstani moje mame (deklamacija) 4. Globočnik: Cvetkina družinica (igrica v treh dej.) 5. Gregorčič: Domovini 6. Slovenske narodne pesmi Dne 6. septembra pred enaindvajsetimi leti je dal slovenski narod prve žrtve v boju proti fašizmu. Ta dan so pod streli rimske justice padli na Bazoviškem polju Bidovec Marušič, Miloš in Valentič, štirje do tedaj neznani mladi slovenski idealisti, Katerih imena sploh so postala simbol naše in splošne evropske borbe za osvobojenje zatiranih ljudstev. S tem dnem je slovenski narod začel' ne le simbolični, ampak dejanski odpor proti nečloveškemu totalitarizmu, od katerega je bil italijanski fašizem le ena oblika, in ne najmilejša! Ob enaindvajseti obletnici tega bridkega, toda zgodovinskega dogodka za ves slovenski narod, je treba znova poudariti, da štirje bazoviški junaki niso dali svoja mlada življenja za nikakršno megleno utvaro, ampak za usodno in neizprosno stvarnost, ki ji je ime: svoboda slovenskega naroda! Zato jih ima pravico slaviti kot vzor samo oni, ki se temu Njihovemu slovenskemu idealu ni izneveril! Pa tudi samo oni, ki se v danbšnjiht usodnih trenutkih bori za osvobojenje našega naroda izpod komunističnega jarma, se sme poživljati na bazoviške junake in Njihov neomadetevani sijaj! Kakor vsako leto po vojni bodo tudi letos skrunili spomin bazoviških mučencev razni internacionalni rdeči totalitarci. Toda vse to početje ne bo izbrisalo resnice, kakor je ni moglo vsa leta doslej. Tej resnici — Njihovi veliki žrtvi za pravo im popolno svobodo domovine Itpntito zapit nbi SLOVENSKA PROSVETA priredi 16. septembra na R e p e n t a b r u svoj TRADICIONALNI TABOR Podrobnosti objavimo v prihodnji številki ZDA in Trst ■Na časnikarski konferenci dne 29. avgusta je ameriški zunanji minister Dean Acheson izjavil glede Trsta sledeče: »Najboljši način za rešitev tržaškega vprašanja je v neposrednih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo. Vprašanje je zelo zapleteno in edina stvar, ki se lahko napr; vi, je vzpodbujati in pomagati obe državi, da začneta dvostranska pogajanja.« Iz Kopra Nove cene imamo, odkar so bile odpravljene izkaznice za živila :in obleko. Obleki in platnu so cene poskočile, tako da so cene v dinarjih v Kopru višje kot cene v lirah v Trstu. Tako stane en par navadnih čevljev 6.000 dinarjev. Na drugi strani so pa cene poljedelskim pridelkom padle. Prej so kmetje prodajali 1 kg krompirja po 15 dinarjev, danes pa po 12 dinarjev. Kilogram paradižnikov mora .kmet prodati po 8 din, 1 kg sliv po 17 dinarjev. Vino mora kmet oddal: po 50 dinarjev liter, tako da mora prodati 120 litrov vina, da lahki; kupi par čevljev. Ni več izkaznic, je več blaga po trgovinah, toda manj denarja, tako da je kmet vedno nag in bos. — se bo letos, kakor že enaindvajset let, klanjal ves slovenski na zlasti pa trpeče tržaško ljudstvo, ki jim bo prižigalo v svojih srcih drobne luči in upalo v tisto, kar so Oni videli pred smrtjo in kar ne more biti več daleč... f LUDVIK ŠVAGELJ Tržaške prosvetne delavce je 29. avgusta naravnost presenetila vest o smrti Ludvika Svaglja. Krepka :in vedra narava je strta podlegla; zavratni bolezni! Pokopali smo »a tiho in skromno, kakor je pač odgovarjalo njegovemu življenju in delu. Ludvik Svagelj se je dodil v Trstu 13. avgusta 1880. Ze pred prvo-svetovno vojno se je udejstvoval v tržaškem Narodnem gledališču. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Jugoslavijo, kjer je deloval 'kot sodni kanclist. V Mariboru je organiziral in nekaj časa vodil ta-mošnje gledališče. Med drugo svetovno vojno se je iz Maribora preselil v Ljubljano, od koder so ga italijanska zasedbena oblastva odvedla leta 1942 v koncentracijsko taborišče na otok Tremiti. V Trst se je Ludvik Svagelj vrnil leta 1946. Odtlej je neutrudljivo deloval na prosvetnem polju. Vse svoje napore je vložil v prizadevanje, da bi tržaški Slovenci dobili vrnjene od Zavezniške vojaške uprave vse naše prosvetne ■domove, ki so jih nam italijanski fašisti~ix>žgali~ ali drugače vzeli. (Njegova zasluga je, da se je v to svrho ustanovil mešani iniciativni odbor tržaških prosvetnih delavcev Tiržačani bomo izgubo Ludvika-Svaglja 'težko občutili. CMgovornl urednik: ir. Janko Jet Tiska: i*.‘tarna »ADRIA«, d. d. v Trstu Darujte za volivni fond Slovenske narodne liste! Za volivni fond SDZ: Tinka Pirih 5 švicarskih frankov. DAROVI: V počastitev spomina Ludvika Svaglja daruje g. Ignac Marc 2.000 lir SDD v Trstu. Na mesto cvetja na grob pok. svakinje in tete Emilije Karis roj. Suban darujejo za SDD družine ■Andreja, Viktorja in Danila Sirca L 15.000. V spomin prerano preminulega kulturnega delavca g. Ludvika Svaglja darujejo v korist SDD: g. Alojzij Plesničar ... L 1000 Andrej Sirca...........1 200 ,g. Anton Meden...........» 500 g. .Um Tomažič * g. A»ton MUha............» 100 Deske smrekove, macesnove in tr- I dih lesov,] trame in parke le nudi najugodneje fflizarji M tunefoualGi f podjetniki * e&LEH TEL. ------------ 30441 TRST Vialo Sonnino, 2 4 | HnA in Ofitta Pcsajitaica ? ilaMini Zadruga z neomejenim jamstvom uraduje vsak četrtek od 15. do 18. ure in vsako nedeljo od 9. do 12. ure. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na osebni kredit in na vkn jižbo. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po najviše možni meri. 0. IDflSCHb POCENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugoslaviji in po Evropi PROVUEDITORIH19RTfTffMfl darilni paket Tomm„.0,; po tvrdki Telefon it. 60.62 U KARMA UL. ROMA 19 zlatarna VELIKA IZBIRA, PO ZARBB KONKURENČNIH CENAH/ LA-Sn»A DELAVNICA. KUPIM IN KAMENJAM ZLATO, SBBBRO IN DRAGULJE