GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODS :iovo NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna Številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 45 (555) Leto XI. NOVO MESTO, 10. NOVEMBRA 1960 UR tt — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik - NA. _._ .d IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Diiančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisne podjetje h-Delo« v Ljubljani Ustvarjalni amaterizem morajo občinski ljudski odbori boli podpret Sobotna četrta redna skupščina Svobod in prosvetnih društev našega okraja (trajala je ves dan v Dolenjskih Toplicah) bo ostala zapisana v lokalni zgodovini razvoja kul-turnoprosvetnega dela kot prelomnica odličnega pomena. Bila je tehten, pošten in pomemben obračun dela v zadnjem letu, ali, kot jo je ocenil tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariš Vinko Trmkaus: »___po obravnavani problematiki je močno presegla vse dosedanje skupščine in se že skozi njo kaže sad prizadevanj mladega, elana polnega okrajnega vodstva in občinskih svetov, ki so uspeli napraviti v prosvetnem življenju majhno revolucijo...« Naj podčrtamo na prvem mestu zanimivo analizo doseženih uspehov, načrtov in problemov, ki so jo za Svobode in društva v okraju podali štirje osnovni referati: o »Vlogi in mestu Svobod in prosvetnih društev v našem družbenem življenju« je poročal Jože Bogovič, o »Estetskem izobraževanju in kulturni vzgoji v naših društvih«, Tatjana Belopavlovič, »Nekaj pogledov na dramsko dejavnost« Je podal Matko Matjan, medtem ko je o »Glasbeni amaterski dejavnosti« poročal Jože Petančič. Vsebino poročil bomo zaradi aktualnosti vsaj v glavnih izvlečkih objavili v naslednjih številkah našega tednika, medtem ko v današnjem uvodniku seznanjamo bralce s potekom skupščine in z njenimi glavnimi ugotovitvami. Po zadnjih podatkih je v okraju v 95 Svobodah in prosvetnih društvih 6008 oseb različnih poklicev in starosti, razen njih pa še 422 pionirjev, skupno torej 6430 članov. Na skupščini so jih* zastopali 103 delegati (osem delegatov se skupščine ni udeležilo), razen njih pa so bili kot gostje navzoči tudi tajnik republiške zveze Svobod Vinko Trinkaus, predsednik okr. odbora SZDL Viktor Zupančič, podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič, predstavniki kulturno prosvetnega sveta okraja Karlovac ter gostje iz okrajnih zvez iz Ljubljane, Kranja in Murske Sobote. Delo konference so prvi pozdravili topliški pionirji in predstavnik domačega prosvetnega društva »Maks He-nigman«, nakar so tovariši Jože Bogovič, Tatjana Belopavlo- vič, Matko Matjan in Jože Petančič prebrali svoja res analitična in nadvse zanimiva poročila. Misel osnovnega referata tov. Bogoviča, da »... je osnovna naloga prosvetnih društev in Svobod razširjati kulturo med najširše plasti naših ljudi,« je prevevala nato tudi delo štirih komisij, ki so podrobneje soočile vsebino referatov z življenjem in s problemi v društvih. V komisi-jih za organizacijska vprašanja, za izobraževalno delo. za dramsko udejstvovanje in glasbeno vzgojo so delegati in gostje dodobra pretresli večino nalog, ki so zdaj pred Svobodami in prosvetnimi društvi. Splošna ugotovitev skupščine je, da smo v zadnjem letu v kulturno prosvetnem delu dosegli pomemben napredek. Prav gotovo bi bil še večji, če ga ne bi tako občutno ovirale posledice dosedanje ekonomske nerazvitosti našega področ-za, saj je goste in delegate ob poročilu, kako bore malo finančnih sredstev sp bila deležna društva in" občinski sveti lani in letos, preveval resničen sram pred razgaljenim dejstvom: lani je bilo v okraju na razpolago za kulturno prosvetno delo Svobod in prosvetnih dru- štev 3,357.000 din, letos pa so občinski sveti do 1. avgusta dobili komaj 910.000 din. Lani je bilo za honorarje in nagrade na tem področju porabljenih 50.000 din ali povprečno 480 dinarjev na društvod), letos pa le 384 din na društvo. Vendar ni vedno ekonomska nerazvitost občine vzrok za mačehovske odnose do kulture in pro-svete, kot je dejala tovarištca Pirkovičeva v pozdravu skupščini; rekla je namreč takole: »... ne gre le za vprašanje gospodarske zaostalosti, temveč se za to firmo kaj rado skriva nerazumevanje za kul- (Nadal je vanje na 5. strani) ^^^^^^^^^^^ Delegati in gostje na četrti skupščini Svobod in prosvetnih 5. novembra v Dolenjskih Toplicah Inšpektorji poročajo 0 delu, ki ga verjetno prav malo poznamo, pa vendarle zelo učinkovito vpliva na potrošnikov žep, zdravje in življenje Trebnje: rajonizacija kmetijstva Svet za kmetijstvo trebanjske občine je v ponedeljek, 7. oktobra, pripravljal gradivo za prihodnjo sejo ObLO. ki bo posvečena razvoju kmetijstva. Na seji so osvojili predlog ra-jonizacije kmetijstva v občini. V nižinskih predelih bo proizvodnja usmerjena v pol jedel- Nepotrebni plotovi Aktiv osnovne organizacije ZKS študentov novomeškega okraja je pred dnevi pregledal svojo dejavnost v preteklem šolskem letu. Člani so med drugim ugotovili, da 6o uresničili lepo vrsto sprejetih nalog in dolžnosti. Med točkami delovnega načrta je bila tudi zahteva, naj se vzpostavijo trdnejše vezi med študenti in domačimi kraji. Pri tem so marsikje naleteli na razumevanje in ustrezno pomoč, česar pa v celoti žal ne moremo trditi za vse gospodarske organizacije v okraju. Predlog, da bi študenta pritegnili v ustvarjalno življenje kolektiva, ni naletel povsod na razumevanje. Mnogi študentje-štinendisti le redkokdaj pridejo v podjetje. Zato ne poznajo težav, uspehov in problemov kolektiva, ki jih štipendira. Nekam tuji so v podjetju, za marsikoga morda celo nepotrebno breme. To posamezniki tudi občutijo in se seveda ne morejo vživeti v kolektiv. Ze lan! je bilo poudarjeno, da je treba te odnose popraviti. Studente zadnjih letnikov naj vodstva podjetij vabijo na važnejša zasedanja delavskih svetov In pomembnejše seje upravnih odborov. Tako bodo mimo grede seznanjala svoje bodoče strokovnjake s problemi. Ko> bo študent prišel po končanem šolanju na delovno mesto, ne bo tujec v kolektivu, temveč star znanec, ki 6e bo lahko takoj z veseljem lotil reševanja ie znanih problemov. Studente j« treba že med šolanjem navezati na kolektiv. Samo štipendija z-a to ni dovolj. Potrebno je razumevanje, »druženo s skrbjo -za pravilno pot mladega človeka v življenje. To pa lahko napravijo vodstva podjetij brez velikega ttru-da. samo z malo več dobre volje. Nepotrebni plotovi, ki zelo škodujejo kolektivom ln njihovim bodočim kadrom, se bodo teko mimo grede podrli. Sd. sko-živinorejsko smer. v višinskih pa v živinorejsko-sadjar-sko. Ker bodo v razvoj kmetijske proizvodnje lahko posegale le gospodarsko močne kmetijske zadruge, se bosta v občini razvili predvsem dve kmetijski središči: eno v Mi-renski dolini, drugo v Temeni-ški dolini. Gospodarsko šibke zadruge se bodo v bodočnosti spojile z močnejšimi v krepke gospodarske enote z močnimi skladi. Kmetovalcev to ne bo prizadelo, saj bodo nove zadruge v vaških središčih ustanavljale svoje obrate, ki bodo kmetovalcem prav tako blizu, če ne še bolj kot dosedanje majhne zadruge. Strojni odseki, odseki za prodajo reprodukcijskega materiala in odkupne postaje na terenu bodo nudili kmetu vse, kar bo za sodobno obdelavo zemlje notreboval. Na seji sveta so razpravljali •tudi o odkupu lesa in o odsekih, ki pri zadrugah to službo opravljajo. Kot povsod so tudi pri njih lesni odseki vse preveč trgovsko usmerjeni. S predvideno reorganizacijo gozdarske službe v nedržavnih gozdovih bodo zadruge postopoma razen skrbi za odkup lesa prevzele tudi skrb za pravilno gospodarjenje in vzgojo gozdov. Odkupni odseki se morajo zato že zdaj počasi preusmerjati tudi v pametno fc-spodarjenje v gozdovih nedržavnega sektorja. Kmetijske zadruge v občini so v zadnjih letih močno povečale kmetijsko proizvodnjo. Ker je zaradi sorazmerno nizkih cen kmetijskih pridelkov in še vedno visokih proizvodnih stroškov zaslužek zadrug majhen, saj orodajo večino svojih proizvodov v obliki surovin, so na seji razmišljali tudi o predelavi. Kmetijsko proizvodnjo v občini bodo s pomočjo dodatnih predelovalnih zmogljivosti usposabljali za prodajo poizdelkov in tudi končnih izdelkov. Na mokrono-škem področju je nrecej mesarij, ki jih bo moč s pridom uporabiti za predelavo mesnih izdelkov in za izdelavo raznih mesnih specialitet, za katere je na trgu veliko povpraševanje. To bo toliko laže, ker je živinoreja v občini sorazmerno dobro razvita. V temeniški dolini pa bo ustrezno vrsto predelave kmetijskih proizvodov treba Se poiskati. 28. oktobra sd odborniki ObLO Novo mesto poslušati i poročila tržne, sanitarne in veterinarske inšpekcije ter sodnika za prekrške in o vseh poročilih živahno razpravljali. — V sestavku bomo •zajeli le najpomembnejše ugotovitve poročil inšpekcijskih organov. Veterinarska inšpekcija je letos preprečila prašičjo kugo, ki se je pojavila v 15 krajih in 23 gospodarstvu*. Kmetje so razumeli pomep odločnega ukrepanja v lđ$«*h p-iraerih, 19. in 20. novembra bo okrajna konferenca ZKS V soboto, 19. novembra 1960, se bo v Domu ljudske prosve-te v Novem mestu ob devetih dopoldne začela okrajna konferenca ZKS našega okraja. Trajala bo dva dni; delegati, ki bodo zastopali 4340 komunistov novomeškega okraja, bodo na njej razpravljali predvsem o poročilu OK ZKS in o bodočih nalogah Zveze komunistov v okraju. Izvoljen bo nov okr. komite ZKS in revizijska komisija. Poročilo OK ZKS Novo mesto za razdobje od marca 1958 do novembra 1960 je medtem že izšlo v knjigi, ki ima 126 strani; vsi delegati ga bodo prejeli prihodnje dni in bodo tako lahko uspešneje sodelovali na konferenci. zato je mnogo manj težav kot nekdaj. To kužno bolezen prinašajo vsako leto prašiči, kupljeni na področju Kostanjevice, Ljubljane ter Bosne in Hercegovine. Zanimivo je. da jih tam kupuje novomeška mesarija, prav tia pa je naše prašiče prodajala Poslovna zveza. Z malo tesnejšimi stiki med obema podjetjema bi torej lahko preprečili nevarnost okužbe, in hkra*i ejuspodarsko škodo. Veterinarski organi ugotavljajo, da živilom živalskega izvora posvečajo v prodajni mreži premalo pažnje, saj so shrambe nečiste. j?delki kakovostno ne ustrezaio in so večkrat celo pokvarjen.. Zarad: odločnega izvajanja uredbe o prepovedi klanja telet se je Leios ttalež živine občutilo 'zbolj.^al Kmetovalci so ne-donosne vrste govedi že zamenjali z boljšimi sortami. Nastaja pa problem telet; primernih za vzrejo. Teh je dovolj, ni pa povpraševanja po njih. Stojišča v hlevih na državnih posestvih in pri kmetijskih zadrugah so že polna, kmetovalci pa nimajo dovoli krme. zato so prisiljeni takšna teleta prodati. Kmetijske zadruge bi tu lahko naredile mnogo več. Pisali smo že o primeru Kmetijske zadruge v Skocjanu. ki je z majhnimi sredstvi uredila lepo pitališče. Izgovor; o po- manjkanju investicij torej ne drže. zato naj se tudi diruge zadruge lotijo tega vprašanja na enak način kot škocjanska. Problem telet, primernih za vzrejo. bo s tem odpravljen, hkrati pa se bo povečal dohodek v občini ln razvila živinoreja, saj so zanjo v novomeški občini pogoji zelo ugodni. Vse klavnice v občini so že zastarele, zato bo treba čim- (Nadaljevanje na 2. strani) Pogodba o fluorografiranju Odborniki ObLO Novo mesto so na seji 28. oktobra potrdili pogodbo, ki jo je sklenila občina z Republiškim zavodom za fluorografiranje. Kmalu bo minilo 10 let. kar Je bil opravljen zadnj.i množični obvezni pregled pljuč vseh prebivalcev v okraju. Tak množični pregjled pljuč nazivamo s tujko fluorografiranje. Posebne strokovno usposobljene zdravstvene ekipe s pomočjo fluorografa, posebnega aparata, učinkovito ugotavljajo tuberkulozo med pregledanimi prebivalci, protitu-berkulozna služba pa nato ugotovljene primere zdravi. Pogodbo občine, sklenjeno z Republiškim zavodom za fluorografiranje, lahko le pozdravimo, saj je dokaz, kako skrbi za zdravje svojih občanov. društev novomeškega okraja, Predavanji Franca Kimovca in Bogdana Osolnika Prejšnji četrtek popoldne je v Novem mestu predaval aktivu odborov SZDL tov. France Kimovec-Ziga, sekretar glavnega odbora SZDL. Seznanil je poslušalce z nekaterimi glavnimi organizacijskimi vprašanji in spremembami, ki izvirajo iz novega programa in statuta SZDL. Isti dan je ob 17. uri v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete govoril sekretar Sekretariata za informacije ZIS tovariš Bogdan Osolnik iz Beograda. Opisal je mednarodne dogodke zadnjega časa in posebej komentiral vzroke, zaradi katerih velesile vztrajajo na pozicijah hladne vojne. Tovariš Osolnik je odgovoril tudi na več vprašanj s področja zunanje politike. Nocoj: »ALI POZNAŠ SVOJ KRAJ?« Drevi ob 20.30 bo v dvorani kina Krka v Novem mestu javna televizijska oddaja RTV Ljubljana: na vprašanja Kranjčanov »ALI POZNAŠ SVOJ KRAJ?* bodo tokrat odgovarjali predstavniki Novega mesta. Vodstvo oddaje prosi vse obiskovalce, da pridejo v dvorano že ob 20. uri, ker bo vhod zaradi televizijskega prenosa predčasno zaprt. — Kdor ni dobil vstopnice, naj si ogleda zanimivo oddajo na televiziji! Seja obeh zborov 0L0 V torek dopoldne je bila v Novem mestu 17. skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, na kateri so odborniki pregledali delo upravnih organov OLO za letošnje prvo polletje. Zanimivo je bilo poročilo o poteku letošnje turistične sezone v okraju in o pripravah za sezono 1961, o čemer bomo v kratkem obširneje poročali. Sprejeli so več odlokov in pravilnikov ter rešili nekaj premožen jsko-pravn i h zadev. O seji bomo več pisali v prihodnji številki našega lista. VREME OD 10. DO 20. NOVEMBRA Med 11. in 15. novembrom nestalno vreme s pogostimi padavinam', nato dva do tridnevno izboljšanje vremena. Okrog 19. novembra zopet pa-dnvine. Sneg do nižin pričakujemo okrog 11. in zlasti okrog 19. novembra. ODMEVI S KONFERENC KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Nove oblike zaradi potreb življenja Konference krajevnih organizacij Socialistične zveze so lepa priložnost, da državljanom na živi jen jsk;'\ stvarnih problemih pokažemo, zakaj dosedanje oblike dela, ki so se omejevale zgolj na sestanke, ne ustrezajo več. Resnici na ljubo je treba namreč priznati, da so prilagajanje novih oblik potrebam časa marsikje razumeli kot ozko, suho organizacijsko vprašanje, ne pa kot problem nove vsebine, ki šele s pomočjo novih oblik lahko polno zaživi. Nove oblike dela torej niso potrebne zato, ker se je pač nekomu zahotelo sprememb, marveč zavoljo višje ravni družbene aktivnosti državljanov. Zdaj že skoro ni področja v našem družbenem življenju, kjer ne bi uvedli družbenega upravljanja. Sodelovanje državljanov v množici samoupravnih družbenih organov je postalo življenjska potreba. Ljudje vedno bolj spoznavajo,' da je od njihove aktivnosti odvisno reševanje skupnih zadev. To je lahko dobro, če ljudje stvarno sodelujejo pri odločanju, ali pa slabo, če formalizem v organih družbenega upravljanja prepušča odločitve ozkemu krogu ljudi. Socialistična zveza ni nekaj, kar stoji ob strani organizma družbenega upravljanja. Ona je njegov sestavni del — ena izmed bistvenih oblik družbenega samoupravljanja. Preko pisanih, prožnih in zanimivih oblik dela mora omogočati članom, da s svojiimi sitališči, kritiko, predlogi vplivajo na življenje okrog sebe — v delavskem svetu, šolskem odboru, upravnem odfboru zdravstvenega zavoda, zadružnem svetu ali pa kjerkoli drugje v življenju. Ker pa nimamo univerzalnih državljanov, ki se zanimajo za vse probleme, mora biti izbira oblik dela v Socialistični zvezi tako pestra, da bo vsak posameznik našel zase tako poDrišče aktivnosti, ki bo ustrezalo posebnemu interesu, nagnjenju in sposobnosti. Tega dosedanja osnovna organizacija Socialistične zveze s svojo edino obliko — članskim sestankom, ki je lahko le površno preletel kopico problemov, ni mogla nuditi. Sekcije, nastajajoče iz potreb, za proučevanje posameznih in kompleksnih problemov, v katere ljudi ne bo mogoče enostavno delegirati, bodo bolj ustrezale potrebam sedanjega časa. Spričo dejstva, da se iz dneva v dan povečuje število upravljavcev, ki prehaja že v milijone, je jasno, da se čedalje bolj širi tudi krog ljudi, ki čutijo potrebo, skozi borbo mnenj v Socialistični zvezi razčistiti nejasna vprašanja in dokopati se do najnaprednejših političnih stališč, da bi lahko bolje upravljali. ALI RES NI NOBENE RAZLIKE? Tu in tam je bilo moč slišati mnenje, češ da dejansko ni bistvenih razlik used dosedanjo osnovno organizacijo in sedanjo krajevno organizacijo Socialistične zveze. Taka zmotna miselnost je lastna predvsem ljudem, ki tudi sicer gledajo na organizacijske spremembe clamovažu-joče in formalistično. Če nekdo meni, da bodo članarina in razna or- ganizacijska vprašanja tudi še naprej. glavna vsebina dela neke krajevne organizacije SZDL, potem smo res postavili nove oblike na stari tir, kot bi poveznili novo streho na staro hišo. Ako pa se zavedamo dejstva, da bodo razprave v sekcijah, seve s stališča komune in širših vidikov, omogočale upravljavcem, da bodo znali pravilno presojati probleme v podjetjih, zadrugah in drugje ter sprejemati socialistične sklepe, postajajo nove oblike življenjska nuja, k' se je ni mogoče izogniti. V razpravah na terenu je bilo moč opaziti, da marsikje tudi aktivisti ne znajo stvarno razložiti, zakaj smo večje število osnovnih organizacij na področju komune zamenjali z eno samo osnovno, se pravi občinsko or-. ganizacijo Socialistične zveze. To namreč ni tako enostavno vprašanje. Od njegovega razumevanja je odvisno, ali si bodo člani pravilno razlagali bistvo statutnih sprememb in sploh vsebino V. kongresa SZDLJ. Vemo, da je komuna — ali vsr,j postaja to — utelešenje koristi ljudi, ki so gospodarsko, kulturno, zdravstveno in drugače vezani na določeno področje. Marsikje se državljani še ne zavedajo teh skupnih koristi. Tudi vsebina dela dosedanjih osnovnih organizacij je marsikje zoževala koristi članov na zelo ozka področja ene ali kvečjemu dveh va-< sic. kjer je bilo treba popraviti pot ali asanirati vodnjak. Tudi krajevne organizacije (ki pa niso več osnovne organizacije .temveč skupaj s podružnicami nekak pripomoček osnovni, se pravi občinski organizaciji, da laže vzdržuje redne stike s član- stvom) bodo še naprej lahko razpravljale o drobnih problemih tistega kraja. Razlika bo v tem da bo tokrat občinska organizacija morala poskrbeti, da bo članstvo, organizirano v krajevni organizaciji, sproti obveščeno o vseh problemih komune, o podatkih raznih analiz, razpoložljivih sredstvih, potrebah in drugem, tako da bo razpravo o problemih svojega kraja lahko vezala na širše probleme komune. Preprosto bi se to dalo razložiti tako: krajevna organizacija SZDL namerava razpravljati o gospodarskem razvoju svojega kraja. Na sestanku ali pa v ustrezni sekciji bi rada proučila možnosti za ustanavljanje novih obratov. Najbrž bi zaključki btll jalovi, če ne bi ob razpravi o novem obratu imeli pred očmi tako imenovane občinske smeri nadaljnjega razvoja gospodarstva, razpoložljivih investicijskih možnosti, potres drugje itd. Poleg tega bi bilo potrebno, da pobuda krajevne organizacije napravi pot do komune, se pravi na plenum občinskega odbora SZDL, kjer ji bo šele mogoče dati pravo vrednost in ustrezno rešitev. Občinska organizacija SZDL si bo nadalje morala prizadevati, da bodo člani Socialistične zveze poznali t\:di načelna stališča ali bolje — jugoslovansko smer razvoja gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti. Če-šče razprave o teh stališčih v sekcijah bi omogočile članom Socialistične zveze, da bi vsepovsod, v tovarni, zadrugi, šoli. bolnišnici in drugje, konkretne probleme lahko soočili s koristmi vse jugoslovanske skupnosti, fr. i Inšpektorji poročajo — (Nadaljevanje s 1. strani) prej zgraditi večjo klavnico, ki bo z zaJolano živino zalagala vso občino. To je toliko bol] nujno tudi zato. ker so dosedanje zmogljivosti zelo majh ne in smo doma vzrejeno živi no prisiljeni prodajati. Vzpo redno s tem pa se na našem tržišču vse češče pojavljajo tuji kupci. Če bomo klavnice zgradili prepozno nam bo primanjkovalo živine zanjo, ker se bo prodaja že prej usmerila na druga področja. Dolenjska je znana po raznih mesnih 3pe-cialitetah, ki bi jih lahko po vsod dobro prodali. Crevarna. skladišče Koteksa in klavnica v Novem mestu imajo nepri merno lokacijo. To zahteva hitro rešitev. Sanitarna inspekcija ugotavlja, da so se razmere v gostinskih ter ostalih lokalih znatno isboljšale. Pomanjkljivosti v trgovini, gostinskih obratih pekarijah, slaščičarnah, obratih družbene prehrane in v brlv nicah bo mogoče odpraviti le z odločnim ukrepanjem (tu mislimo na zapiranje oziroma ukinjanje takšnih obratov). Pereč problem v Novem mestu pa je kanalizacija, ker je brez čistilnih naprav. Odplako-valna voda se izliva v Krko. rastlinstvo v njej je precej uničeno zaradi Kremenove pralnice, voda v Krki pa se zato počasneje čisti. Zaradi slabega stanja jezu je Krka tako nizka, da so vsi iztočni kanali nad vodo. Na levem bregu Krke kanalizacija nima čistilnih naprav. Perišča ob Krki bo treba porušiti, saj gospodinje perilo tam prej okužijo kot operejo. Prebivalci ob spod-njem toku Krke v sušnih letih uporabljajo njeno vodo za kuho in pitje. Navzlic občinskemu odloku posamezniki v Novem mestu še vedno redijo živali (prašiče). Problem kanalizacije je treba reševati tudi v vseh večjih središčih v občini in skrbeti za asanacijo vodovodov Tržna inšpekcija je s siste-mat:čnim d&lom močno zmanjšala število prestopkov pri cenah. Pogostne kontrole kakovosti živil so pokazale, da trgovska in gostinska mreža večkra* prodajata živila, neprimerne kakovosti in tudi taka. ki so zdravju škodljiva. Razne konzerve prodajajo še nato. ko jim je že potekel rok trajanja. Velik napredek je bil letos dosežen v gostinski mreži, tako v notranji ureditvi kot v kva Uteti točenih vin. Pri kako vostnem pregledu vin, konec septembra letos, ni bil ugotovljen niti en primer primes* samorodnice. čeprav je bil to še v začetku letošnjega ;eta splošen pojav. Obrati družbenf prehrane so primerno urejeni opaziti pa je neutemeljen padec per javni red in mir. Največ-krat sta vzroka prometnih ne sreč prehitra vožnja In vinje nost voznikov, zato so odborniki predlagali poostritev ka mi in omejitev hitrosti v vož njah po mestnih predelih. Zaskrbljujoče je tudi število pre krškov zoper javni red in mir lato bo treba kazni povečat tudi tam. Največ gospodarskih prekrškov povzročajo kmetje kalorične vrednost! hrane (od •ori živinskih potnih listih (16^ 33 do 211 kalorij pri obroku orimerov). manj), čeprav so cene soraz merne estalim tržnim cenam. Sodnik za prekrške je prejel letos v razsodbo 1335 primerov, skupaj z zaostankom iz lanske »a leta pa jih je 1803. Rešenih je bilo z izrekom kazni 933 primerov višjim organom je bilo odstopljenih 213 zadev, v 147 primerih pa je bil postopek ustavljen. Najpogostejši *o cestno-prometni prekrški (345 primerov), sledijo prekrški zo- V vseh poročilih inšpekcii skih organov je opaziti velik porast ugotovljenih prestopkov To je dokaz, da so te služb-e res zaživele, vzporedno z naglim razvojem na vseh področ jih pa jih bo morala občlns kadrovsko še naprei krepiti Prav je bilo. da so odbornik na seji razpravljali samo o teh problemih, saj nam sicer zelc radi zbeže med prsti. M Nastopil je čas zatiranja voluharja Voluhar je doslej delal na DRIN«. Za 1 ha nasada je tre šim sadjarjem veliko pregla- ba 5 kg »ENDRINA«, ki ga ra^- vic Najrajši ogloda korenine redčimo tako. da dobimo 0.5 %o mladih jablan, posebno pritlič- raztopino (10001 na en hekt nih cepljenih na EM podlage, ar). S tem škropivom poškro Loti se tudi mladih hrušk, če- pimo površine, na katerih se je špelj in drugega sadja, celo naselil voluhar. Škropimo s mlade , trte niso varne pred škropilnicami enakomerno vso njim. ogroženo površino. Najbolje je Dolgo časa proti temu škod- da škropimo ob lepem. vreme- ijivcu nismo imeli zanesljivega nu v popoldanskih urah. Sedaj sredstva. Tovarna »PINUS« v je najugodnejši čas za to delo. Racah je sedaj izdelala zanes- Tam, kjer je zelo mnogo vo- Ijivo škropivo za zatiranje te- luharjev. škropljenje čez nekaj ga škodljivca; imenuje se »EN- dni ponovimo. Opozarjamo, da -•--- je ENDRIN strupen, zato bodi- ZUN&HIEP0LITIČN1 TEDENSKI PREGLED Čeprav, ko to pišemo, še ni znano, kako so vsi američki volivci "lasovali na predsedniških volitvah osmega novembra 10u0, je po vseh znamenjih sodeč zmagal senator Kennedv iz zvezne države Massachusetts. Potek volitev je bil spočetka zelo ne- je bil Elsenhower že slaven vojak in nje z ameriškimi zavezniki, pripravljen udi državnik. To je popolnoma nova se je pogajati o razorožitvi, toda.8 po-generacija. Pri tem ne smemo pozabiti, da lahko Kennedv začne uveljavljati svojo politiko brez kakršnih kol* -•»rejšnjih •»zadolžitev«, ker ni bil povezan z dosedanjo republikansko vlado. sjotev. Tudi takrat, ko je vse kazalo, da Hkrati ne smemo pozabiti, da je Kennc- bo novi predsednik ZDA John Kennc dy, zdaj senator in star 43 let, je demokratski kandidat Kennedv zmagoval dy v notranji politiki napovedal večjo esredevanje zvezne vlade in države pri javnih delih, prosveti, socialnem bolj po številu »zavojevanih* držav kot skrbstvu^ pokojninah in tako dalje. Znano razliki v številu glasov. Za končni čilno je, da Kennedy ni prikrival svo- ie naklonjenosti do Rooseveltove poli- tojem, da ZSSR privoli v ameriški po-q;oj o nadzorstvu in inšpekciji, ne bo se pogajal o Berlinu »pod pritiskom* 1 tako dalje. Toda to so bile predvolilne izjave. Ickaj se jih bo brez dvoma uresničilo, "amo po dejansko izvajani zunanji pomiki mogoče soditi novega predsednika ZDA in njegovo vlado. Značilno »e na primer, da je Kennedv zelo oster do francoske politike v Alžiriji in da se je s svojim? -»alžirskimi« Izjavami že izid na predsedniških volitvah v ZDA namreč ni tako važno, s kolikšno razliko je predsedniški kandidat zma-Tal v neki zvezni državi. Glavno je, da je zmagal. Zakaj v primeru zmage dobi iz tiste države vse tako imenovane clek-torske glasove. Seveda je za kandidata pomembneje, če zmaga v državi z velikim številom prebivalstva, zakaj taks- konservativce izraz največje radikalno- oster po svoji izvolitv.1, bomo tudi vi ti v politiki in gospodarstvu. deli. Toda svet se najbolj zanima za zu- Upati je, da bo novi ameriški pred *i';c »»New Deal«, ki je za ameriške selo zameril Parizu. Ce bo ostal tako u - predsednik na država ima več elektorskih glasov Za izvolitev predsednika ZDA je po- trebnih 269 elektorskih glasov. Država nanjepolitične nazore novega ameriške- -ednik prožnejši v svojih odnosih do New York na primer jih šteje 45, med tem ko jih Aljaska šteje samo tri Tod<^ to je volilna aritmetika oziroma geo -»a predsednika, ki bo prevzel svojo Vzhoda, posebno do ZSSR, od svojega dolžnost šele januarja 1961. Tukaj naj- predhodnika. Eno je vsekakor gotovo: demo še najmanj razlike med progra- zunanja politika ZDA bo zdaj pod nepo- metrija. Bolj pomembno vprašanje je, moma obeh strank in med izjavama srednejšim vodstvom in nadzorstvom kaj zdaj? Zadnja izjava senatorja Kcnnedyja pred volitvami je bila: »Če pridem v Belo hišo, nameravam vzeti vajeti obla- obeh kandidatov. Res je Nixon zago- predsednika ZDA, kot je bila doslej ovijal volivcem, da Amerika še nikoli Kennedvju sicer nekateri očitajo neiz- ni bila tako močna, kot je zdaj, in res kušenost, ker je star komaj 43 let, je, da je Kennedy to trditev na vso toda pomanjkanja energije mu ne more sti v svoje roke.* To pomeni, da pri- moč spodbijal, toda to samo dokazuje, nihče očitati. Kam ga bo ta energija haja na krmilo v ZDA mlad mož, ki je poln energije in odločen uveljaviti da sta oba kandidata odločena še okre- pripeljala, bomo videli. Pri tem je upaliti vojaško moč ZDA. Tudi Kennedv ti, da utegne poleg dejavnosti in đo'ov- »novo« politiko. Morda še nikoli ni bilo je pripravljal udeležiti se sestanka no ne vneme obstajati 5e državniški mo- tako nagle prekinitve v starosti in pogledih, kot se je zgodilo zdaj. Ne sme vrhu s Hruščevim, če bi bilo upanje na drost, ki ni nujno vedno in v vsakem uspeh, ki ga pa zdaj — vsaj po mnenju primeru omejena samo na starost. Mla- mo pozabiti, da je bil Kennedy še po- novega predsednika — ni videti. Tudi di se hitro učijo in Kennedy je že pred polnoma neznan mornariški oficir, ko Kennedy se bo trudil okrepiti sodelova- volitvami dokazal, da to zna. mo pri pripravi škropiva ter pri škropljenju previdni. Na poškropljene površine tri tedne po škropljenju ne puščajmo nobenih domačih živali, da se Nov način strokovne vzgoje tudi v obrti V soboto 5. in v nedeljo 6. novembra je bila na Vinomeru pri Metliki seja .upravnega od- ne zastrupijo! Na to je treba bora Okrajne obrtne zbornice, opozoriti tudi sosede da varu- V prisotnosti predstavnikov jejo svoje domače živali, da ne družbenih organizacij in obla- bi slučajno zašrte na poškrop- sti so obrtniki razpravljali o Vi eno površino, zelo važni nalogi, ki jo obrtni Stvu narekuje razvoj: o reorga- kmetijske zadruge. naroča pa Letošnja »vinska žetev« nizaciji strokovnega šolstva in novih oblikah izobraževanja obrtnih delavcev. Pogovorili so se tudi o reorganizaciji obrtne zbornice ter o stanju in razvoju obrti in o tem, kako obrt izpolnjuje naloge družbenega načrta. Podrobneje bomo o plodnem zasedanju upravnega odbora poročali v prihodnji številki. Vegetacija trte in trgatev v letošnjem letu ni bila razveseljiva. Komaj se je trta prebudila in .pogledala.v blesteče pomladansko sonce ter ob njem pognala svoje prve sveže poganjke okoli suhe podlage, že jo je zajel mrzli, veter in po-ENDRIN imajo na razpolago vzročil na njenih rahlih očescih pozebo. ki ?« močno z-rahljala se pri zadružnem trgovskem podjetju > Agrotehnika«. Ljubljana, Titova 19. T. D. upanje našega vinogradnika. Najbolj je bil0 po pozebi prizadeto Dolenjsko gričevje, to je vinogradniško področje na levi strani Krke, nekoliko manj desno kriilo gorjanskega okoliša in podrašje Bele krajine. Po pomladanskem mrazu so nastopile obilne padavine, razen teh pa še hladno vreme, katerega so od časa do časa povzročala središča visokega zračnega pritiska, ki je dovajal naši trti mrzle zračne gmote v času, ko b: bila toplota najbolj potrebna. Razen mraza ln mokrote je našo trto delno prizadela tudi toča dne 11. 7 ln 19. 8. 1960. Peki proti potrošnikom? Zapisek in mnenje ob nezdravih pojavih v novomeSki PEKARU! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Nedavno tega je Zvezna ljudska skupščina sprejela splošni zakon o organizaciji zdravstvenih služb. Ne le da zakon urejuje mnoge stvari s tega področja drugače, kot je bilo to doslej, temveč nudi predvsem okvir, v katerem bodo lahko posamezne ljudske republike sprejemale ustrezne predpise. Republiški predpisi bodo več ali manj odvisni od potreb in možnosti posameznih teritorialnih enot. Zdravstvena služba postaja s tem zakonom družbena služba in načela upoštevajo komunalno ureditev. Kot samostojna družbena služba bo zdravstvena služba pod mnogo manjšim vplivom državnih organov. Seveda pa je zato zagotovljen veliko večji vpliv državljanov in občin PROSTA IZBIRA ZDRAVNIKA tako glede njihove usmeritve, kot izpolnjevanja njihovih nalog. Najvišji organ družbenega upravljanja zdravstvenih ustanov pa bo v bodoče svet zdravstvene ustanove, ki bo imel v glavnem enake pristojnosti kot dosedanji upravni odbori. Mimo sveta pa bo poslej formiran tudi nov organ upravljanja, in sicer upravni odbor zdravstvene ustanove. Le-tega bodo iz svoje srede izbrali člani delovnega kolektiva vsake zdravstvene ustanove. Ta organ je potreben zaradi novega položaja zdravstvenih ustanov. Le-te bodo namreč gospodarile samostojnejše kot doslej, med drugim bodo same urejale tudi nagrajevanje zdravstvenega osebja. To jim končno zagotavlja, da bodo lahko uveljavili tudi svoje pobude pri izpolnjevanju nalog. Tudi odnosi med zdravstvenimi ustanovami in ustanovami zdravstvenega zavarovanja so postavljeni na nove temelje. Ustanove zdravstvenega zavarovanja bodo poslej svobodno sklepale pogodbe z ustanovami zdravstvene službe. S pogodbami se bodo dogovarjali o cenah njihovih storitev za. zavarovance. Mimo tega pa bodo morale zagotavljati del sredstev za preventivno zaščito in za investicije na področju zdravstvene službe. Ce se prizadete ustanove ne bi sporazumele glede cen za zdravstvene storitve, bo po zakonu lahko v takem primeru odločala arbitraža. Novost, ki jo vpe'iuje novi zakon, je tudi oblikovanje zdravstvenih centrov. Tudi ti bodo prispevali k večji samostojnosti zdravstvenih ustanov. Zdravstveni centri bodo imeli pregled nad izvajanjem zdravstvene zaščite na določenem področju, sestavljali bodo programe za razvoi zdravstvenih ustanov in program za delo pri izboljšanju zdravstvene zaščite. Te in še mnoge druge naloge bodo opravljali poslej zdravstveni centri. To funkcijo bo ustrezni državni organ poveril zdravstveni ustanovi, ki Ima za to največ pogojev. Koliko bo zdravstvenih centrov, je stvar izkušenj. Ponekod ga bo Imela lahko občina, drugje zopet bodo Imeli zdravstveni center za več občin aH celo za okraj. Koristna in pomembna je novost, da bodo zavarovanci lahko svobodno izbirali zdravnika, tudi specialista. Izbiral? pa bodo tudi zdravstveno ustanovo, v kateri se žele zdraviti, oziroma na katero žele biti navezani. S tem bomo dosegli, da bo državljan lahko prišel do zdravnika, v'katerega ima največ zaunari^. kaiti prav na tem m]n, Tdlno >n j- predvideno, da osebni dohod ne bolo nid ravnijo, ki jo bo s predpisi določil Zvezni izvršni svet. Prvič se je zgodilo lani dne nikov občine-in sindikata. Le-5. avgusta. Ker so se novome- ti so jasno^ opozorili, da je sra-ški peki uprli nočnemu delu, motno, kar je sklenil delavski pravljajo o teži svojega poklica in ugotavljajo, >»da se prole- Vse to je kvarno vplivalo na rast in razvoj trte ter obenem pospešilo hiter razvoj škodljivih zajedalcev. da je bila poškodba v nekaterih predelih tudi do 95-odstotna. Kot posledica mokrote in toče se je med organizmi najbolj uveljavila siva plesen, pa tudi oidij in črn; pikec nista veliko zaostajala. Ta pisana druščina je pobrala svoj delež na naši trti in le ostanek je prišel v naše kleti. V hrame Dolenjskega gričevja je prišlo nekako 20 odstotkov, v hrame gorjanskega področja 35 odstotkov. Po-savja 40 odstotkov, v belokranjske hrame pa 45 odstotkov redne letine. To je bilanca letnika 1960. Težko zasledimo leto. razen letnika 1953, ki b; bilo za našo trto tako pogubno 2e en sam bežen pogled n*a tariat že stoletja bori proti krivuljo letošnjih padavin na so potrošniki jedli star kruh. svet, in na možnost prisilne nočnemu delu«, v isti sapi pa Dolenjskem nam pove, da je uprave. Spet se je oglasil de- spet dokazujejo, da jim potroš- Zadeva je bila s posredova njem navidezno urejena. Pod- magog, toda pod.težo dokazov nik ni mar. pihovalec v kolektivu pa je ro- je kmalu umolknil. Kolektiv varil naprej in pred 14 dnevi je bil zmeden. Le mlačno so je izbruhnilo vnovič. Delavski dvignili roke, ko so glasovali padlo na tem področju v marcu 70—82 mm dežja, v aprilu Naš sestavek ni objava do- 120—123, v maju 60—G5, v ju-godka, ampak obsodba nezdra- ni ju 68—70, v juliju 144—147, v vega in škodljivega pojava, ki avgustu 91—93. v septembru svet je 26. oktobra izglasoval o sklepu DS, mnogi pa so se je posledica tega, ker kolektiv 160—162 mm. Sončne energije sklep, da ne bodo delali pono- glasovanja vzdržali či. Popoldanska izmena bo pri- Zadieva morda na videz ni čela delati ob treh, jutranja pa vredn'a objave v časniku. Ven- zjutraj ob petih. To je pome- dar ne moremo mirno mimo nilo, da bodo potrošniki kupo- ugotovitve, da se je 'v letu dni vali zjutraj kruh, ki bo star v novomeški pekariji nezdrav več kot 12 ur (pečen prejšnje- pojav; ponovil dvakrat. Se pc~ ga dne popoldne in ponoči). — sebej ne moremo mirno mimo Direktor podjetja je sklep od- ugotovitve, da je to v našem klonil in poudaril, da mora ko- okraju prvi primer, ko je or- lektiv upoštevati želje potroš- gan delavskega samoupravlja- nika in opozoril na možnost, da nja sprejel Škodljiv in sramo- bo ObLO interveniral. Glavni j;en sklep. Demagogu je nase- podpihovalec — pek Cvelbar — del ves kolektiv; ves delavski je na seji izjavil, da potrošni- svet in celo sindikalna podruž- ki ne bodo njih (pekov) *ko- niča! Armada delovnih ljudi mandirali* in tudi direktor ne, seda dan za dnem ponoči za občina pa se nima dosti vti- stroje in sploh ne razglablja o l'e škodljivec, in opravili z kati v kolektiv. Navzlic padcu nočnem delu, ker se zaveda nJim P° proletarsko! prometa, negodovanju potroš- dolžnosti. Rudarji hodijo v noč nikov in prodajalk, ki so po- podzemlja in izpostavljajo svo- stale tarča protestov, so peki je življenje med delom, pa o delali .po svoje. tem ne razpravljajo. Novome- 4. novembra se je sestal ko- ški peki, ki zaslužijo od 20 do lektiv v prisotnosti predstav- 40 tisoč din na mesec, pa raz- ni znal pravočasno izločiti iz pa je bilo tako malo. da krije-svoje srede hujskača, ki rožlja mo z nj0 nekaj nad polovico z besedami, hote zapira oči potrebnih sončnih ur. pred 12 tisoč potrošniki ter jim odreka pravico do svežega kruha. Delavcu, ki je utrujen sedel ob desetih dopoldne za mizo, da bi použil enolončnico, ponuja suh kruh! Upravičeno se vprašujemo, čeprav te besede naš časnik doslej ni poznal, ali ni to sabotaža? Na ves kolektiv peka-rije je kanil madež, ki ga bo moč izbrisati le tako, da bodo njegovi člani zdaj, ko imajo resnico na dlani, ugotovili, kdo Miloš Jakopec Najboljši vinski pridelek je dalo južno pobočje Gorjancev. Na našem področju je izkazovalo grozdje povprečno 10 odst. sladkorja. Nekatere lege so ga izkazovale manj. druge zopet znatno več. Celokupna kislina je povprečno 13%o. Kipenje se je vršilo dokaj povoljno. Soka je grozdje vsebovalo 65—76 odstotkov. Posledic slabe vinske letine v kletarstvu Mokrota, toča. hladno vreme in zajedalci so znatno zavrli zoritev in zdravo rast grozdja. se kaliti, je nujno potrebno, da ga zažveplamo s čistim kalijevim metabisulfitom v razmerju 10—15 g na 1 hI. Ta žvepleni pripomoček raztopimo in ga nato rahlo vlijemo v vino, da ne dvignemo droži. V enem tednu ponovimo poskus. Ce je vino ostalo na zraku stanovitno, je znak. da smo oksidazo ustavili, in vino pretočimo na običajen način. V zelo hudih primerih moramo vino čistnti še z želatino ali eponitom. Kako uporabljamo želatino in eponit? Želatino najprei namakamo v čisti in hladni vodi, da postane mehka. Nato vodo od-lijemo in dodamo želatini, desetkratno količino vina od odmerjenega dela želatine. To zmes skrbno segrejemo na 40 do 45 stopinj C. Pri tem mo-ramO'"-paziti; da se želatina ne prismodi. Ko se raztopljena želatina nekoliko ohladi, jo raz-tepemo in vlijemo v vino. Eponit zmešamo s primerno količino vina v škafu in ga nato vlijemo v sod ter dobro premešamo. Nato sod zalijemo in zamašimo. Eponit se dalj časa seseda. Ko se čistilo sesede, moramo vino pretočiti v drug primeren sod. Čistilna sredstva uporabljamo le za vina. ki so ločena od droži. Tam kjer je prišlo v mošt že 'ob trgatvi gnilo grozdje, morda tudi kaj zemlje in umazanih, nizko rastočih grozdov, storimo prav. da mošt v teku dveh tednov po končanem burnem ki-oenju pretočimo, da se izognemo nevšečnostim. Zdravih vin . na absolutni zdiravi gošči ne bomo pretakali predčasno in to zaradi letošnje -preobilne kisline. Jože Likar Mali Oglasi ima]0 V doma- Te vegetacijske nevšečnosti bo čem tedniku zanesljiv uspeh — prepričajte se o tem! Za pitanje prašičev samo »REDIM« ker pospešuje debelenje. Pretep na vasi čutiti tudi v kletarstvu, zlasi tam kje- niso znali z nekipečim moštom praviilno ravnati. Opustili so žveplanje mošta. V nekaterih hramih se že pozna, da je na delu plesnivost in porja-velost. Iz mladega vina udarja duh in okus po plesnobi. To je Organi tržne inšpekcije ObLO zato, ker se je gnilo grozdje Novo mesto so opravili letos Tržna inšpekcija pri delu Današnja razprava je tretja po vrsti v presledku nekaj tednov in ima to posebnost, da sta obtoženca (ne vem, če s prve ali druge obravnave) tokrat tožnika, njun nekdanji tožnik pa obtoženec. Slo je za to: Obtoženec je ukradel pričama tram, nakar sta ga priči pretepli. (Po pripovedovanju obtoženca.) Obtoženec je pretepel priči. Onidve ga nista mogli, ker je prva prestara in za pretep nezmožna, druga pa je res mlada in za pretep zmožna, a je imela takrat nogo v mavcu in bi ji obtoženec lahko ušel. (Po pripovedovanju tožnikov.) Za ob<> sprti stranki se je videlo, da sta *e stara znanca sodišča, saj je imela ena ■*elo svojega advokata (za katerega ne veni, koga je zastopal) in obe sta govorili nasprotujoče si stvari. Eden izmed današnjih tožencev je še najbolj po pravici povedal pravi vzrok spora: — Pred leti smo bili pravi prijatelji, ootem pa smo prišli v sovraštvo zaradi pota in od takrat se tudi tožarimo, tepemo. kregamo . Obtoženec se je zagovarjal, da. ni poškodoval mlajše priče: — Poškodbe ima od padca s kolesom. N Kmalu so mu dokazali, da to ne drži. Izgovarjal se je dalje: — Od padca z motorjem. Spat so mu dokazali, da ni res. — Krava ga je brcnila, je Irmnglaril dalje. — Recimo, da ga je brcnila krava, toda mastilo z zdravim, ne da bi se mošt pred vrenjem razsluzil Vrok je lahko tudi v predolgem ki penju ln krava mu ni mogla spuliti las. Toda ni se podal: - Tožnika (oče in sin) sta se stepla. Imam ravnan->u- Vedeti moramo, da priče, ki bodo to dokazale. Res sta priči ki se plesnivost težko od- štet prijetno dišali po maliganih, začeli ' za- prfvU Ycas'h odPravimo tb na-trjevati, da sta bila tožnika tisto jutro ko pako tako- da vlno Pret°-sta šla k zdravniku, krvava po glavi in ii-ih, t".m° v xza2vePlan sod z moč-kar pomeni, da sta se pred kratkim stepla nim zra5e'nJem. V težjem prl-in da nimata poškodb od dveh dni prej ko meru sezemo P<> želatini v raz-naj bi ju premlatil obtoženec. menu !0 g/hl. v najhujšem bo- (Zdravnika, ki sta tožnika zdravila, sta mo skušali reševati mlado vino že prej izjavila, da sta imela oba obtoženca 1 eP°mtom. Tega sredstva vza-podplutbe.) memo 20—30 g/hl. lahko tudi Priči sta dalje odgovorili, da na prejšnjih ve*- če bo nastala potreba. dvfch obravnavah tega res nista povedali, a Letos preti, da bodo mlada le zato, ker se jima ni zdelo važno. vina podvržena porjavelosti Advokat je priči ujel na laži ali, kakor porjavenje ugotavljamo v ko-pravi on, na potvarjanju resnice. Iz pod- zarcu. kjer pride vino v dotiku plutb namreč ni še nikoli tekla kri! 4 zrakom Kozarec z vinom po- Vseh ostalih »potvarjanj resnice-" tu ne b> stavimo v topel prostor a ne našteval, ker je škoda papirja. Povedal bi 'ia peč. Ce vino v kozarcu prič. le še na splošno, da je takih tožb zaradi ne rjaveti, barvo spreminjat; vzetega polena, pretepa, poti, če uide krava___ malo k sosedu (večkrat je dovolj, če kokoš), in podobnih, precej. Na tak način povzročena škoda je skoro v vseh primerih malenkostna in ni vredno, da bi jo sploh kdo omenjal. Pa se vendar najdejo razgrete glave (včasih tudi po smarnici) in se začno prepirati pa tudi tepsti. Stvar se konča vred sodiščem. Ljudje imajo pota, stroške, skrbi itd. Vsi stroški na-nesejo včasih po več kot tisočkrat toliko, zaradi kolikor so se sprli. Eden izmed sprtih jih mora plačati. Tako nastane nova jeza. noro novrnHvO, novi spori, novi stroški.. Kam vodi taka trma? 641 pregledov. Od tega je bilo opravljenih 171 pregledov v trgovini. 254 v gostinskih obra-nepraviinem tili. 91 v obrtnih delavnicah, 26 v kmetijskih zadrugah. 69 na živMskem trgu, 17 na sejmih, 2 pregleda v industriji. 2 na Poslovni zvezi, trije pregledi v pitališčih, 6 pri obrtnikih, ki so šušmarili, dva pregleda pa sta bila opravljena na črnih vinotočih. Tržna inšpekcija je predlagala za kaznovanje 58 primerov različnih prekrškov, od tega javnemu tožilstvu 8, okrajnemu sodniku za prekrške 18, sodniku za prekrške ObLO pa 32 primerov. Pozdravite svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! Na- • ročite j in ga - hvaležni Vam bodo za pozornosti P-c. Obvcs'ilo o šoferskih tečajih AVTO-MOTO DRUŠTVO V NOVEM MUSTI? bo organiziralo v prihodnjih mesecih več Šoferskih tačcjjev ze voznike-amaterje Vsi,.ki bi tak U Caj radi obiskovali, naj se čimprej osebno ali pismeno javijo v društveni pisarni na Ragovski cesti. Kdaj se bo začel prvi tečaj, bo pravočasno javljeno; število tečajev ho odvisno od števila interesentov. Da bi bil urnik točajev čimbrijSi poziva društvena uprava, naj se interesenti čimprej prijavijo! Stev. 45 (555) DOLENJSKI LIST Stran 3 Pouk in šola za vse Tako je nekdo zapisal v knjigo vtisov o razstavi učil v novomeški osnovni in vajeniški šoli. »Ljudje še vedno prihajajo ln se vpisujejo v to knjigo,* je povedal mož pri vhodu. Od tam se prav lahko vidi napis: RAZSTAVLJENA UClLA PRIKAZUJEJO IZNAJDLJIVOST UČITELJEV PRI POUKU NA OSNOVNIH ŠOLAH NA DOLENJSKEM... . Razstava je napolnila hodnike in sobe. Na stenah so viseli raznovrstni zemljevidi, karte in osnutki, pod njim pa je bilo polno predmetov, modelov jn polnih in praznih stekleničk, ki so človeku dali stvarno predstavo o tistem, kar 6o lahko prebrali na stenah. Obiskovalec je takoj dobil vtis, da se je razstavljavcem s preprostimi sredstvi posrečilo prikazati marsikaj na dokaj razumljiv način. Vse je bilo v nekem pravilnem zapo- redju in vsaka stvar na svojem mestu. Pa ne samo to. — Mimogrede človek še pomislil ne bi, da so .velik del razstave pripravile mlade roke, roke tistih, ki še niso samostojno stopili v življenje. Zato je razumljivo, da je prav zanje pomenila največ. Glavni namen razstave je bil predvsem v tem, da so se učitelji in učenci seznanili s stvarmi, ki jih bodo prej ali slej uvedli v svoje šole in bodo v taki in vse popolnejši obliki pomagale razvozlati marsikatero vprašanje iz znanosti in tehnike pri praktičnem pouku. Zato so razstavo obiskovali učitelji in učenci z vseh strani, pa tudi mnogo takih ljudi je privabila, ki nimajo s šolo skoraj nobenega stika. Kateremu delu razstave bi Razstava mi je predvsem govorila o ljubezni, iznajdljivosti in požrtvovalnosti naših prosvetnih delavcev. Hkrati utira pota za simetrično opremljanje z učili. Bo stvar nove proizvodnje in skupnosti, da čimprej krenemo po nakazanih smereh. Čestitam organizatorjem razstave in vsem, ki so sodelovali. Novo mesto, 29, septembra 1960 Dr. Jože Vilfan Predlog OZSZ: komunalni zavodi V skladu z decentrajizacijo Ze zdaj se oglašajo predstav- pred problemom, pred katerim &a vseh področjih družbenega niki občin pri okrajnem za- so doslej namenoma zapirale življenja moramo razmišljati vodu z zahtevami, naj jim za- oči. Tam. kjer niso skrbeli za tudi o decentralizaciji službe vod prepusti svojo službo. Prav razvoj zdravstvene službe, boje tako, vedeti pa moramo, da do «* novih pogojih kaj hitao dali prednost, se je pravzaprav težko odločiti. Vsakdo, ki jo jc obiskal, se je pri eni stvari zadržal dlje, pri drugi manj, ka kor sta mu narekovala potrebe in nagnjenje. S preprostimi sredstvi in ta ko neposredno je govorila < nastanku, razvoju in spremem bah sončnega sistema, o zemlji in o vsem, kar se je kda dogodilo na njej. Mimo sil, ki so jo preoblikovale, mimo prazgodovine in zgodovine do današnjih dni je bila prikazana razvojna pot gospodarstva in kulture, še posebej posamezne veje znanosti in tehnike. Kar so o tem govorilo knjige in osnutki, so potrjevale priprave, s katerimi se da na preprost, šolski način dokazati marsikaj s področja fizike in kemije. Razen potrebnih učil, ki so namenjena predvsem pri pouku v šolah, so obiskovalci zvedeli več stvari o ureditvi moderne šole in o čistoči v njej, pa tudi to, kako naj bo urejeno življenje šolskih otrok doma, da bodo mogli izkoristiti čas za učenje in primerno zabavo. Razstava je govorila dalje o tem, kako je potrebno že šol- socralno zavarovanje ni gospodarska dejavnost ln torej ne spoznali, kako potrebno jo :.e •savijati in bodo gotovo po- socialnega zavarovanja. Le-ta je bila doslej povsod organizirana v okviru okrajnih zavodov za socialno za/varovanje. Ker so v pripravi novi predpisi, ki bodo to službo decen- občin in družbenih organizacij tralizirali tako. da bodo dose- 0 decentralizaciji službe sod- danje posle okrajnih zavodov ainega zavarovanja, si moramo delavcev: zdravnikov, speciali- donaša dobička. Preden torej ht*eli. da bi nadoknadili zamu pričnemo razpravljati v okviru j eno. Marsikje sploh niso skrbeli za šolanje novih zdravstvenih za socialno zavarovanje oprav- biti na jasnem, kakšne so lah-ljali komunalni zavodi, organi- ko posledice. Socialno zavarovanje želimo približati zavarovancem z določenim namenom. 2e mnogokrat smo razpravljali o rastočih s'-rvikih zdravstvenih storitev, o potrebi preventive in o posebni prispevni stopnji, ki jo je zavod uvedel za tiste ko- stov Ln srednjih medicinskih kadrov (ti so v vsem okraju zelo pereč problem). 2e dolgo razpravljamo o potoebi obratnih ambulant, ki bi razbremenile splošne ambulante in hkrati pomagale izboljšati zdravstvene storitve. Vse našteto smo doslej zanemarjal: ali odlagali, češ saj je še čas. lektive ki povpreček stroškov Zdaj bomo prisiljeni se spo- zirani v okviru komun, se Okrajni zavod V Novem mestu že dlje časa pripravlja na to. Izvršni odbor zavoda je na seji zadnje dni oktobra ugotovil, da je decentralizacija potrebna ter se soglasno izrekel zanjo. Zbrani podatki pa kažejo, da se moramo pripravljati nanjo z dobršno mero opreznosti. Komunalni zavodi bodo delovali v okviru komun. Te so v našem okraju po gospodarski moči. številu aktivnih zavarovancev in delovnih razmerij, številu kmečkih zdravstvenih zavarovancev in upokojencev ter ostalih zelo različne, prav zato pa bodo novi komunaln: zavodi delovali v zelo neenakih pogojih. Skupni osebni dohodki zavarovancev v komunah so zelo različni, zelo različni so tudi povprečni osebni dohodki. Od osebnih dohodkov zavarovancev pa je odvisen tudi dotok sredstev socialnega zavarovanja, saj plačujejo le-ti prispevek od svojih prejemkov. Tudi dohodki socialnega zavado ;„ niPPrwi izdatki na ganieacijah začela veliko cesneje marsikaj koristnega za nadaljnji rovanja in njegovi rzoatKi na opazovatj svodo okolico ln ^ za_ razv0j poletja. Mlado in sposob- zdravstvenih uslug in boleznin presegajo. Pri tem smo ugotavljali, da se kolektivi vse premalo zanimajo za to in da stroški nenehno rastejo. Te težave je dosedaj reševal zavod sam. V okviru občine pa bo pasti s problemi, ki smo jih doslej odlagali. To pa je dobra plat decentralizacije ln bo gotovo odtehtala vse, kar smo prikaza.! v prvem delo. Prav bo torej, če se bomo o tem. ko bomo razpravljali o drugače. Ce bo zmanjkalo decentralizacija socialnega za- sredstev ali če bodo strošk večji od prispevkov kolektivov, se boao gospodarske organizacije v komuna naimah znašle varovanja, pogovorili odkrito in tremo, saj bomo težave potem laže premagovali. M. J. Med mladimi proizvajalci v IMV V nedeljo dopoldne ;e bila v dvorani novomeškega sindikaine- sto da bi jo tako} odpravili. Odkrito so priznali, da" mladinska ga doma letna konferenca mla- organizacija v tovarni pri tem dine in industrije motornih vo- ni izpolnila svojih dolžnosti, zil v Novem mestu. Ponovno so V razpravi, v kateri ;e sodelo- nas mladi proizvajalci prepričali, val tudi direktor podjetja Jur da je mlađana v gospodarskih or- Levicnik, so mladinci predlagali posameznega zavarovanca so v raznih občinah zelo različni, v našem okraju pa je zelo malo občin kjer so dohodki večji kot izdatki. Precej pomembno vlogo ima tudi zdravstvena služba na področju občine. V mnogih občinah je komajda razvita. nlmats za probleme, ki nastajajo no vodstvo organizacije v tovarni povsod v zvezi s proizvodnjo, in ima dovolj dobre volje, da bo za ljudi, ki ustvarjajo narodni mladini pomagalo pri uresniceva-dohodek. Res prihajajo ob raz- nju številnih želja, ki jih imajo pravah na takih konferencah na mladi v tem razvijajočem se kori an tuda. manj važna vprašanja, lektrvu. ki bd jih kazalo reševati na prt- Konference se je udeležil tudi stojnejših m«stih, so pa zato to- član CK LMS Janez Marinšek in liko vrednejši drugi, resni pro- sodeloval v plodni razpravi, prav blemi, ki jih mladina odkriva. Pa tako so za delo mladine v podne samo to: mladi so znova do- jetju pokazali vse potrebno ra-kazali, da imajo pripravljene tu- zumevan;e predstavniki tovarne di rešitve, kadar se kje kaj za- in organizacij; nikakor jim ni vseeno, kako se bodo razvijali Kjer so dobro organizirane TreW «xj1jo o travah, splošne ambulante, zdravstvene ki jin je treba reševati, vse to pa mladi kadri v tem obetajočem kolekUvu, ki ima pred_ sabo Se Sd. ustanove in specialistične služ- delajo tudi s poletom. be v občini, tam bodo stroški zdravljenja prebivalcev manjši, ker b0 manj potovanj bolnikov k speciadi stom. V našem okraju porabimo za poto vanja bolnikov velike zneske. Tako so na nedeljski konfe- mnogo pomembnih nalog rened mladinci IMV ostro obsodili najrazličnejše napake, izmed katerih bi lahko mnogo odpravili tudi sami, če bi bili dovolj močna. Tako pa so sicer vedeli zs to in ono n epravilnost, a so dopustili, da se je razvijala, name- Obvestilo Zdravstvenega doma v Novem mestu Zdravstveni dom v Novem mestu obvešča prebivalce iz svojega območja ter Zdravstvo nih pc^i'tvj v Straži in Sentjer neju, da je uvedena s 1. novembrom skupna nedeljska dežurna služba. Prizadeti lahko v nujnih primerih kličejo zdravnika na dom ali pridejo v dežurno ambulanto v času. kadar ni rednih ordinacij, t" je od 13. ure v soboto do 1 ure v ponedeljek. Isto velja tudi za druge dela proste dneve (državne praznike). Centralna dežurna zdravniška služba bo za vse dela prosite dneve v Zdravstvenem domu. Novo mesto, Jenkova nW" ca 1; vanjo bodo vključeni razen zdravnikov Zdravstvenega doma tudi zdravniki Zdravstvenih postaj t Straži hi Šentjerneju. Vsi. ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, naj kličejo telefonsko številko 114 aH P* jo zahtevajo osebno v dežurni sobi Zdravstvenega doma v Novem mestu. Pismo iz Niša »Najiskreneje se Vam zahvaljujemo za- redno pošiljanje Vašega lista, ki nam je nenadomestljiv prijatelj. Vsi ga radi prebiramo, saj nam prinaša vedno sveže novice iz domačih krajev. Prosimo, če sporočite naše tople čestitke vsem delovnim kolektivom, staršem, bratom, sestram in domači mladini. Sandi Žnidaršič, Ignac Hudoklin, Franc Podržaj, Vinko Jerman, Stane Kozamernik, Anton Kobilica, Andrej Strle, Anton Škoberne, Kari Brezo-var in Alojz Grnjak, vojaki iz Niša.* Vojak iz Travnika čestita vsem dekletom, fantom, prijateljem, zlasti pa domačim za naš največji praznik — dan republike in jih toplo pozdravlja. Martin Peterlin iz Hrastulj pri Skocjanu. * razstave učil v uuvomefk Vajenski soli: toliko je bilo zanimivega in hkrati poučnega za stro-tovnjaka-vzgojitelju in za laika. Razstava Je upravičeno požela priznanje vseh, ki so jo videli, terjala pa je tudi ogromno priprav ln dela mnogih prosvetnih delavcev »Prijavilo se Jih prišlo itn iKREMEN« dela že za 1961 V preteklem tednu se je udi kolektiv podjetja »KREMEN* v Novem mestu pri-Iružil podjetjem, ki so že iz-jolnila letošnji proizvodni dan. Čeprav je prevzel kock ti v naših rudnikov nekovinskih rudnin letos nase precej večje obveznosti kot lani, jih je pred »okom častno izpolnil. Fantje iz Beograda Dolenjski fantje, ki so pri .ojakih v Beogradu, iskreno jestitajo in pozdravljajo za 29. november vse dolenjske fante in dekleta, posebno pa svoje starše, brate, sestre ter vse znance in prijatelje, želeč jim še mnogo uspehov in veselja pri delu: Jože Starina, Janez Gracar in Alojz Kocman. iz Mostara »Tudi mi, belokranjski in dolenjski frantje, ki služimo vojaški rok v Mostaru, se mnogokrat spomnimo domačih in naših lepih krajev ter prisrčno pozdravljamo starše, znance in mladino. Hkrati čestitamo vsem delovnim kolektivom za 29. november! Ivan Butala, Martin Kramarič, Anton Koz-jan, Niko Lukač, Alojz Prime, Ignac Čoš in Martin Uhernik.* Tako so nam pisali naši fantje iz Bosne. IZ DELA IN ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Dobro obveščanje — uspešno sodelovanje Ker želimo, da se že na konferencah krajevnih organizacij SZDL porajajo prve pobude za družbeni in perspektivni družbeni načrt, je potrebno, da članstvo obvestimo vsaj s prvimi obrisi nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Reči vodstvom krajevnih organizacij, naj njihove konference sprožijo prve pobude in dajo koristne predloge, kaj vse bi moralo priti v družbeni plan, je premalo. Udeležencem konferenc krajevnih organizacij res ne bo težko stresti iz rokava številnih želja in potreb. Toda ljudi je treba že zdaj, ko so šele zaživele nove oblike dela Socialistične zveze, navajati na to, da bodo na probleme kraja gledali v luči problemov komune in širše skupnosti. Zaradi tega je nujno, če namreč resno pričakujemo prve pobude za družbeni plan že od konferenc krajevnih organizacij, da občinska organizacija SZDL posreduje članstvu vsaj grobe obrise nadaljnjega razvoja, podprte s podatki oziroma z analizami. Sodelovanje volivcev že pri osnutkih planov se seve ne bo moglo omejiti samo na konfe- rence krajevnih organizacij SZDL. Prenesti se bo moralo še naprej na zbore volivcev, seje delavskih svetov in v druge samoupravne družbene organe. To, česar ne bo mogla izčrpati konferenca krajevne organizacije, bodo naprej proučevale sekcije. Toda tudi sekcije ne morejo pričeti z delom brez dobrih priprav. Za njihovo uspešno delo ne zadošča skopa pobuda, vznikla na konferenci krajevne organizacije. Razpravljanje o nekem problemu bo jalovo, če razpravljavci ne bodo opirali svojih ugotovitev in stališč na ustrezne podatke, ki jim jih morajo dati občinski družbeni organi, seveda š posredovanjem občinske organizacije SZDL. Nove oblike ne bodo uspešno zaživele, če se ne bodo porajale v samem delu. Le tako bodo ljudje najlaže razumeli, zakaj so nekatere dosedanje oblike postale preživele in jih je bilo treba zamenjati z novimi. fr. Koristne naloge v metliški občini Razširjene seje Občinskega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi v Metliki se je kljub lepemu vremenu udeležilo precejšnje število članov vodstva krajevnih organizacij; tako je bilo seji omogočeno plodno delo. ker so na njej razen drugih vprašanj obravnavali tudi vprašanje konferenc krajevnih organizacij in pa njihove organizacijske spremembe. Nekatere krajevne organizacije so precej obsežne, njihovo organizacijsko delo je zelo težavno in ne morejo zajeti celotnega prebivalstva na svojem področju. Zato je biJ sprejet predlog, da se bodo krajevne organizacije ujemale v teritorialnem pogledu s kra- jevnimi odbori in z njimi povezale svoje delo. Razen tega naj bi osnovali še šest podružnic. O tem se bodo pogovorili še člani sami in sprejeli dokončne odločitve. Precejšen del razprave je bil posvečen razpravljanju o družbenem planu komune. Pri izpolnitvi družbenega načrta ni nobenih posebnih problemov, razen pri obrtnikih in obratu Novoteksa, kjer je bil načrt previsoko postavljen. Tovarna Beti je že v začetku oktobra' izpolnila letni proizvodni načrt, a v Lesnem predelovalnem podjetju so ga izpolnili s 85 odstotki. Tudi na področju kmetijske proizvodnje ni nobenih težav. KZ Suhor in KZ Metlika sta plan že izpolnili, a KZ Razveseljiv napredek Razmišljanja po prvin krajevni:- konferencah Socialistične zveze delovnega ljudstva Za nami je vrsta prvih krajevnih konferenc SZDL. v glavnem smo z njihovo vsebino, s potekom in sklepi lahko zadovoljni — bile so dober obračun dela političnih organizacij na terenu in dale so vrsto pobud za razširjeno dejavnost Socialistične zveze na vasi. -Splošna ocena kaže, da je bila udeležba skoraj povsod zelo dobra, da so člani množično sodelovali v v plodnih razpravah, da so ti pogovori zajemali tako vprašanja okraja in občin kot domačega ožjega okoliša. Ne manjka dobrih predlogov, kako izboljšati delo za hitrejši napredek krajev, skoraj nikjer pa nismo slišali nekoč tako razširjenih govoric; - Dajte nam, pomagajte nam! Povsod je prevladovalo drugačno govorjenje: - To bomo naredili, to še moramo doseči, takole se bomo lotili te in one naloge... Zanašanje na lastno pomoč, na združevanje domačih sil, naslonitev na to, kar imamo, postaja stalna oblika dela in prav to je nadvse razveseljivo. Pri volitvah so člani na splošno dobro izbirali, čeprav bi nekaterim organizacijam še vedno morali očitati, da nalašč (ali pa zavoljo nepotrebne nerodnosti?) ne vidijo mladih ljudi, ki so pripravljeni delati, pa jih starejši puščajo ob strani. P0DH0STA: kaj po delo drugih? V Podhosti je bila nedeljska konferenca še kar precej v redu; udeležba je bala dobra, čutilo pa se je, da je glavno poročilo premalo pojasnilo vlogo Socialistične zveze. Dosedanji odbor bi ga bil lahko bolje pripravil! Več bi moral povedati tudi, kaj so med letom delale druge organizacije: mladina, Zveza borcev, gasilci in ostali, saj bi tako poročilo dalo prav gotovo dobro podlago, da bi člani lahko še več razpravljali o deležu Socialistične zveze pri pomoči tem organizacijam. No, razprava je bila kljub temu še kar primerna in bo omogočila novemu odboru v Podhosti, da bo lahko krepko nadaljeval zastavljeno delo. BiZEUSKr Široko področje nalog Na Bizeljskem je bila krajevna konferenca delegatov. Tudi tu referat ni zajel dela družbenih organizacij, zato so se razprave najprej vrtele samo krog gospodarskih vprašanj, manj pa o delu Socialistične zveze. Ce bi ostala konferenca samo pri tem, bi bila na zunaj podobna sestanku ali zboru kmetijske zadruge. No, tudi o organizacijskih zadevah so nato na pobudo članov okrajnega plenuma le spregovorili. Pomenili so se o občinskem perspektivnem načrtu, o vlogi krajevnega odbora, o šolskem odboru, o stanovanjih za prosvetne delavce, t o trgovini na Oreš ju, o pobudah za ustanovitev društva prijateljev mladine in podobno. Vsaj polovica delegatov je sodelovala v plodni razpravi, ki Je dala dovolj novih načrtov. POLJANE: pomen novoustanovljene organizacije V Poljanah so se v nedeljo prvič zbrali na sestanku nove organiza- cije in takoj se je pokazalo, kakšnega pomena je, da Imajo podružnico zdaj doma. Prej je bila osnovna organizacija SZDL preveč oddaljena, zdaj pa so se o mnogo-čem pomenili na domačem sestanku. Poročilo je govorilo tudi o delavskem upravljanju na gozdnem obratu in na kmetijskem posestvu. Povedali so, da se obratni delavski svet dobro razvija, da pa je le še preveč odvisen od centralnega DS. Razprava bi bila lahko živahnejša. Opazili smo, da delavcev in uslužbencev KGP Novo mesto -razen izjem - ni bilo na konferenci (takih pritožb čez kolektiv KGP je bilo v nedeljo več tudi na drugih konferencah!). PRISTAVA: hiter odziv V Dol. Stari vasi in Pristavi pri Šentjerneju so imeli uspeli konferenci v nedeljo zvečer. V odbor so prišli mladi ljudje; predsednik podružnice iz Pristave je bil že v ponedeljek zjutraj na občinskem odboru SZDL, kjer je prosil za različno pomoč in navodila, kako naj bi v organizaciji delali. Dvignil je tudi legitimacije za člane in podobno. ZBURE: tajnikova neodgovornost? V Zburah so prišli ljudje na sklicano konferenco, predsednika pa ni bilo. Aktivist in član okr. plenuma ga je našel v nedeljo popoldne na njivi, ko je oral. Tovariš predsednik je odšel nato na konferenco, kjer 6o člani potrpežljivo čakali in vodil zborovanje, povedal pa je, da se je zmenil za to delo s tajnikom (logarjem), ki pa je odšel brez obvestila v mesto. Neodgovornost, ki so jo tudi člani SZDL obsodili, kaže, da malomarnost posameznikov lahko močno škoduje organizaciji in njenemu ugledu! CERKLJE: dobra konferenca Delegati so v Cerkljah prav temeljito razpravljali zlasti o razvoju kmetijstva. Prej je bil tu največji odpor proti odloku o agro-minimumu, po žetvi in košnji pa so vsi spoznali prednost sodobnega kmetovanja in zdaj pozdravljajo skrb občine za njihov napredek. Zelo določeno so se pomenili o elektrifikaciji nekaterih vasi, krajevni razsvetljavi in o prostoru za sestajanje. Imajo tudi nekaj težav, ki jih bo moral rešiti novi odbor. Članov pa imajo komaj 48 odstotkov vseh volivcev — odprta naloga za odbor in vse aktiviste! SROMLJE: kaj z obnovo? Nič ne pomaga molčati o perečih zadevah - to so spoznali v Srom-ljah, kjer so člani načeli vprašanje delovne sile, obnove vinogradov in davkov. Kmetje tu še vedno vsi vse sejejo in sadijo; pravijo, da ni rajonlzacije. Občina in krajevni odbor bosta morala krepko pomagati, predvsem pa jasno razložiti, kje je izhod za napredek kmetijstva tudi v hribovitejših krajih. Tudi na Bučki, v Račjem salu in drugje so bile zadnje dni uspele konference. Povsod se člani nanje temeljito pripravljajo, zato lahko govorimo o razveseljivem napredku. Šmarješke organizacije v novih prostorih Pred nedavnim so krajevne organizacije v Smarjeti le dobile svoje prostore. Doslej so imeli sestanke, občne zbore ln konference v osnovni šoli ali pa v gasilskem domu, ki nista primeren kraj za take stvari, razen tega Je bil pouk v šoli moten. Nove prostore bodo lahko uporabljale vsp organizacije; upamo, da bo njihovo delo zaradi tega Se plod nejše. Prostor bo treba še primerno opremiti. S SEJE ODBORA SZDL Na redni seji Socialistične zveze, ki J« bila 28. oktobra, so razpravljali o pripravah za krajevne konference, kjer bodo določili delegate za občinsko konferenco in volili nove odbore Socialistične zveze. O smernicah ln vlogi socialistične zveze na vasi je govoril predsednik občinskega odbora socialistične zveze Tone Počrvina. Poudaril Je, naj bi v krajevni odbor izvolili res zaslužne in delovne člane. Odbor je -Jclenil, da bo občni zbor članov socialistične zveze 20. novembra ob 7. uri zjutraj. Na tej seji so razpravljali tudi o vodovodu v Smarjeti, ki še vedno ni dograjen, voda. ki jo zdaj pijejo, ogroža ljudsko zdrav, je v tem predelu in W morali odgovorni organi stvar temeljito preiskaU. zdrava pitna voda je Smarjeti nujno potrebna! Ker te Novomeščani potegufjejo za kopališče, prebivalci Smarjete pa za vodovod, menimo, da so slednji bolj upravičeni in potrebni do denarja skupnosti, mid (i Gradac v tem nekoliko zaostaja. V Metliki je precej stvari neurejenih. Tako bo potrebno v kratkem osnovati stanovanjsko skupnost. Ravno tako bo potrebno misliti na potrošniške svete in ustanavljanje raznih servisov, n. pr. javnega kopališča in pralnice. Na ureditev otroškega vrtca ne bomo smeli dolgo čakati. Potrebna bi bila delavska menza, saj je v občini zaposlenih že okrog 900 ljudi. V Socialistično zvezo bo treba vključiti čimveč volivcev. V Metliki je čez 100 volilnih upravičencev, a od tega samo okrog 600 članov Socialistične zveze. Neprimerno slabše je v podzemeljskem okolišu, kjer je le okrog 20 odstotkov volivcev včlanjenih v Socialistični zvezi. Zaradi tega bo skrb krajevnih organizacij, da zajamejo v svoje vrste čimveč ljudi. % JAD. V Podturnu 62 novih članov Udeležba okoli 40 članov SZDL na kratevni konferenci za Pod-turen ni ravno pohvalna, vendar so to utemeljevali s tem, da po običaju pride na sestanek fo vsake družine po eden, kd zastopa ostale. VzMc temu je btta konferenca plodna in je nakazala vrsto naflog, Id se Jih bo morala lotiti organizacija SZDL. V Podturnu je še nekaj posameznikov, ki niso člani SZDL. Letos so vkl; učili v organizacijo 62 novih članov, predvsem mladine. Odbor SZDL je bil vse leto zelo aktiven, sodeloval Je s krajevnim odborom pri vrsti nalog, prav tako pa tudi z ostalimi množičnimi organizacijami, to je aktivom LMS, gasilci ln drugimi, nudil pa je pomoč tudi kmetijski zadrugi pni širjenju naprednih oblik kmetijske proizvodnje. Skupaj s krajevnim odborom s; je SZDL prizadevala, da bi v Podturnu zgradili avtobusno postajo. Obrnili so se na vsa tri avtobusna podjetja, vendar je odgovorilo le podjetje Gorjaneci. da je pripravljeno o tem razpravljati s prebivalci, sapturist ln Avto Kočevje sploh nista odgovorila. Razprava po zelo izčrpnem poročilu — zabelo je prav vse zadeve, ki morajo zanimati člane SZDL — je pokazala še na vrsto problemov, ki žulijo Pod-Ouren-čane: vodovod Je slabo zgrajen, pa tudi podaljšati ga Je treba. Veliko škodo dela divjad na pole u. V zelo slabem stanju Je cesta proti Dolenjskim Toplicam. Menijo, da del krivde za to odpade tudi na slabo vzdrževanje. Tu.i vaška pota so slaba, toda p«ri tem so sami premalo storili, da bi jih izboljšali. Šolski odbor pri šoli v Poljanah bi moral biti bolj delaven. Dokaz je upravičenega negodovanja pri tistih lastnikih gozda, ki so les podarili za potrebe elektrifikakclje, pa so morali vseeno plačati gozdno takso. V odgovoru na to zadevo so pojasnili, da je prišlo v tem primeru do pomote. Ti in ostali v poročilu ln razpravi nakazani problemi so tud osnova programu bodočega dela SZDL v podturnu, ki so ga ob koncu sprejeli Novi devetciansk/ odbor krajevne organdaaci;e bo na čelu vseh 169 članov SZDL v Podturnu nadaljeval delo prejšnjega odbora Zlasti bo organizacija nudila vso pomoč krajevnemu odboru prt reševanju komunalnih nalog, kot ;e izboljšava in raširitev vodovoda, izboljšanje ceste ootov ipd Ra7umljl-vo, da se bodo |9 nanrei potegovali zb pvtnbusnn -Kitajo, javno razsvetljavo ocršče in druge potrebne komunalnp ob ekte Sodelovanje ? vsemi rclalim' organ4-racttam ter km»»' rasanto ljudi zV 400 krožkov kaj majhna številka. Ce ugotovimo STtbH črnomaljski občini m niti enega vzgojitelja za tehnični Doafc da Je na tamkajšnji osemletki že dalj časa zaprta šolska teh-rttaa delavnica, moramo reči, da je to problem, o katerem naj bi raaruttjali pristojni činitelji. Seveda tudi v drugih občinah pn-msnjkuje strokovnjakov. Prepričani pa smo. da bodo v bodoče drafttva inženirjev in tehnikov pomagala naši organizaciji in teh- """^Tt^ično^ejavnost po šolah ovirajo tudi premajhne dotacije obete, saj je do sedaj le Okrajni odbor Ljudske tehnike pridobil za šole 1J milijona din. Dosedanje delo pa se bo moralo preusmeriti. Ofačmskl ljudski odbori bodo morali nuditi šolam material ln strokovnjake za tehnično dejavnost, morda s pomočjo OO LT, ki ima v nacrtu več seminarjev za vzgojitelje ln ostale tehnike, ki bi bil. pripravljeni pomagati pri tehnični vzgoji. Ko bodo te dni pionirski odredi, starešinski sveti, odbori DPM ka občinske komisije za tehnično vzgojo delali načrte za tekmovanje, m) pustjo za pomoč vse organizacije ln posameznike, ki imajo do tehničnega dela, da bo njihovo delo čim uspešnejše. Marijan Traur od tam pobegnil v Belo krajino in takoj spet delal za OF. Leta 1942 se je moral umakniti v ilegalo. Ze od vsega začetka so v Beli krajini postali pozorni na skromnega, tihega in preudarnega, odločnega mladega ■ fanta. Postal je član Okrajnega odbora OF Gradac, nato sekretar Okrajnega odbora Dragatuš, potem spet član novega Okrajnega odbora OF za vso Belo krajino. Ob koncu vojne je bil član novomeškega okrožja, v katerem je delal, do decembra 1946, ko je bilo okrožje raa.formira.no. Nato je postal predsednik Planske komisije OLO Novo mesto, zatem predsednik okrajnega Ijudske-qa. odbora. Nato je odšel k LIP Novo mesto za direktorja. Zdaj je že nekaj let direktor GPZ Novo mesto. To je le pot, ki jo je prehodil, to so pravzaprav mejniki ob cesti življenja, ki ne povedo nič. o strminah, nevarnih ovinkih in skritih zasedah. Kljub vsemu pa je prvobo-rec, organizator upora in priznani javni delavec tovariš Stane Šmid dočakal 50 let. Ko v krogu družine praznuje, mu hkrati vsi, ki ga cenimo in spoštujemo, želimo še mnogo srečnih let! kako okolica sprejme v svoje sredo slepega državljana, od razumevanja, ki ga pokaže d-o njega In pristnih humanih od nosov, mnogo odvisno. Držav ijan brez vida je prikrajšan zf. marsikaj, prav zato pa hkrat toliko bolj občutljiv. Skupščin ski odborniki Zveze slepih bo do sodelovali na sejah razn'1; svetov pri občinah ln v raznih drugih družbenih organih, so delovali z zdravstvenimi in socialnimi delavci na terenu vključili se bodo v stanovanjske skupnosti in Zvezo vojaških vojnih invatlidov. sodelo valj bodo z Rdečim križem Zvezo borcev in predvsem /. organizacijami, ki so jim po svoji dejavnosti sorodne. Se naprej bodo skrbeli za vzgojo, rehabilitacijo ln zaposlovanje mlajših slepih državljanov. Podpredsednica OLO in/. VilmaPirkovlč je s toplimi be sedami pozdravila skupščino ln pohvalila delo Zveze slepih, ki je našla dovolj notranje moči. da je navzlic pičli pomoči oblasti uspešno opravljala naloge, ki bi jih moral} oblastni organi. Poudarila je. da so mnoge družbene organizacije v ugodnejših pogojih naredile mnogo mnogo manj. Prisotni so i zre kil javno pohvalo dosedanjemu predsedniku OO Zveze slepih Jožetu Zuipancu. ki je bil po izvolitvi novega okrajnega odbora Zveze vnovič izvoljen za predsednika. Novomeške perspektive: poslopje nove pošte dobiva vedno raz-ločncjšo — pa hkrati seveda tudi prikupno — podobo trgovski delavci KRKE« vabijo na ples V soboto ob 19.30 uri bo v >omu JLA v Brežicah II. Tr-.ovski ples, ki ga bodo pri" ■edili trgovski delavci podjetja na veliko in malo *KR- kilogramov marmelade, za pobrano članarino so kupUd zdravil v vrednosti 1300 dinarjev ki so štirim otrokom nuddfll prvo pomoč. R. Drevi v Trebnjem! Podružnica Novinarskega društva Slovenije v Novem mestu bo priredila s sodelovanjem občinskega ln krajevnega odbora SZDL in odbora LMS nocoj ob 19. uri v dvorani prosvetnega doma USTNI ČASOPIS Sodelujejo novinarji Dela, Dolenjskega lista in RTV Ljubljana, predstavniki domačih kolektivov in javnega življenja. V zabavnem delu programa bodo nastopili domači godbeniki. Na sporedu: fotoreportaža, nagradno žrebanje, humor in zadnje novice. — VSTOP PROST. okusno opremili prostore; potrebno opremo so kupili z denarjem, ki so ga sami zaslužili dobiti? Menim, da bi kljub pereči stanovanjski krizi lahko tu pa tam le naši] primeren prostor za mladinsko organizacijo. Marsikje bi morda z manjšimi stroški preuredili zdaj neprimeren prostor v mladinska* sobo. Seveda mora biti povsod mladina tista, ki bo tak prortjTr iskala ln prosila za pomoč pristojne činitelje. Sami od sebe prostori, mladinske sobe in kotički ne bodo nikomur padli v nnročje! Verjetno bo rešitev za marsikak kraj tudi v tem, da bi uredili prostor za sestajanje hkrati za več organizacij — za mladino. ZB. DPM. RK in pod. Morda bi tak kotiček lahko uredili v gasilskem domu, v prosvetnih in zadružnih domovih, morda celo v primerni zasebni hiši. Mladina naj o vsem tem razmišlja ln predlaga, kje bi se dalo kaj takega urediti. Zelja po prostorih za sestajanje mladine je zadnje čase precej; prav bo, da jim prisluhnejo tudi vodstva političnih in družbenih organizacij v vseh naših krajih. Slavko Doki V Drašičih pridno delajo V Drašičih, lepi vasici, oddaljeni od Metlike kar šest kilometrov, dela že vsa povojna leta v zelo težavnih razmerah mladinski aktiv. V niem je vključenih 15 članov. Njihovo shajališče je edini šolski razred, v katerem je pouk dopoldne in popoldne. V lanski »Veselo praznovanje« na Senovem Tako so imenovali prireditev, ki jo je v nedeljo. 16. oktobra, in v ponedeljek, 17. oktobra, organizirala šolska zadruga »Mladost« na' Senovem. V nedeljo so dvorano napolnili starejši pionirji in mladinci. Prireditev s© obiskali tad I predstavniki krajevne oblasti ter drugih organizacij ln ustanov. Prav posebno s© s« udeleženci razveselili obiska lz Novega mesta ln v svoji sredi pozdravili tovariša Pajniča, podpredsednika Okrajne zadružne zvez« Program je bil pester. Za uvod je zadružnik Mirko lepo recitiral Kajuhovo »Kmetovo pesem«, potem je Anica Izčrpno poročala o delu šolske zadruge. Posebna zanimivost je bil magnetofonski posnetek o delu ln življenju zadružnikov. k. so mu dali naslov »Pri lickanju so«. Delo zadružnikov nI bilo lahko. Na 30 arih zemlie so pridelali 570 kg lanu ln na 40 arih 2000 kg hrbrldne koru ze. Ta uspeh so dosegli s »ode 1 o van jem z zadrugo Brestanica. Prireditev so obogatiai s petjem, * glasbo, recltacljai.il in s plesom. Po programu 1e sledila pogostitev, ki so jo f*f" pravile matere zadružnikov, pa tudi zadružnioe same. Za Dle.s ln razvedrilo je poskrbel nar-monikar Srečko. Vlado Mlinar.* sezoni so pripravili ln uprizorili burko Mutasti muzikant. Se zdaj se radi spominjajo predavanja o lepotah in krajih naše domovine. Zato so mislili poleti na kak daljši izlet, pa jim zaradi preobilice poljskega dela in denarnih težav ni uspelo. Pozimi so obiskovali dva meseca tečaj nemškega jezika, ki ga je vodila domača učiteljica. Zdaj v jesenskem in zimskem času mislijo uprizoriti igro Lovorov venec. S pripravami so že začeli. Mladinci si želijo gospodarskih predavanj, o rasti in vzponu naše industrije in kmetijstva. V tem jim bo kajpak priskočila na pomoč Ljudska univerza iz Metlike. Več mladincev hodi v Metliko v šolo za odrasle. Predsednik aktiva je Jože Helc, ki si zelo prizadeva, da bi bil aktiv čimbolj delaven. • Na zadnjem zboru volivcev je bilo precej ljudi. Predvsem jih je zanimala obnova vinogradov in novi ukrepi v kmetijstvu, manj pa se zanimajo za šolska vprašanja, saj šolski odbor skoraj ne dela. Pri šoli bi bilo potrebno zgraditi vodnjak, a o njem se več let samo govori. Bolj prizadevni so v tem pionirji višjih razredov, saj si sami kuhajo malico in jo tudi delijo. Preskrbeli pa so tudi drva za šolo. Jad. Proizvodnja premoga se odvija po planu Jugoslovanski premogovniki so tudi v mesecu septembru presegli plansko nalogo za en odstotek ln pol. Tako je bila dosežena v tem mesecu največja povprečna dnevna proizvodnja v letošnjem letu (75.748 ton). V devetih mesecih so rudarji letos nakopali 1«,8 mUlJonov ton premoga, kar Je za 11,3 Vt več od lani v istem razdobju. Povečala se Je proizvodnja deloma v rjavem premogu, v glavnem pa v Kisi novi naročniki Občin ki ljudski odbor, Brežice; Medved Terezij*« Velik. ObreZ, Dobova. Novak Poldka, Martina Krpana, Wub,1l*"ai Mlinar Alojz, Loka 44 pri Zid. mostu; FrlcelJ Marija, Matični urad. Novo, mesto; Prešeren Anton, Praprot 0, Semič; Korošec Anton, Vinjl vrh 4, Semič; Smrekar Katarina, Kot 58, Semič; Kovacič Štefka, Reštanj 59, Senovo; Jarc Cirila, Počitniški dom Slavka Slandcr, Radovljica; Bobnar MIha, V. p. »187/8 Karlovac; Ivec Anton, V. p. 6731/5 Knln; Ko* Anton, V. p. 5322/3 Beograd«; Pečnik Martin, V. p.7564/3 Stari Dojran; Senlca Jože, V. p. 8060/14 Petrinje pri Sisku; Seničar Jože V. p. 5000/5 Pančevc Sune /tlojz, V. p. 2102/1 Beograd; Sparovec Anton, V. p. 4660/7 Petrovac na Mlavl; Vidmar Martin, V. p. 3678/12 Varaždin; Rome Draga, pošte Novo mesto; Uredništvo rpvlje »Gostinstvo- Parmova 33, LJubljana; Občinski komite LMS 'za Mladinski klub) Jenkova l/Ti. Novo mesto. Poljšak Mihael, Kladje 23, Blanca; Bevc Jože, Vinjl vrh l. Bela cerkev; Kraševec Toni, Gubčeva 15, Novo mesto; Kunčlč Aloj/ila, Bršljln »4. Novo mesto; Centa Mlnka, Tolsti vrh 1. Šentjernej; Rebzelj Prane, Hrvaški brod 12. Sent.iernej: Cvet Janez, Telčlce 3. Skocjan iDebevc Ivan, Gabrnlk 2. Skoc-an: Kralj Alojz, Skocjan; Zalokar Jože, Vinica 22, Smarjete: Jerše Anton, Zabsec 6, 2užemberk: Dragan Mirni, Paška Gu-berina Mr.ja 17. Stbenlk; Hočevar Panika, gostilna Pudob 21. Stari trg ob Kolpi; Gašparac Anton, V. p. 4135/J Obrenovac; Jerman Br nko. V p. 9060/14 Petrinln: Slmončlč Jože, V. p. 4319/6 Beograd. Mežnaršlč Anton, 6411 St. Clalr Ave Cleveland 3 Ohlo USA. lignitu (17,5 Vi). Ce bodo prejemali premogovniki v zadnjem trome-sečju zadostno število železniških vagonov, bo do konca leta dosežena planirana količina premoga, ki znaša 22,8 mUijonov ton. Dolenjski premogovniki Senovo, KrmelJ in Kanižarica so Bkupno presegli proizvodni plan za september za pol odstotka, medtem ko so presegli plan za prvih devet mesecev za pet odstotkov. Za leto 1961 se predvideva, da bodo Jugoslovanski premogovniki dvignili proizvodnjo na 25 milijonov ton, pri čemer bi odpadlo na črni premog 1,4 milijona, na rjavi 10,1 milijon in na lignit 13,5 mllUonov ton. Posamezne republike pa bodo pri omenjeni višini proizvodnje soudeležene takole: 8rbija 7, Hrvatska 2.T, Slovenija 5.6 in Bosna ln Hercegovina 9,5 milijonov ter Crna gora 300 tisoč ton. Za dosego planirane proizvodnje premoga v prihodnjem letu Je potrebno ustanoviti prosto formirane cene za drobne vrste premoga, kar bo osnova za povečanje aku-mulatlvnostl rudnikov; ustanovitev sklada za stanovanjsko Izgradnjo pri rudnikih bl pospešila gradnjo dodatnih stanovanj, s čimer se bo ublažilo pomanjkanje rudarjev; ln končno bi morala železnica skozi vse leto zagotoviti redno dostavo potrebne količine železniških voz. kajti ravno pomanjkanje voz Je leto« povzročilo posameznim rudnikom vrsto težav ter zavrlo redno proizvodnjo. -bp.- Ne recite: or našem kraju pa nikoli nič ne piše«; rafe se odločite in nam napišite, kaj je pri vas novega! Poglej ga, pijanca! — V prvem polletju letošnjega leta smo zaradi 1458 nesreč pri delu, ki so imele za posledico 20.288 bolezenskih dni, izplačali 10,161.000 din boleznin. To ps niso edini stroški poštedio nesreč pri delu. Ker nekaj Časa poškodovanci niso sodelovali v proizvodnji, je bil narodni dohodek za 49,628.000 dinarjev manjši. Naš okraj je po števila nesreč pri dela tretji v republiki, drugo mesto pa zaseda zaradi nesreč, ki se pripete na poti na delo in na povratku d ome v — Povzeli smo nekaj kratkih ugotovitev ls sestavka, ki smo ga objavili v oktobra. Takrat Je bilo ns seji Okrajnega zbora proizvajalcev Izrečenih mnogo besed o tem, da podjetja vzroke nesreč premalo analizirajo, posebno v primerih nesreč na poti. Slišati je bilo tudi besedo alkohol. Ali je res glavni vzrok za stalni porast teh nesreč pomanjkljiva analiza? Priznajmo, da ne! Ker navadno ni prič za nesrečo, ki se je pripetila Izven delovnega mesta, jo je težko raziskati. Le precej dela si bomo nakopali, nspeh pa ne bo posebno velik. Kaj torej početi? Odpravljajmo vzroke! Javna tajnost je, da so gostinski lokali najbolj polni takrat, kadar dobimo plačo. Na cestah srečujemo pijane ljudi. Morda se res zgražamo ali zašepečemo opazko ogorčenja, toda to je toliko kot nič. Zakaj se ne vprašamo: kako bo ta, ki se danes popoldne ali pozno ponoči maje po cesti pijan, jutri na svojem delovnem mestn izpolnjeval kot proizvajalec dolžnost do di *be? Morda bo prav danes pijan zgrešil rob ceste In se potolkel, čez dva dni pa pri zdravnlkn iskal pomoči, čel ponesrečil sen se na poti na delo. Kje ln kako bomo našli dokaze, da to nI res? Opustimo torej tihe opazke in prikrito ogorčenje ter se raje lotimo pijancev z vprašanjem: kaj bol jutri, kako boš delal? TTvedimo v gostinskih obratih staro geslo: vinjenim gostom ne ločimo! Morda so marsičesa krive natakarice, ki z -»»veličanim obrazom »samo da bi se g* rešile« točijo pijanemu gosta nove In nove čaše stropa. Mords Je prav tu velik vzrok nesreč na poti domov Med nami Je — prepričani smo — toliko noštenih bomo zlahka, z odločno akcijo, brez papirnatih annliz nzdravMi peščico teh, ki pijo, hkrati pa bomo odstranili vzroke nesreč n? poti. Nnl okraj bo nato izgubil žalostno prvenstvo v republiki. F. B- KULTURA IN PROSVETA Ustvarjalni amateriz mora o občinski iiudski odbori boU podpre! (Nadaljevanje s 1. strani) turno prosvetno dejavnost. Kako naj si sicer razlagamo veliko nesorazmernost med sredstvi, ki sta jih n. pr. za to dejavnost dali občini Žužemberk in Novo mesto (obč. svet v Novem mestu ima letos odobrenih 400.000 din. obč. svet v Žužemberku pa 180.000 din, prvi za 22 društev, drugi za 3 društva!! — pri čemer mora novomeški svet skrbeti še za mestno knjižnico). Primerjave tu sploh ne moremo postavljati, a je Žužemberk vendarle našel toliko razumevanja, da je podprl svoj občinski svet Svobod in PD.« Res je, ni vse odvisno samo od denarja; gre predvsem za odnose' do dela kulturno prosvetnih društev, za pravilno vrednotenje pomena njihovih prizadevanj za socialistično družbo. Kritičpa je ugotovitev skupščine, da bi »morali najbolj zavestni činitelji zagotoviti nemoten razvoj kulturno prosvetne rasti in dela*. Prav tu je treba podčrtati: ni še v vseh glavah v okraju dovolj osveščenja, kaj nam pomenita kultura in prosveta! Zares bo treba več razumevanja, več dejanske pomoči in sodelovanja; vsi moramo občutiti potrebo, da podpremo ob vsakem koraku in ob vsaki priložnosti naše Svobode in prosvetna društva, zakaj pomembno nalogo opravljajo in socializma brez kulture in pro-svete ni! V imenu političnih organiza cij in OLO sta se tovariša Viktor Zupančič in inž. Pirkoviče-va toplo zahvalila delegatom in društvom za njihovo dosedanje požrtvovalno in ustvarjalno delo. Njune besede niso bile zgolj vljudnost in običaj: čutiti je bilo globoko skrb vodstva Socialistične zveze in okrajnega ljudskega odbora, da se na tem področju dosežejo drugačni odnosi občin in občinskih činiteljev do Svobod in prosvetnih društev, do kulture in prosvete nasploh. Medtem ko bomo z uspehi, načrti in s problemi kulturno prosvetnega dela ter s sklepi skupščine naše bralce seznanili še v nasled- njih številkah, lahko samo iskreno želimo, da bi v vseh občinskih središčih čimprej dosegli to, kar je bilo na skupščini jasno ugotovljena: naj učinkovito podpro vsa pn zadevanja kulturno prosvetni!, društev. To delo je treba prai v socializmu še povečati in ga obogatiti z vsemi novimi pri dobitvami in možnostmi, saj ? vsem tem vzgajamo svobodnega človeka, ki bo sposoben sa mostojno odločati, ustvarjati If ipravljati. To plemenito delo zato za služi vso podporo in pomoč Ce ga obsojamo na moledovanje in ga pustimo hirati, si sami režemo korenine, iz katerih diha in živi naša pot v svetlo bodočnost. Tg Med branjem glavnih poročil (z okrajne skupščine Svobod in prosvetnih društev v Dolenjskih Toplicah — pogled na skupino delegatov in gostov Mladina bo s pesmijo proslavila lože Bogovič bere uvodno poročilo na skupščini ljudska oblast v okraju in vodstva političnih organizacij Z »Večera utrinkov« v Toplicah Sobotno skupščino Svobod in prosvetnih društev so delegati in gostje zaključili v prijetni družbi topliških domačinov. Združil jih je »Večer utrinkov iz dela naših društev«, ki se je razvil na odru domačega kulturnega doma. Napovedovalec Tone Gortnar je predstavil najprej baletno skupino pionirk iz kanižarske Svobode; zaplesale so sproščeno in prikupno ter na mah osvojile številne gledalce. Plesov jih je učila članica ljubljanske Opere Milica Buh, koreografinja pa je bila Lili Gros. Recitator-ka Tatjana Gros iz Novega mesta je zares lepo podala pesem Krilova Volk in jagnje. solist Mirko Drenovec, član Svobode Dušan Jereb, pa je zapel dve pesmi. Pri klavirju ga je spremljal Stane Fink. Silvo Mihelič. dijak iz Metlike, se je postavil s harmoniko in zaigral dve skladbi; zelo je ugajala skladba Na Kolpinih valovih, ki jo je napisal sam. Prav toplo so gostje pozdravili tudi mladega harmonikarja Franca Možeta iz Žužemberka. Medtem ko je član novomeškega gledališča Riko Urh prikazal prizor očetovega slovesa s hčerkico iz lastne drame Nedolžen, je Jelka Zaje iz Novega mesta zapela dve operni ariji. Odlični Stanko Arnšek iz STŠ v Vidmu-Krškem je požel dolg aplavz za recitacijo dveh pesmi, Marjanca Dobni-kar iz Brežic pa je ob spremljavi Fr. Baškoviča prav lepo zapela Galebe in Nezakonsko mater. Zdravnik dr. Miro Vodnik iz Novega mesta je lepo zapel Simonitijevo Bosa pojdi-va dekle, obsorej in znova potrdil svoj sloves. Ludvik Zuraj iz Sevnice je zaigral na orglice odlomka iz dveh težjih del in dokazal, da lahlco tudi s tem instrumentom marsikaj dosežemo. Večer je zaključil septet Termoelektrarne iz Brestanice, sekcija tamkajšnje Svobode. Sestavljajo ga: harmonikar Ma-to Zakonjšek, trobentač Mirko Avsenak, klarinetist Franc Ze-fran, trombonist Drago Meh, kontrabasist Ljubo Vutkovič, kitarist Milan Vodopivec in bobnar Zvonko Šerbec. Ubrani nastop, domiselnost, izvirnost Čeprav med najmanjšimi v 3. razredu prve nov< meške osemletke, se je Tonček Počrvlna pogumno lotil velike slike dimnikarja ln jo v vzorni poskusni uri prof. Mira Kuglcrja v soboto dopoldne tudi odlično izdelal. Zal vam črno-bela slika ne more posredovati bogastva barv, s katerimi je učenec tako prizadevno ponazoril dimnikarja, ki se je v začetku ure predstavil učencem pred šolsko tablo. Ves razred je upodabljal »črnega moža« z barvami, krpicami In s papirjem. Prakt:fna ura risanja je bila ca učitelje pomemben dogodek, za male ustvarjalce pa prijeten, vse prekratek čas... (S prireditev v Pedagoškem tednu) Stoletnica Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu Hrvatski rodoljubi so 1840, v borbi z nemSkimi gledališkimi družinami, poklicali v Zagreo skupino novosacH-kih amaterjev »Leteče dlletant,=>ko pozorište«. ki j« 10. junija 1810 v Zagrebu igrala v štokavSvMni KukuljevL eevo dramo »Jurnn i Sofija« Odtlej se je 20 let bila ogorčena borba za dolo in obstoj nacionalnega KlednV-' Pn ■V'đCU Bachovega absolutizma 18;>0 ie hrvatska javnost, zlast! mladi r*a. pognala ob priliki nemške r>rec"»Uave »Peter von Szapary« nemške Igralce z gledališkega odra in od takrat dalje se vrste v Zagrebškem gledališču predstave le na hrvatskem jeziku vfc do danes. Ob tem jubileju bo direkcija PTT izdala posebno jubilejno Poštno znsmko, tiskan bo »Ahn'inah 100-godi3njl ■ ce HNK«. »Povijest Hrvatskoj; narodnog kazališta« ln drugo. in prikupna domačnost so jih v hipu zbližali z občinstvom. Dve popevki sta zapela s sep-tetom Anica Glogovšek in Jože Butkovič, zlasti pa so ugajale Bes, Trgatev in Hmeljarska polka, dela bratov Jožeta in Mata Zakonjška. Brestaničanom lahko javno čestitamo za tako posrečeno skupino mladih ljudi, požrtvovalnih godbenikov, hkrati pa se tudi vprašujemo, čemu taki ansambli ne zrastejo tudi v drugih naših krajih, ki imajo za to verjetno več pogojev kot Brestanica. Bil je lep večer — utrinki so potrjevali, da je za njimi precej več, kot so nam utegnil: člani naših društev prikazali -k Otvoritev nove šole na Bojsnem Prejšnijo nedeljo je bila svečana otvoritev nove šole na Bojsnem. Otvoritv© se je ude ležilo mnogo domačinov iz Bojtsnega in okolice, predstavnik brežiške občine, okraja in ljudski poslanec tovariš Franc Kimovec-Žiga. Otroci okoliških šol, kamor so doslej hodili tudi otroci Ez Bojsnega. so pripravil; lep program, s katerim so počastili vse navzoče, predvsem pa vse ki so pripomogli Bojsnemu. da j« dobilo tako lepo šolo. Sola jo štiri razredni ca z dvema učilnicama, dvorano in prostorom za mlečno kuhinjo Zgraditev te šole je velikega pomena za zdravje manjših šolarjev, ki so hodili v šolo v Globoko ali v Kapele, to je vet kakor uro hoda. M. Z. V soboto, 22. oktobra dopoldne, so se zbrali v dvorani Zavoda za izobraževanje odraslih v Novem mestu učitelji, ki poučujejo glasbo in vodijo pevske zbore po šolah v našem okraju. Bilo jih je kakih 30. Posvetovanja, ki ga je organiziral Svet Svobod, in prosvetnih društev okraja Novo mesto, so i se udeležili poleg domačih zastopnikov predsednik Glasbenega sosveta pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije skladatelj Rado Simoniti, skladatelj Blaž Arnič in organizacijski sekretar Glasbenega sosveta pri ZSPD Slovenije tov. Češarek. Glavni namen posvetovanja je bil pripraviti dostojno proslavo 20. obletnice vstaje, v kateri naj glavno vlogo odigra mladina, predvsem tista, ki je vključena v mladinskih pevskih zborih. Mladina novomeškega okraja naj se pridruži vsakoletnim mladinskim pevskim festivalom, ki jih organizirajo okraji in občine v Sloveniji in ki. se zaključujejo 20. obletnico vstaje z veličastno mladinsko mani- svoje delo preko 700 mladin-festacijo s Celjskim pevskim skih zborov in glasbenih sku-festivalom. pin, kar predstavlja blizu Ze leta 1956 je organizirala 60.000 otrok. Nikakor se ne mladina našega okraja mla- moremo zadovoljiti, da v tej dinski pevski festival. Takrat kulturno-vzgojni pevski manije zadonela pesem iz 1.500 grl. festaciji Slovenije izpade mla-Potem pa je mladinsko petje dina novomeškega okraja. Vsi na festivalih utihnilo. Le posa- prisotni so bili mnenja, da se mezni predeli (Brežice, Črnomelj) so imeli pevske revije, drugje v našem okraju pa takšnih manifestacij ni bilo. Ze lanskoletne priprave za pevsko revijo so opozorile na vrsto pomanjkljivosti pri organizaciji mladinskih pevskih festivalov. Pri lanskih pripravah so le nekateri, zborovodje resno prijeli za delo. pri tem prizadevanju pa so ostali popolnoma sami, zato tudi festivala nismo imeli. Mladinske revije v Sloveniji v letu 1960 so vključile v Prikupne pionirke kanižarske SVOBODE na sobotnem »Večeru utrinkov iz dela naših društev« mora okraj Novo mesto ob 20. obletnici vstaje vključiti v to vsakoletno mladinsko akcijo. Zato bo treba organizirati po vseh občinah mladinske pevske festivale. Na občinskih festivalih naj nastopijo vse glasbene skupine (zbori, instrumentalne in folklorne skupine). Festival naj bo za vse sodelujoče in tudi za sam kraj praznično doživetje. K pripravam morajo občinski sveti Svobod in prosvetnih društev pritegniti tudi druge organizacije, predvsem Društvo prijateljev mladine. Ljudsko mladino, SZDL, in za-nteresirati zanj tudi ljudske odbore. Festival naj izzveni v oraznik pesmi, veselja in mla-losti. Prireditveni odbor, ki naj ga sestavljajo vsi. ki se kakorkoli ukvarjajo z mladino, naj še posebno pdskrbi za sodelujoče. Za vsakega otroka je doživetje, če pride v občinsko središče in tam pokaže, kaj zmore. To njegovo doživetje bomo še no večali, če mu bomo nudili še kakšno razvedrilo. Mladi izvajalci naj v času festivala obiščejo kino predstave, nastop domače dramske družine, poslušajo nastop domačega -bora odraslih, si ogledajo krajevne zanimivosti, razstave, muzeje in podobno. Festival naj ne izzveni kot športno tekmovanje, ampak kot navdušeno sodelovanje v 'eni. mladinski stvari. Na ob-iinskem festivalu bo treba izbrati najboljši zbor. ki bo na-■*opil v okrajnem središču. Na občinskih festivalih si moramo prizadevati predvsem za množičnost nastopajočih, na okrajnih pa predvsem za kva- liteto. Z okrajnega festivala bomo poslali dva najboljša zbora na republiški festival, ki je vsako leto v Celju in kjer že sodelujejo najboljši zbori iz vse Jugoslavije. Ob pripravah za mladinske pevske festivale ne smemo pozabiti na ljudi, ki požrtvovalno in vztrajno delajo z mladimi pevci, na učitelje petja. Na posvetovanju so vsi prisotni ugotovili, da bi moral v Novem mestu delovati Učiteljski pevski zbor, ki je po osvoboditvi prednjačil pred ostalimi zbori te vrste v Sloveniji, vendar je v zadnjih letih Klavrno zaspal. V Učiteljskem pevskem zboru bi morali biti včlanjeni predvsem učitelji petja, da bi probleme s področja svojega dela lahko skupno reševali. Tak zbor ne bi smel imeti za glavno nalogo studiranje programa, ampak poglabljanje v vedagoške in strokovne probleme dela z mladino pri glasbenem pouku v šolah. Sklepi posvetovanja: v vseh občinah novomeškega okraja moramo izvesti občinske pevske festivale do 23. aprila 1961, do 30. aprila pa organizirati okrajni pevski festival. Dud-najboljša zbora bomo poslali na celjski pevski festival. Za uspešno delo z mladinskimi pevskimi zbori bo Svet ustanovil študijski pevski zbor učiteljev in profesorjev glasbe, kjer se bodo učitelji petja sestajali, posvetovali in izpopolnjevali. Za izvedbo vsega navedenega bodo morali občinski ljudski odbori in družbene organizacije pri sestavljanju proračunov misliti na postavko Mladinski vevški festival in tO akcijo podpreti. Ernest Jazbec Pozdrav iz Sarajeva Vojak Nace Fortuna, ki 6luži vojaški rok v Sarajevu, toplo pozdravlja za praznik republike vse bralce Dolenjskega lista, prijatelje in sorodnike, zlasti pa očeta in mamo, kateri želi za minulo praznovanje še mnogo zdravih in veselih let v krogu svoje družine. Leta 1877. V narodnem domu, sicer še vedno neometanem, a dograjenem pred dvema letoma, so Novomeščani 4. februarja praznovali Vodnikovo slav-nost. Toliko ljudstva se v novem poslopju še ni trlo. Trdina, ki je sedel z večjo družbo gospodov in dam v kotu poleg vrat v plesno dvorano, se je nagnil k prijatelju Rudežu in zagodrnjal: »Čuden konglomerat je postala naša Čitalnica. Saj jo pritisnilo vanjo čuda veliko Nemcev! Razen glavarja Ekla in njegovih trabantov še kup korifej: grof Marghejri z Otočca, baron Vambold s Hmeljnika, dični vitez FIchtenau, vulgo Gene Jelovšek s Struge, zagrizeni Nemec gimnazijski ravnatelj Fischer in še kup Nemcev in nemškutarjev. Kaj praviš, Dra-gotin, k temu neslutcnemu porastu naših »prijateljev*? Saj Je tu skoraj vsa .kazina!« Karel Rudež je utrnil cigaro v pepelniku in se po strani z ironičnim pogledom ozrl na prijatelja: »Samo to pravim: pozna se, da so volitve pred vrati.« »Aha, vladinovci bi nam radi štrene zmešali! Napeti bomo morali vse sile ,da jih pri volitvah potolčemo.« »Dober večer, gospod profesor!« se je mimogrede prikonil sedmošo-lec Hudovernlk. Tudi njegov tovariš, najstarejši sin "dove Rohrmanovc Rudolf, je vljudno pozdravil gostača stare matere. Trdina jima je pokimal. Hudovernik, čez mero velik fant, je pristopil in zagodrnjal proti profesorju: »Ali nam cvete pšenica nocoj! Naš direktor je mehak kakor maslo. Dovolil nam je, da zapojemo »Naprej«! Pater Hugolin Sattner nas bo spremljal na klavirju.« S porednim mežikanjem je plečati velikan stopil za tovarišem proti dvorani. ,»Ce bi pokojni nemškutar Rohr-man vedel, da njegov sin v Čitalnic' slovenske pesmi prepeva — v grobu bi se obrnil,* se je posmehnil Trdina, gledaje za fantoma: »Silno me veseli, da med gimnazijci narodna misel tako uspeva.« »AH ni to nekoliko tud? tvoja zasluga .bratec Janez? Zdi se mi, da te vsa mladina pozdravlja kot najljubšega učitelja. Niti pater Lacko ne uživa tolikšne popularnosti.« Janezu je bilo kar nerodno od notranjega zadovoljstva. Da skrije svojo zadrego zaradi prijateljeve hvale, je vstal, ko se je v dvorani oglasila godba, in rekel: »Predsednik grof Barbo bo začel slavnost in njegov namestnik vikarij Tomaži« bo imel slavnostni govor. Pojdiva, da ju slišiva!« Prijatelja sta se oprostila navzočima damama — Rudeževi in Vojakovi — in se vključila v tok ljudi, ki se je pomikal proti dvorani. Novi čitalniški predsednik grof Barbo, deželni in državni poslanec »To prepuščam bolj stremljivim kavalirjem,« je Trdina namignil na Vojskovega šefa Napreta, ki je vodil proti dvorani razvpito VVolfovko, na pol golo žensko, in ji, rezgetaje kakor žrebec, gledal v globoki izrez obleke. Iz dvorane se je preril k omizju predsednik Barbo in se priklonil pred gospo Rudeževo: »Prosim, milostiva! Začela bova p'es, če vam je prav.* Gospa Rudeževa Je vstala. »S tvojim dovoljenjem, Karel!* se je grof s hudomušnim nasmehom obrnil k Rudežu. »Prosim!* je tolstovrški naklonil glavo. Rudež ni plesal. Preveč mu je pri okroglih plesih nagajalo srce. »Oprostite, gospa Vojskova! Prosil bi vas za ples, ampak — saj vidite, da sem pod strogo zdravniško kon- PES! PES! in graščak rakovniški, je že stal na odru. S kratkimi besedami je začel slavnost in pozdravil zbrane goste in člane Čitalnice, Za njim je mladina, povečini dijaki višje gimnazije, zapela nekaj pesmi, nato pa je vikarij Tomažlč imel daljši govor, v ka'~-rem je med drugim rozval starše, naj odgajajo svojo dero v narodnem duhu, in navzoče dijake, naj ostanejo zvesti sinovi Slave, da bodo kot pošteni Slovenci vselej delali čast svoji očetnjavl. »Jako naroden govor ali obenem diplomatično lojalen zaradi službenih ušes,« je Trdina označil vikarje^ govor ,ko so se vrnili na svoje prostore, da so v dvorani dobili prostor nlesalci. »Janez, ali ne boš nlesal?« ga je lodražil dr. Vojska, ki je že sedel pri mizi poleg svoje okrogle, prikupne ženske Berte. trolo,« je pokazal na zdravnika Bučarja, ki je sedel ob drugi Trdinovi strani. »Da, da. Ze vidim, da moram nadomeščati kar tri družabne pokve-ke,* je vzkliknil resno in po svoji navadi grobo dr. Bučar: »Eden ne pleše ,ker se boji grešiti zoper svoje novo puritanstvo, če bi objel žensko; drugi je predebel ir se boji, da se mu pri vročem hopsanju ne raz-tali težko pridobljena mast pod kožo; tretji pa se boji, da pri plesu ne zgubi svojega srca. Torej ,gospa Vojskova, ne preostaja vam drugega. V?.kor da se zadovoljite z menoj.« Med smehom treh prijateljev sta odšla, Trdina je porabil priliko, ko so bili brez žensk, in napeljal pogovor na politiko. »Kako je zdai s tebo.i. Dr. itin? Ali si se že odločil? Bos prevzel kandidaturo za ribniško - kočevski okraj?* »Nisem se še odločil. Najrajši je ne bi. Moje gospodarstvo preveč trpi, če sem tako pogosto odsoten.* »Ampak pomisli vendar, da si v Suhi krajini tako znan in priljubljen, da bi z lahkoto zmagal? s teboj proti nemčurskemu kočevskemu glavarju Dollhofu!« »Ljubše bi mi bilo, ko bi se kdo drug žrtvoval.* 1 »Joj! Naženem ti vso Ljubljano, predvsem očeta Blei\veisa na vrat, če se boš toliko branil!« je za pretil vneti narodnjak. Rudež se mu je v odgovor le nasmehnil. Trdina je nadaljeval: »Vsak izmed nas bo moral pri icb volitvah napeti vse sile, da zmagamo. Saj vidiš, kako Nemci poizkušajo dobiti kaline na lim. Pog-ej eksoviča Rozmana, kako je zlezel pred Eklom pod klon! Skoraj bi rekel, da je starega Rozmana žalost in jeza nad sinom pokopala lansko zimo. Zdaj je pa še duhovščina začela uhajati v tabor vladinovcev. Prav bojim se polomije.« Molče sta Rudež in Vojska prikimala. Ista bojazen ie bila tudi v njunih srcih. »Naša stvar se ni še nikoli tako obupno obračala. Res *e mladina iz-pregledala in se odvrača od starih koristolovcev in figamož, ampak — mladina ne bo glasovala, ker še nima volilne pravice. Kolikor je v mojih močeh, jo bom naganjal, raj obvaruje svoje očete tega, da bi postali izdajice svojega naroda. Prehodil bom ves novomeški okraj in agi-tiral, kar mi bo duša dala. Ne bi»m prej miroval, dokler ne vzburkam vsega volilnega .področja.* je z ža-rečlmi očmi zatrjeval Trdina in končal: •»Ekel naj se kar pripravi!« (Odlomek iz »IZOBČENCA«, najnovejšega romana o Janezu Trdini. k: 'e ~iap'sa!a lika Vaštetova. Fjnjlgo \c kot svoje Irugo deV 'zdal^ DOLENJSKA ZALOŽBA v Novem mestu.) Sestanek novomeških šahistov I*toinJa Šahovska sezona Je že ▼ polnem razmahu, vendar povsod nI tako. v Novem mestu se te dalj časa/čuti zastoj, ki ga je povzročla sedanji položa; v društvu. Novomeško društvo je brez prostorov, kajti mladinskega kluba ne bo mogoče uporabljati za šahovska tekmovanja. — Tudi odbor je zadnje čase nede-laven, posamezni Mani so popolnoma prenehali opravljati svoje funkcije, ker go izgubili voljo do dela. Eden od glavnih vzrokov za sedanji položaj je tudi slabo finančno stanje, ki onemogoča glavni del dejavnosti -tekmovanja. Da bi se položaj kolikor mogoče Izboljšal. 1e predsednik društva sklical poseben sestanek vseh šahistov, ki bo v petek, u. novembra, ob 19. url v mali sohi kavarne na Glavnem trgu. Tu se bodo pogovorili o poživitvi dela v društvu, o prihodnjih tekmovanjih, med katerimi sta najvažnejša republiško polfinalno ekipno prvenstvo in pol finalni turnirji za prvenstvo Novega mesta, o organizacijskih vprašanjih m o prostorih za šahovska tekmovanja. Vse šahiste Novega mesta, ki želijo delati v društvu in tekmovati na bližnjih tekmovanjih za prvenstvo Novega mesta, vabimo, da se sestanka gotovo udeležijo. fm. Mali rokomet V Vidmu-Krškem je v nedeljo, 80. oktobra, gostoval RK Zidani most v prvenstveni rokometni tekmi Zasavske lige ter prepustil zmago domačemu Partizanu z rezultatom 33:13 Najboljši pri domačih je bil Iskra, ki je dosegel 14 golov, sodnik Iz Radeč ;e bal dober. ia. ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Za še večii razmah namiznega tenisa Mogoče se bo kdo čudil, toda čista resnica je, da namizni tenis sodi tudi v našem okraju med najbolj razširjene športne panoge, čeprav na prvi pogled ne kaze tako. Igrajo ga povsod: stari ln mladi, v šolah, internatih, delovnih kolektivih, društvih Partizana itd. Igrajo ga v vsakem večjem kraju, ponekod tudi po vaseh, vendar pa v večini primerov nenačrtno, bolj za razvedrilo ln v zabavo. Največkrat je dostopen le ožjemu krogu ljudi, zato je o kaki množičnosti zaenkrat še težko govoriti. Namizni tenis. Id ga v glavnem gojijo v zabavo, je bolj podoben družabni igri kot športni panogi. Seveda ga tud* v tej obliki ne smemo podcenjevati. V tej obliki ie primeren za starejše ljudi, katerim sluij za razgibanje in razvedrilo, za mladino pa Je bolj primeren v tekmovalni obliki, ko ima vtse lastnosti in kvalitete športne panoge NAVADNI IN TEKMOVALNI NAMIZNI TENIS Razlika med običajnim m tekmovalnim namiznim tenisom je precejšnja, zato obeh načinov igre ali »stilov« ne smemo metati v isti koš. večina ljudi, tudi tistih, kri meni;o, da so na športnem področju doma, ne razlikuje med obema stiloma namiznega tenisa. Običajni stil. ki je najbolj razširjen. Je predvsem rekreacijskega značaja, tekmovalni pa je mnogo bolj naporen ki mi- Sevniško srečanje s škerljern V nedeljo, 30. oktobra, Je na povabilo Šahovske sekcije I>PD Svoboda v Sevnica odigral okrajni prvak kn mojstrski kandidat Skerlj iz Novega mesta simuitan-ko proti 31 sevniškim Šahistom. Sabirali so v dvorani Kolodvorske restavracije v Sevnici. Kljub precejšnjemu odporu Sevnica nov je mojstrski kandidat dobro zaigrao m po dveh urah igranja zabeležil prvo točko. Po štiirturnl borbi se je položaj vedno bolj jasnil. okra;ni prvak Je dosegel 22 zmag in 3 poraze. Premagali so ga: inž. Franc Mrva, 4£nko Blas in mladi Franc Dr-stvenšek. Remdzirali pa so: edina ženska, ki Je sanirala na stmul-tankd, 60-letna Emilija Košar, Rudi Blas. Milan Polšak, Branko Pucelj, vojko Dvoj moč in Sva-čič. Vredno je omeniti, da je na si-multaniki sodelovalo tudi nekaj nadarjenih pionirjev. Vsi, ki so v tem šahovskem dvoboju sodelovali ali pa ga samo gledali, si še želijo takih prireditev. Voljo pri sevniških šahistih ne manjka, če bo le Svoboda imela dovoli sredstev na razpolago za organizacijo šahovskih prireditev. Omenjeno društvo Je v slabih finančnih razmerah ter Je njeno delo odvisno tudi od odločujočih činiteljev v Sevnici; ti pa nimajo vedno razumevanja za delo Svobode. Upajmo, da se bodo razmere izboljšale in da bo za razvedrilo Sevničanov v bodoče bolj poskrbljeno. J. B. di tekmovalcu m gledalcu vse užitke kot ostale športne panoge. Tak način igranja lahko vidimo na turnirjih, kjer se borijo športniki izrednih refleksov, odlično kondlcljsko pripravljeni. Le taki Lahko žanjejo uspehe v bojih z belo žogico. Tekmovalni namizni tenis Je namreč izredno naporen, predvsem zaradi dolgih turnirjev, zaradi popolne koncentracije, kri Je nujna med igranjem, in zaradi nenehnega napornega dela nog. Marsikdo, ki ne pozna tekmovalnega namiznega tenisa, misli, da pri tem športu ni treba mnogo skakati. Taki menijo, da je dovolj, da se igralec zasidra za mizo in nato premika le roke. To Je zmotno! Moderen tekmovalni namizni tenis zahteva popolnega športniika (navadno goji še dopolnilne športe), konoMcijsko dobro pripravljenega, ki lahko vzdrži tudi po 6 ur dnevno za mizo. Večkrat se namreč zgodi, da Je treba na turnirjih igrati dnevno od 8. do 22. ure. Seveda s presledki. To ni kar tako H TUDI PRI NAS UVAJAJO MODEREN NAČIN IGRANJA Tekmovalni namizni tenis Je v zadnjih letih zelo napredoval in prevzel mnoge značilnosti japonskega načina igranja. Moramo o-menitl, da je ta šport na Daljnem Vzhodu — zlasti v Japonski in Kitajski tzredno razširjen in množičen. . Od tod tudi kvaliteta. Zato ni nič čudno, da so se v zadnjem času vsi naslovi svetovnih prvakov lz Evrope preselili na Daljni Vzhod. Njihovi igralci so pravi atleti in imat o tudi popolnoma atletski trening, so izredno vzdržljivi in hitri. To dosežejo z vztrajnim in načrtnim treningom (vsak dan najmanj 2—3 ure!) in z dopolnilnimi športi. Evropski način Igranja Je veliko bolj statičen, poudarek ;e na obrambi, toda v zadnjih letih dobiva tudi značilnosti Japonskega načina igranja (oster napad). Gostovanje v Cerkljah NA FR. KJL-UZ (CERKLJE — PARTIZAN (VIDEM-KRSKO) 1:1 (4>U»\ V, nedeljo, 30. oktobra 1S60, je gostovalo moštvo Partizana iz Vidima-Krškega v bližnjih Cerkljah ter nastopilo proti močnemu nasprotniku aktivu brigade, ki si je zadal veliko nalogo, urediti stadion. Vsa igrišča še niso dokončno urejena. Igrišča, tekališče in lahkoaitletske naprave, urejajo vojaki sami pod vodstvom poročnika V en de do spomladi, upajo, bo vse na red. igrišče ima odprti tribuni, okolica je zasajena z lepimi nasadi. V kratkem se namerava aktov registrirati v Zvezi športov, za kar ima vse pogoje. V lepi in napeti tekmi, ki so jo gledali mnogoštevilni vneti gledalci, je bafto več lepih in duho- Vpliv govornih moteni 4 na psihični razvoj otroka Piše defektologinjo Kristino R i f e I ] Poznam tudi primere, da starši ne puste otroka h govornim vajam tudi potem, ko sem že ugotovila, da gre za govorno hibo. Enostavno nočejo priznati, da njihov otrok nepravilno govora. Kakšna čustva in ljubezen jih spremljajo do otrok, res ne vem; ne razumem takega ravnanja staršev. Nekateri starša pa so zelo srečni in pravijo, da niso vedeli, da obstaja tudi taka šola za otroke. BRBOTA NJE Za pravilen potek govora je nujno, da je vzpostavljeno uravnovešeno sorazmerje med mislijo, ki jo hočemo izraziti, in njenim izgovorom. Tega urejenega razmerja pri brbotavcu nd. Posledica tega je prehiter ali hlastav izgovor glasov, ki je zaradi zabrisanja posameznih glasov aH zlogov delno ali tudi popolnoma nerazumljiv. Brbotavec hoče čimprej izreči čimveč, zaradi česar se mu govor zatakne podobno kakor pri jecanju. Brbotanje spremljajo običajno nervozni in nagli telesni gibi. Dostikrat se tudi pojavlja v pisavi, kjer brbotavec izpušča ali pa zamenjuje črke in zloge v besedah. Brbotanje povzročajo živčne bolezni in nepravilna vzgoja, Nervoznost se razvije, če starši v preveliki nepočakanosti zatr-pavajo otroka s premnogimi vprašanji in hočejo hitre odgovore, katerih pa otrok ne zmore. Zato se navadi na nepotrebno hlastanje. Tudi s posnemanjem pridobi otror to hibo, posebno če starši ne znajo brzdati svojega govora. Brbotanje se pojavi v času govornega razvoja približno med 3. in 5. letom starosti, lahko se pa pojavi tudi kasneje. HRIPAVOST Hripavost nastane pri pretiranem kričanju v detinski dobi. V šolski dobi nastane, če otroci preveč kričijo v odmorih ali če v šoli preveč uporabljajo tako imenovani šolski glas, in pri petju, če ne pazijo na izbiro pesmi glede na glasovni obseg otrok ali če dopuste, da učenci premočno pojo. Vzroka za hripavost so tudi bolezni grla: razni katarji in druge bolezni. Hri-pav glas je dostikrat poklicna bolezen pevcev, govornikov, učiteljev, oficirjev itd., ki nastane zaradi prehudih naporov glasilk. PATOLOŠKO MUTIRANJE GLASU Normalno mutiranje ali premena glasu se Izvrši v dobi spolnega dozorevanja, ki se posebno pri fantih kaže navzven z oblikovanjem večjega jabolka na grlu. Te anatomske spre-*j|smbe grla se vrše tako hitro, da se jim ne morejo prilagoditi Ibnkcije centralnega živčnega sestava, zato nastane nepriroden to kolebljiv glas, ki niha med visokimi in nizkimi toni. To traja •smo nekaj časa, potem se glas uredi in dobi značilno moško ali Ionsko barvo in ustrezajočo višino. Ce je mutacija nepravilna oziroma če takrat glas preveč obremenjujemo z govorom ali petjem, se more mutacija podaljšati ali pa se sploh ne izvrši, zaradi česar nastane otročji, nerazvit glas. MOTNJE PRI BRANJU IN PISANJU Nekateri otroci imajo velike težave pri pisanju in branju in se ju z običajnim postopkom v šoli ne nauče. Teh motenj je več vrst in sicer je najtežja aleksija, to je nesposobnost za branje, in agrafija, nesposobnost za pisanje. Pri teh motnjah tvorijo večino duševno manj razviti otroci, je pa tudi precej normalno razvitih s temi motnjami, ki v drugih predmetih dobro napredujejo. JECANJE Jecanje je zelo resna in običajno zelo trdovratna govorna motnja, ki je v tesni povezavi z vsem organizmom človeka, z njegovim načinom življenja, z njegovimi odnosi do soljudi ln le-teh do njega. Govor se sestoji iz dveh faz istega procesa, od katerega se prva faza poraja v možganski skorji, ki upravlja človekovo aavestno dejavnost in mišljenje, druga faza pa je fiziološka ln oblikuje misel v govor. Ker se jecanje izraža navzven v nepravilnem in sekanem govoru, navznoter pa v občutkih nemoči ka strahu, je psihofizična motnja. , vitih kombinacij. Vratarja sta se izkazala z lepimi paradami. Vsi igralci so zaigrali borbeno. Priložnosti za zmago so imeli eni in drugi. Rezultat ustreza prikazani igri. Gole za domače je dai levi krilec, za Partizana pa Lenič. Gledalci, med katerimi je bilo tudi nekaj mladine, so bili zadovoljni z res lepo *n disciplinirano igro. Sodil je zelo dobro A. Iste-nič. S SREČANJA STRELCEV V pocastfitev občinskega praznika občine Novo mesto in za tekmovanje za občinski prehodni pokal strelskih družin se je 30. oktobra pomerilo več strelskih družin. Rezultati tekmovanj; SD »Pionir« — moški 839 krogov; SD »Pionir« _ ženske 733 krogov, SD »Železničar« 690 krogov, SD »Vinko PadersMč« «7« krogov, SD »Novoteks« SS4 krogov. Najboljši posamezniki družin: SD »Pionir« — moški- Kos Mar-;an 161 krogov, SD »2elezničar« Ćirilski Jože 169 krogov, SD »Vinko Paderšič« Primožič Jože 163 krogov, SD »Piionir« — ženske Tomše Cvetka 164 krogov, SD »Novoteks« Kaferle Anton 144 krogov. Ekipni prvak in novi nosilec prehodnega pokala je SD »Pionir« — moški Pohvale vredna je ženska ekipen SD »Pionir«, saj je v moški konkurenci zasedla drugo mesto. Rezultat posameznih strelk: 1. Tomše cvetka — 164 krogov, 2. HHIbiČ joiuca — 160 krogov, 3. Dežman Angelca — 149 krogov, 4. Skvarč Anica — 1*1 krogov in 5. Bavdek Majda — 139 krogov. M. m. Napadalnejši način igranja dobiva tudi pri nas vedno več pristašev, tako da so celo naši najboljši igralci postali napadalnejši (Teran, Marfeovič). Naši igralo sodi.o v evropsko ekipo, nekateri med njimi pa so sn pridobili slavno Ime. Prav gobovo vsakdo pozna imeni Dolinarja in Haran-goza, ki sta bila celo svetovna prvaka v dvojicah. Slovenski namizni tenis Je pred leti Se zaostajal za srbskim in hrvatskim, v zadnjih dveh letih pa je tako napredoval, da iona sedaj že vodilno vlogo v državi. AKjCIJA ZA MNOŽIČNOST IN NACRTNA VADBA V naši republiki se precce:šnja pozornost posveča naraščanju, zato je rudi napredek viden. Republiška zveza je znova pričela z veliko akcijo za čim večjo množičnost in za načrtno gojenje te športne panoge. Akciji se Je pridružila tudi komisija za namizni tenis pra Okrajni zvezi Partizana novo mesto, ki je sklenila z raznimi prtemi vzbuditi zanimanje za tekmovalni namizni tenis v vseh društvih v okraju, kjer so pogoji za razvoj te športne panoge. Najprej bo treba v okraju ugotoviti, kjer gojijo ta šport, koliko Letošnji »Tek po ulicoh Novega mesta« Tradicionalni tek po ulicah Novega mesta dobiva iz leta v leto večji pomen. Res je, da letos niso nastopil tekmovalci izven meja našega okraja (razen StameJ-čiča), smo p«a vendarle z domačimi tekmovalci povsem zadovoljni. Dobro bi bilo, če bi organizatorji tekmovanje razširili, da bi se na njem srečali vsi naši atleti, ki bi tako zaključili letno sezono. Oba zmagovalca — Hudetova kakor Derganc — se nista preveč trudila, saj sta veljala za favorita; zavedajoč se tega, sta z lahkoto zmagala, za vsa ostala mesta i e bil boj precej oster in Je prinesel pričakovani užitek, zmagovalo; sp Prejeli prehodne pokale občinskega ljudskeoa odbora Novo mesto iz rok predsednika TVD Partizan Novo mesto tovariša Danila Kovačiča. Rezultati: ženske — 600 metrov: 1. Hude Jelka (Novo mesto) 1,56, 2. Goršič Joža (Novo mesto) 1,58. 3. Barbie M. (Novo mesto) 1,50. Moški- 1200 metrov; i. Derganc Branko" (novo mesto) 3,28, 2. Sta-niejčič Bine (Ljubljana) 3,32, 3. Span Pavel (vajenska šota) 3,40. je aktivnih ar.raJcev in igralk, kakšni so pogoji za redno delo (rekviziti, prostori. kadr>D. Vsa društva, kjer ta šport gojijo, so že prejela natančna navodla, po katerih se bodo ravnala. Na podlagi števila aktivnih igralcev bo-do dobili od republiške zveze pomoč v kvalitetnih žogicah in reketih (loparčkih). Okrajna komisija pripravlja tudi obiske o-krajnih inštruktorjev v posameznih društvih, ki bodo to želela razen tega pa je predvideno več tekmovanj, ki bodo razgibala delo namiznoteniških sekcij. Društva bodo prirejala občinska tekmovanja ekip in posameznikov, kjer bodo smeli igrati vsi — člani in nečlani, predvideni pa so tudi okrajni turnirji ln okrajna prvenstva, okrajno prvenstvo posameznikov ln dvojic bo 27. novembra v Novem mestu, finale okrajnega prvenstva pa bo 18. decembra v Krškem. Niso še določeni datumi okrajnih turnirjev in okrajnega finala za Jugoslovanski kup! LETOS PRVIČ ZA JUGOSLOVANSKI KUP! Tekmovanje za Kup FLRJ bo letos prvič izvedeno. Tu je poudarek na množičnosti in na tem, da bi ženski namizni tenis izenačili z moškim. Doslej se ;e namreč dogajalo, da se je tekmovalkam v posameznih društvih posvečalo veliko manj pozornosti kot moškim, zato je tudi kvaliteta ženskega namiznega tenisa precej zaostala za moškim S tem tekmovanjem, v katerem bodo nastopale petčlanske ekiipe (3 moški m 2 ženski), bomo dosegli, da bodo društva v pripravah za tekmovanje ženskim članom ekipe posvetili vsaj tako Dozornost kot moškim Koml-.lja pri OZ Partizana Je hkrati tudi svetovala vsem društvom, naj sestavijo in pripravijo čimveč kombiniranih ekip (3 moški + 2 ženski), ki bodo tekmovale za Kup FLRJ. Od števila prijavljenih ekip je odvisno, ali bo okraj prejel nagrado NTZS ali ne. Po sklepu komisije bi se morebitna nagrada republiške zveze razdelila v obliki rekvizitov med društva, ki bodo prijavila več ekip in bi tako pripomogla, da okraj prejme nagrado. Pripominjamo še, da v tem množičnem tekmovanju lahko nastopajo tudi ekipe šol, JLA, delovnih kolektivov, družbenih organizacij itd. O uspehu akcije za čim večjo množičnost in o tekmovanju za jugoslovenskii kup bomo še poročala. fm. izpolnili so vsa pričakovanja! XV. novomeško-ljubljanska MDB »Milka Kerin«: šestkrat udarna, štirikrat pohvaljena in enkrat posebej pohvaljena brigada na avtomobilski cesti V četrtek dopoldne se je z avtomobilske ceste bratstva in enotnosti vrnila XIV. novomeško-ljubljanska MDB »Milka Kerin«, ki je delala v Crdelički klisuri. To je bila letošnja zadnja brigada, ki pa je pri svojem delu dosegla izreden rezultat. Kar je najvažnejše pa je to, da so se dekleta in fantje vrnili zadovoljni, -saj se jim je nudilo vse tisto, kar so jim mladinska vodstva pri agitaciji obljubila. V Novem mestu so brigadirjem pripravili prisrčen sprejem. Po besedah predstavnika mladinskega komiteja, ki se jim je zahvalil za požrtvovalno delo, so brigadirji obljubili, da bodo med svojimi tovariši širili glas o mladinskih brigadah. Brigade bodo predstavili v takšni luči kot to zaslužijo. Večina brigadirjev je hkrati izjavila, da bi se želeli ponovno udležiti dela v brigadi. Mlada brigadirka iz Mokronoga nam je rekla: •-Kdor gre v brigado, ta želi iti ponovno!« S tem so za mladino novomeškega okraja zaključene letošnje akcije. Le v mislih bodo sodelovali s tistimi mladinci, ki bodo delali do konca. Njim so zaupali skrito željo: -Tovariši, zavedajte se, da cesta mora biti odprta do določenega roka!« Marisikateri brigadir je ob odhodu rekel: »Na svidenje! Drugo leto se ponovno srečamo ob želeni Moravi, na drugem delovnem mestu, a stari znanci! Združila nas je avtomobilska cesta!« Sd. Pokal: tokrat na Otočec V okreju imamo izredno ugodne pogoje za hiter razvoj malega nogometa V počastitev občinskega praznika je bil turnir v malem nogometu od četrtka 27. oktobra do nedelje 30. oktobra. Za zmagovalca turnirja je daroval Občinski Ljudski od/bor prehodni pokal. Vse dneve Je bilo zelo živahno na Loki. gledalci, ki jih ni manjkalo, so hrabrili in vlivald moči igralcem. Za turnir se je prijavilo večje število ekip, nastopilo pa jih je le šest. Vsekakor je treba omeniti igralce Otočca, kl so bili med najboljšimi ln so si zasluženo priborili prvo mesto. Najbolj disciplinirani in borbeni pa so bili igralci iz Mirne peči. Ker niso igrale vse ekipe, ki so se prtjavile, je vsaka ekipa igraja z vsako, zato se je turnir zavlekel za en dan. Srečanja so se končala takole: Pionir : Straža 0:0, Otočec ■ IMV 2:L, Birčna vas • pionir 3:0, IMV • Birčna vas 0:0, "imV • Pionir 4:0, Mirna peč • Otočec 0:0, Otočec : Straža 0:0, IMV : Mirna peč 3:2. Straža : IMV 3;0, otočec • Birčna vas 1:0, Marna peč • Straža 0:0, Birčna vas : Saraža 3:0, Miir- več rezultatov neodločenih. In na peč : Birčna vas 2:0, Mirna lestvica- peč ; Pionir 0:0. Otočec : Pionir 1. Partizan, otočec 8 2:0. 2. Mladinski aktiv, Birčna vas 5 Iz rezultatov ee vidi, da so bila 3. Partizan, Mirna peč 5 moštva res izenačena, saj Je naj- 4. Sindikalna pooV. IMV 5 KK Pionir: 438 kegljev Peto kolo kegljaske lige klubov Novega mesta je bflo v preteklem tednu najbolj zanimivo v jesenskem delu tekmovanja. Člani prve ekipe kluba Pionir so po daljši krizi v moštvu, ki se je pokazala v nizkih rezultatih, v dea> by srečanju z drugo ekipo na domačem igrišču v Bršldinu, zaigrali odlično in dosegli rekorden rezultat na tej stezi. Pravo presenečenje so priredil kegljačl kluba Novoteks, ki v tem tekmovanju še niso osvojili nobene točke. Tokrat so zelo dobro zaigrali v tekmi s trstrjeplasiranim klubom Vseh devet, tako da so slednji bil v zadnjem času kar dvakrat zaporedoma premagani. — Klub Merkur je z razliko 40 točk premagal ekipo KK Železničarja, ki Je na dru«jem mestu. Rezultati petega kola: Merkur : Železničar 321:281 Novoteks : Vseh devefi 323:321 Pionir l : Pionir 2 436:331 Železničar - Partizan 3ftl:35a Odločen rezultat so v povratni tekmi s KK Majolko dosegle članice KK Pionir na Vrhovnikovem Ne jezite se, če v trafiki ali ▼ zadrugi zmanjka DOLENJSKEGA LISTA - raje si ga Se danes naročite na svoj naslovi kegljišča, v borbeni igri ekip po 6 članic so članice Pionirja zmagale z visokim rezultatom 209:142 in s tem osvojtfle prvenstvo članic Novega mesta za leto 1960. R. V. Prapor je razvil predsednik občinskega odbora SZDL tov. Tone Počrvina Ob novem domu Partizana na Loki Svečani otvoritvi nove u©ravne stavbe in razvMjju društvenega prapora na Loka so 29. oktobra poleg velikega števila mladine prisc^tvovaii sekretar republiške zveze Partizan Ivan Tomažtč, sekretar komisije *a telesno vzgojo p« Izvršnm sveEu LRS Vlado Dernač ter številni zastopniki družbenih in političnih organizacij. Razvitju društvenega prapora Je kumoval predsednik občinskega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Novo mesto Tone Počrvina. ki Je med drugim Izrazil željo, da bi prapor stal vedno na čelu vseh akcij, ki naj bi ;ih bilo v bodoče še več. Kaj. ti pogoji za to so vedno boljši in tudi podpora vseh odgovornih ljudi Je večja. Tovariš Tomažič Je spregovoril o novi stavbi, ki se je priključila številnimi lepim objektom v Novem mestu. Izrazil Je upanje, da bodo odgovorni činitelji znali uporabljati stavbo, za kar je namenjena. Novo mesto, ki je letos dobilo vrsto lepih športnih objektov, se mora v bodoče še bolj zavedati, da je postalo center športnega življenja Dolenjske. Ravno to terja od odgovornih ljudi še večje naloge. Športni objekti morajo služiti svojemu namenu, večji športni razgibanosti in množični dejavnosti. Ce tega ne bomo opravičili, bodo ljudje s podeželja z nezadovoljstvom gledali na vse, saj delajo v mnogo težjih okoliščinah. Zato mora ravno Novo mesto postati center, kjer se bodo vzgajali novi kadri, ki bodo delali s pridobljenimi Izkušnjami na terenu. — Zato vidimo tako velik pomen novega doma prav za vzgojo kadrov. ; « Vrsta seminarjev v ziimskih mesecih mora pripraviti kadre, ki se bodo z razširjenim teoretičnim S slovesne otvoritve nove upravne stavbe ln razvitja društvenega prapora novomeškega Partizana (29. oktobra 1960) Za 29. november iskreno čestitajo in pozdravljajo vse mladinke in mladince novomeškega okraja, zlasti pa uslužbence Okrajnega komiteja LMS Novo mesto brigadirji in brigadirke 14. novomeške brigade: Mirko Jalovec iz Cer-kelj, Marija Vldic iz Smolenje vasi, Franc Jerele s Kamnega vrha, Slavko Bojane iz Gum-berka, Alojz Zibert in Pavle Cerovšek iz Brezovega, Alojz Krevs iz Malenske vasi, Anica in Tončka Pavlic iz Gumberka, Florjana Kopše iz Rogaške Slatine, Ivan Sercer in Anton Zidar iz Novih Laz.Erik Ma-cele iz Bršljina, Artur Galič iz Smihela, Anton Ogorevc in Ivan Seler iz Pisec, Anica Medved iz Praproč in Jože Mi-kec iz Suhadola. znanjem lotili dela. Seminarji morajo zavzeti precejšnjo širino, drugačje bo še vedno veliko pomanjkanje kadrov, ker jih od drugod ne moremo pričakovati. V letošnji sezona je treba posvetiti temu perečemu vprašanju dosti več pozornosti. Kaj naj naredi za ves okraj samo en telovadni inštruktor, ko pa vemo, da bi se naši ljudje na podeželju rada bavili in se ukvarjajo z najrazličnejšimi športnimi panogami. Iz vrst posameznih društev je treba izbrati zainteresirane ljudi ln jih na seminarju pripravit; za določeno delo. Sd. Uhl in Somrak zmagovalca Vodstvo Namiznoteniškega kluba Elan jc uv;delo. da Je napredek mogoč le, če se mladim tekmovalcem omogoči čimveč tekmovali; . republiških in domačih. Na to se je večkrat pozabljalo, zato so sklenili, da bdo vsak mesec najmanj enkrat priredili klubski turnir, na katerem bodo igrali vsi, od pionirjev in pionirk do člfinov. Težave bodo s telovadnico, ker Je skoraj vse dni zasedena od jutra do večera, toda tudi to se bo z razumevanjem dalo urediti. Prvi tak turnir je NTK Elan priredil prejšnji teden. Natopilo je 12 tekmovalcev ln tekmovalk, k so bili razporejeni v dve po moči približno enaki ikuplnl V prvi sku>..lni Je zro »pri oronir Somrak (brez poraza: pred Uhlom ln pionirjem Berger. r.n V drugi skupini le pršlo do presenečenja. Zmagah"' sta z istim številom zmag Picek ,n pionir Gunde, v finale pa se ie nenričakovano uvrstila pionirka Mikčeva. ki Je med drugim prem spala tudi picka z 2:0. V finalu, v katerem je igralo šest najboljših. sta zmagala Pavle Uhl ln Martam Somrak z 8 točkami, vendar je imel Uhl nekoliko boljšo razliko v nizih (9:4 Somrak — 8:6). Tretje mesto je zasedel Jure Picek s 6 točkami četrto pionirka Irena Mlkec, peto Rok Gunde in šesto Miro Ber-ger. fm. 5. Partizan, straža 5 6. Sindikalna podr. Pionir 2 Prehodni pokal Je za leto 1360 osvojil Partizan z Otočca ob Krki. Čestitamo mu in upamo, da 6e bo tuda v prihodnjih srečanjih dobro odrezal. Zaključki: Mali nogomet se Je uveljavil med mladino in odraslimi. Ta igra je predvsem priporočljiva v našem okraju, ki nima vejiko razvite industrije in večjih mest in nam primanjkuje nogometnih igrišč. Mali nogomet pa Lahko gojimo povsod. Da imamo le malo večjo ravno površino, travnik ali košenloo in le sedem igralcev, pa že lahko Igramo mali nogomet, ki v stvari ni nič drugega kot miniatura nogometa. Dobro izvežbani igralci pri malem nogometu bodo lahko hitro dobili mesto v moštvih športmh društev in nogometnih klubih. Ze na tem turnirju smo videli nekaj dobrih nogometašev, ki bi se z malo več volje in treninga lahko uvrstili v vsak nogometni klub in jih bi trenerji s pridom izkoristili. Slaba stran pa je bila tudi tokrat želja po obračunavanju, groba igra, preklinjanje na igrišču, r.«sovanje med igralci, (največkrat bolj potihem, vendar to ni opravičilo), nešpoptno vedenje ekipe s predčasnim odhodom z igrišča Itd. Vse to Je treba odpraviti in v prihodnosti na-strože kaznovati, pa čeravno na škodo kvalitete nogometa v tistem kraju. V prihodnje bo potrebno še organizirati taka srečanja. Mali nogomet pa se naj prenese predvsem med pionirje in mladince ter podeželska društva Partizana, Kazalo pa bi v prihodnjem letu organizirati občinske lige v malem nogometu, ki naj bi bile šola novih nogometašev v našem okraju, občin ln rezervoar za nogometne klube. F. S. ZAKAJ TAKO? — Veseli smo vaše ponudbe! Film je čudovito izrazno sredstvo, pomagal nam bo seznaniti naše delavce s proizvodnimi postopki in organizacijo dela v drugih kolektivih. In še prihranili bomo stroške, ki bi jih imeli sicer z izleti in ekskurzijami, ki veljajo mnogo denarja! Tako so ponekod pohvalili gesto Ljudske tehnike, ki je ponudila v mesecu tehnike našim kolektivom bogato izbiro filmov iz, mednarodnega festivala ' tehničnih filmov. Mladina in množica delovnih ljudi je z zanimanjem gledala predstave. Vendar ne povsod ... V Sevnici in Črnomlju ni bilo tako. Filmi so se tam nekje »zataknili« ali »izgubili«... Ne odrasli ne mladina jih niso videli. Vprašujemo se: mar smo res tako pametni, da ne potrebujemo pouka, ali pa je morda v ozadju malomarnost, ki zasluži vse obsojanje? P. Stev. 45 (555) DOLENJSKI LIST Stran 7 Lep gospodarski napredek Uspehi gospodarskih organizacij v občini Trebnje 4. oktobra letos je bila v Trebnjem seja ObLO. Odborniki so na njej razpravljali o izpolnitvi družbenega načrta in proračuna v prvem polletja ter hkrati rešili še vrsto vprašanj. Zaradi pomanjkanja prostora sorazmerno pozno objavljamo sestavek, ki govori o tem. Gospodarsko precej nerazvita občina je letos z umnim gospodarjenjem v vseh kolektivih dosegla r«s lepe uspehe, zato ne bo odveč, če naši bralci prebero nekaj tudi o tem. Družbeni načrt občine Trebnje je bil v prvem polletju, uresničen dokaj ugodno, posebno če upoštevamo, da je praevodnja v Prvem polletju višja od lanske za 2S.3 odst., narodni dohodek pa za 27.3 odst. K temu je mnogo Pripomogla skrb za izpolnjevan:e načrtov že v začetku leta. Bruto proizvod ;e bil zato v polletju dosežen s 56.1 odst.. narodni dogodek pa s 54,8 odst. Največji delež nalog družbenega načrta Je prevzela industrija, Ki je ustvarila dve tretjini bruto Proizvoda v vsei občini. V poliju ;e izpolnila naloge z 58.5 °dst. Opaziti je, da dopusti letos »a proizvodnjo niso vplivali. Obrt Je izpolnila Djan z 59.8 odst., sledio kmetijske zadruge s C1.2 °«st., naioq družbenega načrta pa nista izpolnila le trgovina in Kmetijstvo, v kmetijstvu ;e to opravičljivo, saj so tam proizvod-m uspehi vidni šele v Jeseni, za trgovino pa moramo iskati vzroke drugod. Trgovska podjetja na področju občine nudijo potrošnikom slabo izbiro blaga, zato KUipujeio drugod. Napako bo moč odpraviti ]e s čimprejšnjo reorganizacijo trgovske mreže, saj se oo moralo tudi trebanjska trgovina bol; oribližati potrošniku. Morda bo k temu lahko preeel P^pomoglo tudi nagrajevanje po prometu, o katerem so v nekaterih trgovskih podjetjih še vse Premalo razmišljali. Tovarna šivalnih strojev na Mirni ;e izpolnila načrt s 54 odst. Destilacija Mirna z 62.5 odst.-, Telekomunikacije v Mokronogu z «9.9 odst. ODekama Prelesje pa s « odst. v Opekarni Prelesje je nizek odstotek izpolnitve posledica sezonskega značaja proizvodnje, ne moremo pa mirno mimo nesorazmerno visoke izpolnitve plana v obratu Telekomunikacije v Mokronogu. Ugotovimo lahko le to, da je bila ocena zmogljivosti tega obrata nestvarna. Zelo ugodno za vso industrijo ie to, da so materialni stroški ostali v sorazmerju z bruto proizvodom kar pomeni, da so kolektivi dobro gospodarili. Mnogo slabše Je v obrti, ki je bruto proizvod sicer dosegla z 59,9 odst. narodni dohodek pa le z 49.3 od6t. V večini obrtnih obratov so težak problem prostori, vse premalo pažnje pa posvečajo tudi strokovnosti zaposlenih. Materialni stroški so — nesorazmerno porasli, zato jih bodo morala obrtna podjetja temeljito razčleniti in odpraviti vzroke. Obrt se tudi vse preveč usmerja v serijsko proizvodnjo in hkrati ne zadovoljuje potreb prebivalcev p j obrtnih uslugah. Število zaposlenih je v polletju doseglo povpreček 105,1 odst. Opaziti je znaten porast zaposlenih v obrti — kar za 20 odst. preko plana, vendar pa je občinsko povprečje zadovoljivo, zlasti čc primerjamo število zaposlenih z lansko proizvodnjo. Letos Je zaposlenih le 25.1 odst. več kot lani, bruto proizvod je za 29.3 odst. višji, narodni dohodek pa za 27.s odst. Najresneje bodo morali kolektivi razmišljati o vprašanju obratnih sredstev, saj je od 436 milijonov v občini — le 47 milijonov lastnih sredstev, vsa ostala pa ima,o kolektivi najeta v obliki kreditov in posojil. Najslabše Je z obratnimi sredstvi v kmetijskih zadrugah, to bo lahko imelo zelo neugodne posledice, kadar bo uveden agrominimum, ker bodo takrat zadruge potrebovale znatna sredstva za oskrbo kmetovalcev z umetnimi gnojili ln sortnimi semeni. Novo društvo v Loki Dne 24. oktobra je bilo v Loki pri Zidanem mostu ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Program, ki si ga je društvo zastavilo, je obširen in nudi hvaležno področje dela, saj je posvečen vzgoji in skrbi za predšolsko in šolsko mladino. — V Loki sicer nimamo podjetij ali ustanov, ki bi podprle to koristno delo, imamo pa ljudi, ki jim je vzgoja naše mladine pri srcu in to je tudi nekaj vredno. Prepričani smo, da bo DPM v Loki uspešno delalo in uresničilo svoj delovni načrt. S. S. Modernizacija ceste v Črnomlju Cesto od železniške postaje do središča Črnomlja razširjajo in modernizirajo. Cesta bo v vsej dolžini tlakovana in ne bo več obcestnih jarkov med cesto in zasilnimi pločniki. — Tudi pločnike bodo zgradili na novo. Prav tako bodo zamenjali staro ulično razsvetljavo z neonsko. J. K. Iz Žužemberka pišejo V petek , 28. oktobra, je bilo v Žužemberku zasedanje plenuma SZDL. ČLani so med drugim poslušali poročilo o izvrševanju družbenega plana občine v ^četrtletnem razdobju in obravnavaili predlog osnovnega perspektivnega plana. Sklenili so predlagati občinskemu ljudskemu odboru, naj sprejme nekatera priporočila, ki naj bi VDlivala na boljše gospodarjenje v gospodarskih organizacijah in boljše uveljav- ljanje delavskega samoupravljanja. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo članom SZDL na sestankih in krajevnih konferencah poročali o izvrševanju družbenega plana občine in perspektivnega plana. DRUŽBENI PLAN GOSPODARSTVA V OBČINI Družbeni sektor gospodarstva v žužernberški občini je že konec septembra dosegel letni plan družbenega bruto prolz- V Trebnjem smo zvedeli • Tri nove mesnice Je odprlo Pred nedavnim podjetje Mesopro-^et iz Mokronoga v trebanjski občini. Prebivalci Dobrniča, Čateža m Velike Loke ter bližnje okolice lahko zdaj dvakrat na teden, ob sobotah popoldne ln v nedeljo dopoldne, kupijo meso v naštetih naseljih. Podjetje Mesopromet iz Mokronoga bo v kratkem odprlo Se mesnico v Sentlovrencu in se res močno približalo potrošnikom. • Zdravstveni dom v Trebnjem dobesedno kriči po skorajšnji rešitvi, v vsej občini Trebnje Je za vseh 17 tisoč prebivalcev le en sam Ravnik. Prostori postaje so pretesni. Ker se je en zdravnik predli] v Krmelj, poizkuša občinski ^bor najti zanj zameno, saj predali sam *e zdaleč ne zmore ^^■ualog. Nekaj upanja, da bodo Oobni še enega, morda celo dva. zdravnika. Je. V Trebnjem delujeta razen zdravnika sploSne prakse, kl ordinira vsak dan, še zobna ambulanta ln protituberkulozni dispanzer, kjer ordinlrata zdravnika iz Novega mesta dvakrat na tedjn. Občina štipendira enega zdravnika splošne prakse. Ker je v sedanjem zdravstvenem domu *elo pereč problem prostorov, pa resno razmišljajo tudi o gradnji novega zdravstvenega doma. Nacrte že pripravljalo. Novi dom bo veljal preko 50 milijonov, zato bo gotovo orecej težav pri zbiranju Sredstev. te Na proizvodnem kmetijskem obratu KZ Trebnje, ki je specia- Hziran za živinorejo, pitajo 16 govedi, obrat ima 13 ha zemlje, ki J° jo dobil od SLP, na njej pridelujejo predvsem krmo za živinorejski obrat. 32 glav so letos že spitali ln zlahka prodali: ker je proizvodnja te vrste donosna, jo nameravajo počasi povečevati. ■ Stanovanjsko skupnost bodo ustanovili še letos v Trebnjem, prihodnje leto pa na Mirni ln v Mokronogu Morda se je ustanovitev skupnosti v Trebnjem resda malo preveč odmaknila, vendar je to vsaj delno opravičljivo zaradi zelo pičlih sredstev, s katerimi bo razpolagala. Trebanjci so ugotovili, da bo delovala uspešno le, če bo imela skrbno pripravljen program dela. Zato je bil pred nedavnim izvoljen Iniciativni odbor stanovanjske skupnosti Trebnje, ki bo tak program pripravil. Zvedeli smo, da bodo prve naloge skupnosti: zgraditi kopališče in pe-rišče (seveda šele potem, ko bo v Trebnjem dograjen vodovod) ter ustanavljati obrtnouslužnostne obrate, ki so zaradi pomanjkanja obrtnih dejavpic močno potrebni. n Bencinska črpalka je predmet pogostnih razprav. V občini Trebnje Je registriranih 325 motornih vozil, od tega je v Trebnjem ln bližnji okolici več kot 30 avtomobilov in preko 90 motornih koles ln mopedov. Večina voznikov je prisiljena kupovati gorivo za svoja vozila v Trebnjem, kjer je le ena črpalka, ki nudi seveda le navadni bencin. Razumljivo je, da si vsi žele sodobno bencinsko črpalko v bližini trebanjskega priključka avtomobilski cesti, ki bi razen maziv in goriv nudila tudi rezervne dele za vozila. Črpalka bi bila pomembna tudi za turizem, saj je okolica Trebnjega polna naravnih lepot, ki so še neznane. ■ Trebanjski vodovod bi bil že dograjen, ko ne bi letos tako nagajalo vreme. V izkopane jarke so pravočasno položili cevi, le zasuti jih niso mogli. Trebanjci so krepko poprijeli ln pomagali s prostovoljnim delom, Pri kopanju ln zasipavanju 2400 m dolgega jarka so z delom prispevali doslej za več kot 2,150.000 din. Uslužbenci občinskega ljudskega odbora so opravili več kot 800 prostovoljnih delovnih ur, sodelovali so štirikrat in vedno jih je namakal dež. Prostovoljnega dela so se udeležili tudi upokojenci, sindikat železničarjev ln progovnih delavcev, zelo pridni so bili cestarji Okrajne uprave za ceste in republiške sekcije Uprave za ceste LRS, sindikat obrtnih delavcev, sindikat prosvetnih delavcev in tudi šolski otroci so dvakrat pomagali zasipati jarke. Nova cesta na Katarino Lovska družina v Žužemberku je sklenila zgraditi na Katarini lovski dom. Ze nekaj nedelj odmevajo krampi,, lopate in kladiva v gozdovih pod Katarino. Člani lovske družine in vaščani so se pridno lotili Novomeška kronika fc V petek, i. novembra, so v novomeškem Domu JLA gostovali "Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane. Ker so Novmeščani, zlasti starejša generacija, navdušeni za polke ln Valčke, ie bila dvorana polna hvaležnih poslušalcev. ■t Veseli planšarji, znani zabavni ansambel lz Ljubljane, bo v Ponedeljek, 14. novembra, izvajal svoj spored v Domu JLA. V treh predstavah, ob 16., 18. in 20. uri si bo zabave željno prebivalstvo mesta in okolice lahko ogledalo prireditev. K Nocoj ob 20. uri bo v Domu ljudske prosvete javna oddaja RTV Ljubljana -Ali poznaš svoj kraj« Za prireditev je bilo precej zanikanja, zato obveščamo vse, ki vstopnic niso dobili, naj gledajo Prenos po televiziji v spodnji kavarni ali v hoteiu Kandija. ■ Tržno poročilo nima tokrat nič novega povedati. Kot običajno Je bil ponedeljkov živilski trg srednje dobro založen. Prodajali so Jajca po 30 din, solato po 70 din kg, motovileč po 23 din merico, zelje po 20 diq kg. kostanj po 50 din kg, jabolka po 70 din kg, paprike po 60 din kg, hruške po BO din kg, krompir po 16 din kg ln grozd ie po 120 din kg. ■ Gibanje prebivalstva: rodila Je Vida Kaplan iz Jerebove 20 -dečka. Poročila sta se Alojz Sav-sek, delavec lz Slovenske vasi. ln Jožefa Radovan, bolničarka iz Partizanske H. Ponesrečila se je Li-IJana RlfelJ, hčerka elektromon-terja iz blokov Nad mlini, ki je vtaknila prst leve roke med vrata. »Jajcar:ce« preplačujejo blago • Novomeški živilski trg je *den izmed najdražj-.h v Slove-n*51, to smo še posebej občutili fcfldnje čese, ko so bila jajca tud; Po 32 dinaijcv, v Ljubljani in v Mariboru pa so Jih prodajali nn pvilskem 11 j4u uo 25 do 96 dinar-. •*v. Tržn^ inšo?kcija ie o tem °ovest';ia Trpovirfto podjetje Za-Jjjižnlk iti /';»•• t< da p U skrb: '•Jcai po zmernih cenah ter jih 225*L potrošn kom v svojih pro-<*»4aflnah. Novomeške gospodinje lahko odt.le„ kuprjo jajca v poslovalnicah podjetja zadružnik po 26 dinarjev. Tržna inšpekcija je na terenu ugotovila, zakaj je upadel odkup ja;c prt kmetijskih zadrugah. Na podeželju prekup-čevalke »jajcarice« plačujejo jajca dinar dražbe kot kmetijske zadruge ter jih nato z dobičkom prodajajo na živilskem trgu v Ljubljani lin v Trbovljah. »Jajcarice« organi tržne inšpekcije s pomočjo Ljudske milice že u-spešno preganjajo in predlagajo v kaznovanje. KAJ PA MLEKO? ■ odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odborai so na seji 28. oktobra ugotovili, da bo treba z večjo resnostjo načeti vprašanje organizacije odkupa mleka v okraju. Mlekarna v Novem mestu ima velik del zmogljivosti neizkoriščeno; če ne bomo bolje organizirali odkupa, se zlahka primeri,, da ga bodo odkupile na našem področju mlekarne od drugod. V zbiralnicah mleka ne posvečajo dovoli paž-nie čistoči posod. Kontrolo mleka opravlja Živilski laboratorij, vendar kontrolira le mlečnost krav in stopnlo tolšče v mleku, bakterioloških pregledov mleka pa ne ooravlja nihče, čeprav bi bilo to nujno potrebno, preden ga dobi potrošnik POTROŠNIŠKI SVETI — SVET ZA BLAGOVNI PKOMET !3 odborniki občinskega Ijufl-kkefi odbora so na zadnji seji razpravljali o reorganizaciji trgovine, ki se je zataknila prav v Novem mestu Kot glavna ovira se Je fojavllo vprašanje speci.•*-Ivzaeje novomeške papirnice ln knjiga.no. odborniki so prejeli pojasnilo, da bo reorganizacija tudi tu do 1. januarja v okviru oredlogov. o katerih je ljudski odbor že razpravljal, uresničena Potrošniške svete 'bi bilo mogoče poživiti tudi tako, da bi jih tesneje povezali s svetom za blagovni promet in občinskim ljudskim odborom, posebna komisija - ustanovili bi Jo pri svetu za blagovni promet — bi dajala potrošniškim svetom smernice za delo. dela in cesta lepo napreduje. Široka bo 3 metre ln bo lepo speljana, tako da bo možen po njej tudi avtomobilski promet. Z lovskim domom na Katarini bomo pridobili lepo izletniško točko, ki bo nedvomno pripomogla k razvoja turizma v teh krajih. Z južne strani ceste se lepo vidi vsa Suha kra-i-na s severne strani pa je krasen pogled na Dolenjsko in dolino Krke. Zahvaljujemo se Občinskemu Pjudskemu odboru v Žužemberku za uvidevnost in razumevanje ter pomoč, ki nam jo je nudil pri organizaciji začetnih del. Josip Vehovec Pošljite nam naslove sorodnikov, znancev in prijateljev, ki še ne poznajo našega usta: poslali jim bomo več številk brezplačno na ogled! voda s 109 odstotki, narodni dohodek pa s 111,6 odstotka. K takemu izpolnjevanju družbenega plana je pripomoglo poslovanje prvega industrijskega obrata v Žužemberku. Če novega obrata ne upoštevamo, pa je bil dosežen letni plan družbenega bruto oroizvoda s'93,9 odstotka, letni plan narodnega dohodka pa s 105 odstotki. V tem tričetrbletju je najbolje izpolnjen letni plan obrti, slabše pa v kmetijskih zadrugah. Tu dl te bodo plan glede na večji odkup živine / oktobru ln novembru, kakor tud j glede na odkup lesa, ki se bo skoro začel. Izpolnila letni plan do 29. novembra. V nedeljo. 23. oktobra, se je vršil občnj zbor Kmetijske druge na Dvoru. Zadružniki s«, poslušali poročilo o poslovaniu Kmetijske zadruge v letošniem tričetrtletju. Iz podanega oo ročila je bilo razvidno, da i-1 zadruga v preteklem trfetrr letju dosegla lepe uspehe. V primerjavi* z istim obdobiem lanskega leta so se poslov n* stroški v letošnjem letu zmanj šali na enoto prometa za 38 odstotkov, dohodek in čisti dohodek pa sta dosegla večjo stopnjo v primerjavi z lanskim letom, medtem ko je ostanek čistega dohodka za sklade zadru ge že' v tričetftl'ftju--dosege/ preko 90 odstotkov letnega ula-na. Lansko leto je Komisija i