Svibno - neokrnjeno podeželje srečnih ljudi Nc, cnka BOGATAJ*, Jože PRAH** Vloga gozdar.ja se spreminja, kar revimi gozdar.ji najbolj občutimo ob dnevnih stikih z ljudmi in ritmom vaškega dogajanja, katerega del smo. V okviru Zavoda za gozdove se za kakovostno vzajemno sodelovanje z lastniki dokazujemo s strokovnimi znanji, vse bolj pa tudi s ponudbo drugih uslug in sposobnosti . Tako smo se v okviru Oddelka za stike z javnostjo in razvoj podeželja gozdarji iz Ribnice, Kočevja, Brežic, Kranja, Železnikov, Sežane, Maribora, Rogaške Slatine, Pos- tojne in Radelj skupaj s predstavniki Kmetijske sveto- valne službe usposobili za delo v študijskih krožkih. Iskano obliko neformalnega učenja in druženja, ki jo razvija Andragoški center Slovenije, smo želeli upo- rabiti za skupno iskanje razvojnih priložnosti našega kraja in ob tem uveljaviti vlogo Zavoda za gozdove pri razvoju podeželja. Andragoški center Slovenije je študijske krožke uveljavil že na številnih strokovnih področjih, pred dobrim letom paje k sodelovanju pova- bil tudi kmetijce in gozdar.je. Po tradiciji ti stroki kljub skupnemu upravnemu in izobraževalnemu krovu sicer nista bili vajeni skupnih korakov, vendar sta obe prepo- znali svoje primerjalne prednosti pred drugimi, ki v raz- voju podeželja iščejo svoje priložnosti. Prvemu koraku, usposabljanju za mentorje, je sledil drug, izvedba štu- dijskih krožkov. Med gozdarji sem ta korak utrl inž. Jože Prah, KE Radeče, OE Brežice. Finančno so delo- vanje študijskega krožka podprli območna in centralna enota ZGS pa tudi vrsta sponzorjev (Občina Radeče, Krajevna skupnost Svibno, Trgovina Rutar-Svibno, Aktiv kmečkih žena in gospod Friderik Žonta). Študijski krožek je dobil ime Svibno, in sicer po razloženem hribovskem naselju nad potokom Sopota, med Grajskim (643 m) in Legnanskim hribom (7 15 m) blizu Radeč pri Zidanem mostu. O burni zgodovini Svibna pričajo ostanki gradu iz leta 1100 in od daleč opazna župnijska cerkev, ki je bila od nekdaj sedež prafare. Gozdnatost je 70-odstotna. V kraju je bil sedež deželnega sodišča in okraja, imeli so tudi svo- jega župana. Večina od 130 gospodinjstev se preživlja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, vendar hodijo po zaslužek tudi v dolino. Zaslužek je vedno slabši in zlasti mladim je težko. Možnost kakovostnega premika smo v študijskem krožku prepoznali v ljudeh samih. V njih smo skušali spodbuditi prepoznavanje svoje vrednosti, svoj ih prednosti. Študijski krožek je pričelo dvanajst krajanov in članov Društva podežel- ske mladine Laško-Radeče. Presenetila je različnost nazorov, starosti in izobrazbe, toda nad njo smo bili že naslednji hip navdušeni, kajti predstavljali smo pravo sliko podeželja v malem, pestrega in nikoli izživetega. Srečanja so potekala ob sobotah in nedeljah zvečer. Na začetku zastavljena vprašanja - kaj bomo naredili, kako bomo to predstavili, kaj bomo v okolju dosegli, kaj se bomo naučili, kaj bomo spremenili pri sebi, s čim bi se radi spremenili - so postala odgovori - naš cilj. Svibno smo želeli spoznati z zgodovinskega, nara- vnega, turističnega, kulturnega vidika in še mnogih drugih, kijih dotlej nismo poznali. Želeli smo obogatiti sebe in svoje dosežke ponuditi sokrajanom ter širši jav- nosti. Vsako naše srečanje je imelo novo nalogo, novo vlogo. Srečanja smo nadgradili z ogledi in ekskurzijo, kar nas je zbližalo in nam omogoči lo prenos svojih spoznanj na druge. Na zaključni prireditvi, ki je sov- padala s Tednom vseživljenskega učenja, se je zbralo blizu 300 ljudi, ki so z navdušenjem prisluhnili našim ugotovitvam o bogati zgodovinski dediščini kraja, nje- govih naravnih znarnenitostih ter možnostih razvoja obrti in turizma. Po predstavitvi, ki je v sliki in besedi potekala v farni cerkvi, smo se zbrali na dvorišču ob moštu, jabolčniku, kostanju in domačem pecivu ter pesmi in harmoniki. Izkušnja študijskega krožka Svibno, natisnjena v obliki lične zgibanke v obliki svibenskega grba, potr- juje dve temeljni usmeritvi: l. usmeritev Zavoda za gozdove, ki vidi v prebivalcih podeželja več kot le vlogo lastnika gozdov, ter 2. usmeritev Andragoškega centra Slovenije, ki omogoča in spodbuja izobraževa- nje odraslih tudi tam, kjer drugih izobraževalnih mož- nosti ni. Oboje pa je v času izzivov, ki ga živimo, ne le potreba, temveč tudi že nujnost. Odziv nanjo potr- jujejo rezultati skupnega dela centralne enote Zavoda za gozdove, območne enote Brežice ter Andragoškega cenh·a Slovenije. Slednji so strokovno, finančno in organizacijsko omogočili delovanje študijskega krožka Svibno, ki gaje skupaj s krožkarji zasnoval in izpeljal inž. Jože Prah. *mag., N. B., univ. dipl. inž. gozd., Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana, SLO ** J. P., inž. gozd., ZGS OE Brežice, Bratov Milavcev 61, 8250 Brežice, SLO 38 GozdV 59 (2001) 1