UH ■A M /1 ŠTEVILKA 7, LETNIK 11 12.4.2001 CENA 270 SIT - ,s ■ s f i H! ZAS sSa) X \V1 PQ r AD * >, . X > k' i Sl e#1 I±d' IKLAVČi LABS E G IL. jt>U ^r' JO JSEGAI' iurisiiCna agencija travel agency 3310 Žalec; lOOO Ljubljana Šlandrov trg 25 Dunajska 105 03/5715 300 01/5655 830 Spomladanski oddih na slavonski In hrvalkl obali: tro-, pet- In sedemdnevni paketi ie od 9.300 SIT PRVOMAJSKA POTOVANJA: Rimrai Son Maimo Son Leo,-2 dni; 27.4. in I.5.; 18.900 Solzbuig-Passoo Linz,- 2 dni; 27.4. in 1.5.,-23.900 Toskanski biseri; 30.4.-2.5.,- 33.500 San Ginignano-Siena-Elba Pisa-Firenre; 3 dni; 27.4.,- 32.900 Ktakov-Jasno goio-Aus(hwilz, 4 dni; 24.4. in 29.4.; 35.900 Ažurno obala in otok Korzika,- 5 dni,- 26.4.; 59.900 Škilijo; 5 dni; 25.-29.5.,-l 19,900 Lelalo letalo_ ZA VAS ZE12 LET POSLOVNI IMENIKI % Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAH! NarodIte na dom brezplodni katalog POTEPUHOVO POLETJE 2001! SLOVENI JHEL*3 ROMENE STKANI *** Tel.: 01 /436 53 90. fax: 01 /436 85 20. www.rumenestrani.com I N T E R MARKETING PRIHAJA NOVI NA 1NTHRNHTU Ž H V APRILU VAŠE POSLOVNE ODLOČITVE BODO IMELE TRDNEJŠO PODLAGO, ČE BOSTE UPORABLJALI OMOGOČA PRESOJO BONITETE POSLOVANJA POSAMEZNIH GOSPODARSKIH DRUŽB V FI-PU 10 /bruni podatki J* bilanc atanja In bilanc uspeha vseh posameznih gospodarskih d r u ib v d r J a v I ter najpomembnejši kazalniki njihovega poslovanja za leta 1 994 -2000. AKTUALNO -NOVO Agencija nudi tud! Informacije o boniteti poslovanja za gospodarske druibe z območja Hrvaške In Makedonije. Podrobnejše informacije so na spletni strani Agencije republike Slovenije za plačilni promet in po telefonu 03 56 26 022 (ga. Kreča). Fl PO 2001 § •c * o V) to c: S 0) E S c Vinko Hrovatič s.p. www.rsh-sp.si, rsh@rsh-sp.si RAČUNALNIŠTVO PRODAJA SERVIS IZOBRAŽEVANJE OD 20.4.2001 NOVA TRSOVIMA S SEtmSOM ULICA l.JUNIJA 1, TRBOVLJE Trbovlje Šuštarjeva 42 tel. 03 56 26 040 Trgovina, servis Ulica 1.junija 1 tel. 03 56 33 260 Litija Remy Center tel. 01 899 51 41 OSREDNJA KNJIŽNICA J G 12. MALTRAVNA 2(X)I POLICIJSKE PDSIAJE ZAGORJE: 03/56-61-00? IRBOVUE: 03/56-21-102 ORASIMIK: 03/5641-602 RADEČE: 03/56-81-002 LI1IJA: 01/89-83-142 PROMETNE INF0RlilACIJE:03/56-64420 TAKI: 0609/61-63-48 f 0609/63-31-07 K ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): Prazniki, pomlad, veselje, vsega je. Nekaj tega prinaša tudi Zasavc. Pod streho smo spravili 2. Zasavčevo salamijado, žal vam je lahko, če ste jo zamudili, sicer pa o njej poročamo; naslednjih nekaj številk bomo predstavljali vse, ki ste jih izbrali v akciji Naj športniki lanskega leta, akciji za izbor frizerja in gostilne bomo peljali tja do jeseni. Podi posebne nagrade napovedujemo. Bodite torej z nami, berite Zasavca in berite vsak svojega Zasavca, pa bomo še boljši! Zaentratše uiednibašMajmir Maček Kje je kaj: cfh Štrajk v Trbovljah Krvodajalci Intervjo z Alojzom Miklavčičem ' Wb Salamijada v besedi in sliki Pod koši se je dogajalo Z0 RADEČE: 03/56-88-207 Z0 HRASTNIK: 03(56-44-006 ZOTRBOVUE: 03/56-26-322 |Z0 ZAGORJE: 03/56-55-p \Z0 LITIJA: 01189-81-8! NASLEDNJIČ IZIDEMO 16. APRILA ZOOI lk NASLOVNICA: NAJ TRENER ALOJZ MIKLAVČIČ Slikal Tomo JSrezovar ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: 1’ctcr Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Goste, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, lax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.468, 00 SIT, naročnina za tujino 1 19 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. j. m,jj.r. uj. r# PRAZNIK ZASTAVE NA GEOSS-u Izobešanje zau ■ «. • u-. .cu ... ••• tuai OmL i/\i KRONOLOGIJA STAVKE V MEHANIKI O stavki v trboveljski Mehaniki so mediji dokaj obširno poročali. V Zasavcu smo sc odločili za kronološki pregled stavke, ki je v času, ko to pišemo (sobota, 7.4.) začasno prekinjena. Kronološki pregled nam je pripravil Ljubo C var iz območnega odbora za Zasavje svobodnega sindikata (ZSSS), ki je v imenu SKEI Zasavje (seveda poleg stavkovnega odbora) budno spremljal potek stavke. Vprašanja smo v torek, 3.4. poslali tudi direktorju Mehanike Janezu Perdihu, pa do petka, kot smo v dopisu navedli, nismo prejeli odgovorov. Nanj smo naslovili vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o stavki, ali je po njegovem upravičena in zakaj meni, daje do nje prišlo in kje in kdaj vidi rešitev. Seveda bomo direktorjeve odgovore objavili v naslednji številki, če bodo le prišli. Saj ni naš namen stavko prikazati le z ene plati. V torek, 20.marca je predsednik sindikata družbe Mehanika d.d., Rajko Kostanjevič obvestil OO SKEI, da zaposleni niso prejeli plačo za mesec februar in da zato člani sindikata zahtevajo akcijo sindikata (pripravo na stavko) saj da obstaja bojazen, da bo prišlo do spontane stavke. Tri dni kasneje je Kostanjevič ob pomoči IO, skladno z določili zakona o stavki in statuta SKEI, članom sindikata v Mehaniki razdelil glasovnice za osebno izjavljanje o stavki. Stavkovne zahteve so bile: izplačilo plače za mesec februar do konca marca in spoštovanje veljavne zakonodaje v zvezi z delovnim časom. Od 160 članov sindikata jih je glasovalo 140 (v družbi je sicer zaposlenih 184 delavcev). Za stavko se jih je izreklo 130, le lOjihje bilo proti. Torej 77% odstotkov članov sindikata, za stavko je dovolj 67%. Na IO sindikata je bil sprejet sklep, da se pristopi k napovedi stavke. Imenoval seje stavkovni odbor, ki gaje vodil Rajko Kostanjevič. Upravi družbe je bil dostavljen sklep o napovedi stavke, ki se naj bi začela v ponedeljek, 2.4. ob 6. uri v kolikor ne bodo do konca 30.marca realizirane stavkovne zahteve. Cvar je v dopisu Zasavcu navedel, da je uprava Mehanike intenzivno delala na zbiranju denarja za izplačilo plač. V četrtek, 29.3. je bil sestanek stavkovnega odbora in direktorja Perdiha. Slednji je informiral stavkovni odbor, da bi bilo možno v petek izplačati zajamčene bruto plače v višini 45.000 Sit na zaposlenega. Stavkovni odbor je ponudil kompromis, po katerem bi bila lahko stavka začasno prekinjena, če bi bilo izplačilo v soboto (30.3.) v višini 45.000 sit neto in opravljen poračun plače za februar do 13.aprila. V petek, 30.3 je stavkovni odbor dobil zagotovilo, da bo modificirana zahteva sindikata po izplačilu 45.000 neto realizirana, vendar (po pisnem zagotovilu direktorja) šele v začetku naslednjega tedna. Stavkovni odbor je še isti dan dopoldne sklical sestanek članov, ki so se mu pridružili tudi nekateri nečlani, kjer so jim posredovana dejstva. Zaradi neizpolnjenih zahtev se naj bi stavka pričela v ponedeljek (2.4.) zjutraj. Udeleženci zbora so se strinjali s stališčem stavkovnega odbora, da se po izpolnitvi prvega dela zahteve o izplačilu akontacije plače za februar v višini 45.000 neto in pisnem zagotovilu uprave o izplačilu preostanka plače do 13.4. stavka začasno prekine. V ponedeljek zaposleni začnejo stavkati. Stavka je bila zgledno organizirana. Stavkajočim seje poskušalo odgovoriti na različna vprašanja povezana z nadaljnjo usodo družbe, posledicami prisilne poravnave, ki naj bi bila pred vrati, s pravicami eventualno presežnih delavcev, lastninjenjem idr. Stavkajoče obišče tudi direktor družbe in jim predstavi položaj v katerem je Mehanika in aktivnosti uprave za izpolnitev stavkovnih zahtev. Stavkovni odbor zagotovi opravljanje nekaterih nujnih nalog (prevzem materiala, odprema končanih izdelkov) zaradi manjše škode. Ob 13. uri je bila stavkovnemu odboru podana informacija s strani uprave, daje bila nakazana akontacija plače v višini zajamčenih plač (okoli 32.000 neto). Stavkovni odbor je vztrajal, da uprava zagotovi še izplačilo preostanka. Naslednji dan se stavka nadaljuje, ko pa je bil delavcem izplačan še preostanek, se je stavka začasno prekinila. Popoldanska izmena je že začela z delom. V stavkovnem odboru upajo, da stavka ne bo več potrebna, ter da bodo zaposleni do 13.4 prejeli poračun plače za februar in druge prejemke iz delovnega razmerja. Odprta vprašanja sicer še vedno obstajajo: tista glede delovnega časa (nadure), lanskoletno premeščanje delavcev brez sistematizacije, nepotrebne nove zaposlitve ob presežku delavcev idr. Nadaljnji potek dogodkov v Mehaniki bomo seveda tudi v Zasavcu budno spremljali. Igor Goste ILr Ji SKLAB0V SEJEM KARIERA 2001 V petek trinajstega se bo v zagorskem delavskem domu od desetih do sedemnajstih odvijal sejem zaposlitvenil možnosti v Zasavju, KARIERA 2001. Na sejem ste vabljeni vsi dijaki, študenti in vsi iskalci zaposlitve. Sodelova boste lahko na dveh okroglih mizah, poslušali predavanje podjetja Hill International iz Ljubljane, na temo pisanja prošenj in prijavnic na razpise, ter zvedeli vse o možnostih visokošolskega študija v Zasavju. Svoje stojnice bodo imela tudi zasavska podjetja SVEA, Ultra, Grafex, Študentski servis, Regionalni center za razvoj, Zavod za zaposlovanje... Na sejmu bo tudi bogat obsejemski program z modno revijo KBM fashion in snemanjem spota, ter plesna skupina FIT&FUN. aTitlš tinrr r. ŠTIRINAJSTA SEJA OS OBČINE HRASTNIK V četrtek, 29.111. je bila H.seja OS Občine, Hrastnik s trinajstimi točkami dnevnega reda. Najprej so sprejeli poročilo nadzornega odbora Občine Hrastnik o pregledu zaključnega računa proračuna občine in zaključnega računa za leto 2000. Največ časa pa so posvetili poslovanju KSP Hrastnik. Razprava je potekala predvsem o pokrivanju izgube, na katero je vplivalo predvsem zmanjševanje odvzema pitne vode, posledično izpad prihodka na kanalšči ne, izpad zimske službe in podobno. Sprejeli so predlagane rešitve. K tem spadajo tudi nove cene, ki so poskočile kar za 135 odstotkov. Za štiričlansko družino pomeni podražitev na primer od sedanjih 927 tolarjev na 2182 tolarjev. Po obravnavi naslednjih točk, so se za dalj časa ustavili pri zadnji - vprašanja in pobude. Tako je na primer Drago Kopušar ponovno vprašal, kdaj bodo odstranili s cestišča tire, ki so vodili v jamo Ojstro. Opozoril je na težave zaradi vse večjega prometa čez hrib v Trbiovlje. Kratek odgovor je podal Tomaž Sihur, ki je povedal, da pripravljajo rešitve, ki bi dokončno uredile prometno povezavo. Kopušarjaje še zanimalo, kako je z azilanti v beginskem centru. Kratek odgovor župana Leopolda Grošlja: Z njimi ni težav, sedaj pa jih ni več v centru. Marjana Dolanca je zanimalo, kako napreduje gradnja obrtne cone. Janez Kraner je odgovoril, da bodo konec maja pričeli z gradnjo, otvoritve pa se obetajo konec letošnjega leta. Avgust Fišnar je opozoril na slabo obnovljeno cestišče od kemične proti križišču. Odgovor: izvajalci gradnje kolektorja bodo morali cestišče ponovno urediti. Samo Kreže pa je opozoril na dopis šole, kjer starše opozarjajo, da občina daje premalo denarja za materialne stroške in prosijo starše za pomoč. Svetniki so pismo sprejeli z začudenjem, saj so namenili za šolo v proračunu kar za 30 odstotkov več srestev kot leto prej. Strinjali pa so se, daje treba rešiti probleme vse višjih stroškov ogrevanja. Fanči Moljk POMLADANSKO ČIŠČENJE S pomladansko čistilno akcijo so organizirano začeli tudi v Zagorju. Letos Zagorjani ne načrtujejo odvoza starega železa. Razen, če bodo v krajevnih skupnostih pripravili organizirano zbiranje železja. Krajevnim skupnostim bodo tudi letos pripravili vrečke za smeti. Kosovne odpadke in odpadke v vrečah bodo zbirali na določenih mestih v zagorskih zaselkih. Javno komunalno podjetje bo poskrbelo za Izlake bo skupna akcija potekala ta vikend, prihodnji konec tedna se bodo lotili čiščenja v KS Rudnik-Toplice, od 20. do 22.aprila pa v KS Mlinše. (Vir: Bilten) AKCIJA ČIŠČENJA MESTA SE JE KONČAIA Občina Trbovlje je v skladu z že ustaljeno vsakoletno akcijo spomladanskega čiščenja tudi letos organizirala in izpeljala akcijo spomladanskega čiščenja mesta in okoliških naselij. V marsikakšnem delu mesta oziroma občine je videti uspehe akcije. V okviru te akcije je tudi Avto moto društvo Trbovlje prispevalo svoj delež. Z marsikakšnega črnega odlagališča so namreč odpeljali stara, dotrajana vozila in jih deponirali na začasnem odlagališču na platoju kamnoloma ob cesti Klek-Planina. Od tu pa jih je 4.aprila transportirala Surovina Trbovlje s svojimi vozili na ustrezna zbirna mesta. Seveda pa so nekatera črna odlagališča še vedno ostala nedotaknjena. Eno takšnih je strmo gozdno področje pod cesto od Doma pod Javorjem proti Vrhem. Seveda pa s tem, ko je bila letošnja akcija čiščenja končana, ni rečeno, da so se prizadevanja občine in občanov ter podjetij in 'zavodov ter društev za urejenost in olepšavo mesta ter okoliških naselij, končala. IL TUDI V HRASTNIKU ČISTIJO Pomladansko čiščenje se je pričelo tudi v Hrastniku, kjer sc bodo ljudje intenzivneje lotili svoje okolice od 26.marca do 26.aprila. Prav tako društva, zavodi, podjetja... Ribiči so se na primer prejšnjo soboto lotili čiščenja potoka Boben in Brnica ter divjega odlagališča na Savi. Podobne akcije imajo v načrtu tudi lovci in planinci. Javne površine bodo čistili preko KOP-a in javnih del. "Letos se bomo lotili tudi popravil otroških igrišč," pravi Jože Gole, ki na občini že vrsto let načrtno in s srcem skrbi za okolje. In dodaja, da so ljudje že zelo ozaveščeni na tem področju in bi se pomladnega čiščenja lotili kar sami, če ne bi bilo organizirane pomoči. Fanči Moljk IN MEMORIAM: FRANCI BOŽIČ Decembra nas je zapustil Franc Božič, častni predsednik občinske gasilske zveze in dolgoletni predsednik borčevske organizacije v Zagorju. Franc Božič, ki seje rodil v Potoški vasi, se je kot devetnajstleten fant vključil v uporniško gibanje, naslednje leto, junija 1944, pa seje pridružil Ljubljanski udarni brigadi. Po vojni je profesionalno in ljubiteljsko opravljal številne odgovorne naloge. Bil je tajnik Krajevnega ljudskega odbora Kotredež, namestnik javnega tožilca za okraj Trbovlje, vodja odseka za narodno obrambo in oddelka za notranje zadeve Občine Zagorje. Poleg poklicnih je opravljal še številne politične in družbene funkcije, predvsem v gasilski in borčevski organizaciji. V gasilske vrste je stopil leta 1945 v Kotredežu, kmalu zatem pa je postal tajnik društva. Od ustanovitve občinske gasilske zveze v letu 1955 do leta 1980 je bil njen tajnik, nadaljnjih osemnajst let pa predsednik. Aktivno seje zavzemal za razvoj gasilstva in predvsem zagotavljanje prostorskih pogojev za delovanje posameznih društev. V delo Zveze združenj borcev seje vključil takoj ob njeni ustanovitvi leta 1948. Vodil je različne odbore in komisije, bil sekretar upravnega odbora, zadnjih osemnajst let pa predsednik občinskega odbora. Zelo opazen je bil njegov prispevek pri ohranjanju tradicij narodnoovobodilne vojne. Za opravljeno delo je prejel vrsto državnih, stanovskih in občinskih priznanj. Bil je častni predsednik Gasilske zveze Zagorje, med gasilskimi priznanji pa je prejel tudi nagrado Matevža Haceta. Bilje prejemnik zlate plakete Republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, dvakrat je prejel medaljo zaslug za narod in druga državna priznanja, v občini pa je bil nagrajen z zlato občinsko medaljo. Zvezo združenj borcev NOB Zagorje Gasilska zveza Zagorje J • ^ J . I J.J J. lr J . r# MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA INTERVJU Ob aretaciji Slobodana Miloševiča sem zaprosil za pogovor spoštovanega in tudi svetovni javnosti znanega gospoda dr. SeFeReJotiča. V 80 - tih letih dvajsetega stoletja je intenzivno proučeval duševne motnje naših takratnih politikov. Svoje strokovne ugotovitve ni nikoli objavil, ker so ob razpadu nekdanje skupne države inštitut v katerem je opravljal zelo pomembno delo takratne zmedene politične sile uničile skupaj z zbranim in delno obdelanim gradivom. Gospod dr. seje vabilu prijazno odzval. Zaradi dejstva, da so se razmere zelo spremenile in zadnjih deset let ni mogel med nenormalnimi politiki normalno delovati je popolnoma obubožal. Prosil meje, da račun za razgovor, ki je potekal preko telefona prevzamem na svoja pleča. Seveda tudi v Sloveniji cekinčki ne letijo izpod neba toda zaradi zanimive teme in ekskluzivnosti se s predlogom strinjam. Mcfisto; "Kakšna osebnost je po vašem mnenju sedaj že bivši predsednik Miloševič?" SeFeReJotič; "Ja, mhm. Slobodan je po mojem skromnem strokovnem mnenju moral imeti v ŠTUDENTI-EVROPSKA UNIJA-SLOVENIJA V Trbovljah je v petek 23.03.2001 potekala prva od treh okroglih miz s temo ŠTUDENTI - EVROPSKA UNIJA - SLOVENIJA. Okrogla miza je potekala ob istem času vzporedno z Novo Gorico, preko video konference na isto temo in sicer predstaviti evropsko unijo širši javnosti, ki je po javnomnenjskih raziskavah premalo seznanjena z vključitvijo Slovenije v EU. V Trbovljah smo gostili go. Manico Hauptman iz delegacije evropske komisije v Republiki Sloveniji. Predstavila je vlogo delegacije pri širjenju in vključevanju Slovenije v evropsko unijo. V Novi Gorici so gostili predsednika državnega zbora g. Boruta Pahorja, katerega sta po uvodnem govoru pozdravila župan občine Trbovlje g. Ladislav-Žiga Žgajner in podžupan, kije hkrati tudi poslanec Državnega zbora mag. Zoran Gračner. G. Pahorje v svojem svoji rani mladosti težke probleme z dojenjem. Prehitro ali celo nasilno je bil odstavljen od seskov. To je pri njem, kot se mi zdi povzročilo kompleks manjvrednosti kot duševno motnjo. To je bil njegov prvi poraz, ki se ga kasneje pacient, kot je Miloševič ne spominja in ne zaveda. Njegova zavest pa je celo življenje odvisna od povelij, kijih dobiva iz podzavesti." Mefisto; "Bi svoje strokovno mnenje lahko povedali bolj po domače, da bo nam vsem bolj razumljivo?" SeFeReJotič; "Ja, poglejte. Če človek doživi v času, ko je še dojenček takšen poraz, kot ga je obravnavana oseba se nehote zaobljubi, podzavesnto seveda, da tega ne bo več dovolil. Posledica je, nesprestano rinjenje v ospredje. Saj veste, če se ne rineš, ne prideš do seska, če ni seska si lačen. Takšno rinjenje pri ekstremnih primerih privede do prepotentnosti?" Mefisto;"Mislete na prepotentnost pri seksu ?" SeFeReJotič;" Ne, nasprotno in hvala nebesom, da ni tako. Če bi postal obravnavani osebek prepotenten na seksualnem področju obstaja resna nevarnost, da bi enournem govoru, govoril o vključitvi Slovenije v EU s političnega vidika ter predstavil nekaj dobrih lastnosti, kijih naj bi vključitev prinesla, hkrati pa je poudaril, da niti pomisliti ne upa, da Slovenija nebi postala članica evropske unije. Poleg Pahorja sta imela besedo v Novi Gorici tudi redni profesor na pravni fakulteti v Mariboru dr. Silvijo Devetak, kije nazorno predstavil zgodovino nastanka EU, njeno delovanje ter institucije, ga. Tsigaridas Elektra iz urada za informiranje, pa je predstavila, kako deluje urad za informiranje v tem smislu, da je javnost čim bolj informirana. Kot organizator in moderator okrogle mize, bi se najlepše zahvalil vsem sponzorjem, ki so omogočili okroglo mizo, še posebej Občini Trbovlje. Vse, ki vas zanima zakaj da in zakaj ne evropsko unijo, vljudno vabim na naslednjo okroglo mizo, ki bo v petek 20. aprila v sejni dvorani Občine Trbovlje ob 16:00. Tadej Kreea množično posiljeval in ubijal nedolžne žrtve. Kot znani Jack Razparač, če se spomnite angleškega psihopata. Pri Miloševiču se je njegova prepotentnost pokazala na političnem področju. V boju za oblast. Podzavest je od zavesti zahtevala, daje vedno prvi, največji, nepremagljivi. Ko je takole sledil svoji podzavesti ni ne videl ne slišal, kaj se dogaja med množico, ki ji je želel vladati. Postal je tako rekoč slep in naglušen. Če ponazorim bolj po domače. Pomanjkanje sesanja v mladosti je povzročilo nezadržno željo po sesanju in hotel je sesati pa čeprav svoj lasten narod. Drugače pa, veste, kar se tiče njegove seksualne potence mislim, daje na tem področju že dolgo nenevaren in popolnoma nebogljen." Mefisto;" Se še spominjate tistega znamenitega in ničkolikokrat omenjenega žuganja gospoda Hafnarja, ko je dejal, daje potrebno Miloševiča ustaviti na njegovem razdiralnem pohodu ? Zanima me kakšen vpliv je imela ta gesta na sedaj v zaporu bivajočega bivšega predsednika?" SeFeReJotič; "Da, spominjam se. Mislim, da seje v prvem trcnurku Slobodan dodobra prestrašil žuganja. Bal se je kaj porečejo ostali udeleženci sestanka. Ko pa je videl, da večina ne reagira mu je dodatno 10 UT SAMOSTOJNE SL0VENUE V občini Trbovlje se že nekaj časa pripravljajo na to, kako bodo počastili 10-letnico odkar je Slovenije postala samostojna država. Za obeležitev tega pomembnega jubileja bo organiziranih več prireditev. Med temi bo gotovo zelo pomembna na Kumu, kjer se bodo vnovič, tako kot vsako leto, spominjali s posebnim programom napada jugoletal na TV stolp in druge naprave. Letos bo temu dogodku dan še poseben poudarek. V mestnem parku bo 24.junija pripravila Delavska godba Trbovlje koncert. V tem času pa bodo tudi trboveljske šole pripravile v počastitev tega zgodovinskega dogodka, posebne proslave. Planinsko društvo Trbovlje bo na Mrzlici organiziralo tradicionalno srečanje planicev in drugih porastla samozavest in prepričanje, da je na pravi poti. Od tistega trenutka dalje je bila njegova politična prepotentnost neustavljiva. Mefisto;" Je po vašem strokovnem mnenju Miloševič slab ali dober človek?” SeFeReJotič," Laično gledano je sedaj, ko je v zaporu in čaka na sojenje slab, rekel bi celo zloben človek. Strokovno pa nikogar ne moremo obsoditi tako ali drugače. Potrebno je upoštevati vzroke, ki so privedli do posledic. Nihče se ne rodi dober ali zloben. Življenski prostor in čas sta vzroka, ki povzročata posledice. Pravzaprav je vsega kriv Tito. Če nas ne bi zapustil v najbolj neprimernem času, če bi živel še kakšnih 20 let se Miloševič ne bi uspel pririniti na tako visok položaj, ki mu je omogočil takšno razdiralno politiko in nezadržno sesanje. Vidite vzroke za krivdo se da vedno različno ocenjevati in dojemati. Je že mogoče, da bi tudi čez 20 let lahko nastala ista situacija, kot je bila in je, toda krivec bi se zagotovo pisal drugače, ne Miloševič, mar ne?" Zahvaljujem se gospodu SeFeReJotiču za čas, ki mi ga je namenil in njegovo strokovno mnenje. Eksluzivno za Zasavca: Mefisto občanov in to na sam praznik, 25.junija. IL OD SIBIRSKE STEPE DO TUNDRE Tokratno četrtkovo srečanje v knjižnici Antona Sovreta - 5.aprila - je potekalo pod geslom Knjiga - potovanje - knjiga. "Prostranstva Sibirije so za Slovence, vajene naše gorate, majhne dežele, skoraj nepojmljiva... Stereotipi o Sibiriji, deželi, kjer ni ničesar razen zime, v izobilju, so se mi predstavili v drugačni luči," je povedal predavatelj Iztok Trček. "Na celi poti sem srečeval kraje, kjer je preživljal svojo trnovo pot nekdanji jugoslovanski komunist, žrtev stalinističnega terorja in avtor knjige 7000 dni v Sibiriji..." Obiskovalci so z zanimanjem spremljali pot so sledi Karla Štajnerja. Fanči Moljk I-* —1 ^ .^,1. ji C4 . u h .L ELEKTROTOM RAZŠIRJA DEJAVNOST ElektroTom deluje od leta 1998. Doslej je samostojni podjetnik Tomaž Draksler opravljal predvsem elektro-servisne dejavnosti. Torej servise na vseh vrst električnega ročnega orodja, malih gospodinjskih aparatov, generatorjev, bele tehnike. Odslej opravlja tudi ti govinsko dejavnost in pa izposojo električnega orodja. Tako lahko pri nje kupite različna električna ročna orodja priznanih proizvajalcev kot so: ATLAS ČOPKO, DEVVALT, STAVEK, MAK1TA, BOSCH, ELU, BLACK&DECKER, ISKRA ERO in originalni pripor za električna ročna orodja. Izposodite pa si lahko različna električna ročna orodja: elektropnevmaticna kladiva s sekačem ali svedrom, kotne brusilke, vbodne žage, vrtalnike,... Tomaž Draksler pravi: »Poudaril bi predvsem ponudbo profesionalnega električnega ročnega orodja za delo z lesom, kamnom in železom proizvajalca ATLAS ČOPKO. Vse zainteresirane vabim, da se o kvaliteti navedenega orodja oglasite v našem servisu, ki se nahaja v Naselju na Šahtu 7, Kisovec.« Delovni cas ELEKTROSERVIS & TRGOVINA ELEKTROTOM, Tomaž Draksler s.p. je: ponedeljek-petek od 8.-18., sobota od 8.-12. ure. Vedno pa je Tomaž dosegljiv na telefonu 041/507-321 ali 03/56-71 -321. Slika in besedilo Igor Gošte OBRTNAZBORNICAVZAČASNIH PROSTORIH Ob svojem 30-letnem jubileju je Območna zbornica Trbovlje novembra lani pripravila bogato obeležitev svojega jubileja z raznimi posvetovanji, predavanji, obrtno razstavo v Delavskem domu, knjigo o razvoju obrtništva v trbovljah pa tudi z nakupom novih poslovnih prostorov. Svoje dotedanje poslovne prostore v Šuštarjevi koloniji torej zadaj nove športne dvorane Polaj so odprodali ter se odločili za nakup novih in sicer gre za del prostorov Območne enote Zavarovalnice triglav na Obrtniški cesti. Ta se je jeseni lani preselila v novo poslovno stavbo na Trgu Franca Fakina. Območna obrtna zbornica Trbovlje se je konec lanskega leta preselila v bivše prostore zavarovalnice. Zaradi neusklajenosti pogledov med prodajalcem in kupcem prostorov in ker ni bila podpisana pogodba, se je zbornica izselila po treh mesecih iz prostorov, ki so bili predmet prodaje oziroma nakupa. Začasno je dal na voljo za potrebe Obrtne zbornice Trbovlje del svojih poslovnih prostorov predsednik zbornice Dare Drnovšek v Novem domu, dokler ne bo Območna obrtna zbornica Trbovlje dobila drugih ustreznih prostorov. IL MOBITEL VKLOPILSISTEM GSM 1800 Družba Mobitel je 3.aprila vključila sistem GSM 1800. Razširitve na to frekvenčno območje so bile sprva opravljene v urbanih področjih, kjer je gostota uporabe naj večja in sicer v Ljubljani, Mariboru in Celju. Novo frekvenčno območje v prvi vrsti zagotavlja več prostora za Mobitelove naročnike in uporabnike, saj s širitvijo na dodatno frekvenco dodaja nov prostor za vse, katerih mobilni telefoni omogočajo uporabo v frekvenčnem območju 1800 MHz. hkrati pa razbremenjuje tudi obremenjenost frekvenčnega območja 900 MHz. IZŠIA JE ZLOŽENKA POSAVSKO HRIBOVJE Center za razvoj Litija je izdal in založil turistično zloženko z naslovom Posavsko hribovje s podnaslovom Čez hribe in doline.. Zloženka je šestdelna in natisnjena v zeleni barvi. Pripravili so jo z namenom, da domače in tuje obiskovalce seznanijo s krajino, zanimivostmi, objekti in podobnim. In to na območju od Litije do Radeč na obeh straneh reke Save. Mogoče marsikaterega moti naslov Posavsko hribovje, ker živimo v Zasavju, zloženka pa je vendarle namenjena ne le hribovju, pač pa precej širše. POROKA IN CVETJE Poročna razstava v Cvetličarni CIKLAMA je očitno že postala tradicija. V dneh od 19. do 22. aprila bodo v Litiji namreč že tretjič pripravili razstavo poročnih šopkov, svečanih cvetličnih aranžmajev, poročnih oblek in vsega, kar sodi k lepemu dogodku. Med bodočimi nevestami bodo izžrebali srečnico, ki bo nagrajena s poročnim šopkom, pa tudi izmed ostalih obiskovalcev bodo izžrebali nekoga, ki bo domov odnesel šopek lepega cvetja. Zato vabljeni vsi, ki imate radi cvetje, Cvetličarna CIKLAMA bo odprla vse dni razstave, tudi v nedeljo, 22. aprila! Besedilo in slika Alenka Kotnik PREN0VUENA TRGOVINA 0NA-0N 1-0 kratkem premoru zaradi prenove so se \ sredo 4. aprila ponovno odprla vrata trgovine ONA ON na Obrtniški 30 v Trbovljah. V sodobno urejenih prostorih vam že po tradiciji ponujajo najnovejše modele ženskih in moških oblačil priznanih slovenskih proizvajalcev: Labod Novo mesto, Elkroj Mozirje, Beti in Komet Metlika, Tekstil Ljubljana ... Kolektiv ONA ON vas vabi v trgovino, kjer vas bodo s proizvodi seznanili in vam svetovali pri nakupu, kajti le zadovoljen kupec se v trgovino rad vrne. Nudijo pa vam tudi ugodne plačilne pogoje, s katerimi vas bodo seznanili ob obisku trgovine. Delovni čas prenovljene trgovine je od ponedeljka do petka od 8 do 19 ure in ob sobotah od 8 do 12 ure. RK. J* J. Tj j j f? j. 11 nr.c DR.MARIJA STANONIK, ETNOLOGINJA, JE ZAORALA V ZASAVJE Članice aktiva kmečkih žena so v sredo, 4.aprila v prostorih KS na Dolu gostile slavistko in priznano etnologinjo dr.Marijo Stanonik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Izdala je že vrsto strokovnih del, od katerih je posebej popularna zbirka etnoloških besedil Glasovi, za katero skrbi že od leta 1988 in izhaja pri Kmečkem glasu. To so knjige posameznih delov naše dežele, ki v narečju predstavljajo folklorne pripovedi posameznih krajev. "Doslej je izšlo že 22 del s 5000 besedili," je zavzeto pripovedovala dr.Marija Stanonik. "Dobro je, da je avtor knjige domačin, ki mu zapisovalci izročajo zgodbe. Zapise v narečju črpamo iz ljudi, ne iz zapisov. Slovnično se ne smejo popravljati, ker želimo na ta način spoznavati slovenski jezik v narečju..." Namen te zbirke je seveda tudi v tem, da se ohranijo zgodbe, ki govorijo o različnih izkušnjah ljudi. Sem spadajo tudi razne bajke, razlagalne pripovedke, šege, strašljive zgodbe, pa zaljubljene, lovske, ribiške, pastirske, anekdote o znanih ljudeh, vaških šaljivcih, pripovedi o izjemnih dogodkih... Pri nas bi prišli v poštev tudi zapisi o rudarjih, steklarjih,... Zapisovalci pa teh zgodb ne smejo olepšavati ali nadgrajevati. Zato je najbolje, da se posnamejo. Ker vemo, da je zelo težko pisati v narečju, pred objavo pomagajo strokovnjaki s tega področja. Pomembno je tudi to, da ob zapisu zabeležimo ime in priimek pripovedovalca, letnico rojstva, datum in kraj zapisa. Dr.Marija Stanonik je povedala, da so avtorji teh knjig navadno šolniki, upokojenci, med njimi je po en duhovnik, čevljar, veterinar, slikar, finomehanik... In da upa, da se bo kdo našel tudi v Zasavju. Začela je na Dolu, podobna srečanja bodo tudi v Zagorju, Trbovljah in mogoče še kje v Zasavju. Na Dolu so udeleženke srečanja za enega izmed avtorjev nekako določile Minko Babič iz Turja, ki ima na področju etnologije že bogate izkušnje. Bodoči sodelavci jo lahko pokličejo na telefon 56-48-394. Na kakršnokoli vprašanje pa bo z veseljem odgovorila tudi dr.Marija Stanonik - tel. 01/ 470-62-84. Fond Moljk IZŠEL JE TURISTIČNI KATALOG PRIREDITEV Turistično društvo Trbovlje je v skladu s svojim programom dela in rapoložljivimi sredstvi, pripravilo in izdalo dne 4.aprila, trimesečni katalog prireditev. Ta velja za čas od 1.4. do 30.6., zajema pa številne kulturne, športne, družabne, jubilejne in še kakšne prireditve z navedbo datuma in naziva ter kraja prireditve. Katalog je izšel v obliki tridelne loženke v nakladi 2.000 izvodov. Brez dvoma je to zelo dober pripomoček tako za občane Trbovelj ter obiskovalce, kakor tudi dobra reklama za prireditelje raznovrstnih v koledarju zajetih prireditev. Podoben katalog prireditev bo izhajal v bodoče vsake tri mesece. IL DARILO BOLNICI Zagorski župan je v imenu Občine Zagorje Splošni bolnišnici Trbovlje v ponedeljek, 9.aprila, predal ček za 3 milijone tolarjev za nabavo aparatur in inštrumentov za varnejše operiranje. (Vir: Bilten) PRIPRAVE NA 100-LETNICO ŠOLE Osnovna šola Ivana Cankarja na Trgu Franca Fakina v trbovljah, ki sodi v staro mestno jedro Trbovelj, se pripravlja na obeležitev svoje 100-letnice odkar je šola začela delovati. Zato bodo jeseni, jubilejni dan bo 1 .septembram, pripravili proslavo v počastitev tega jubileja. V načrtu imajo tudi izdajo zbornika z opisom zgodovine te šole. V publikaciji pa nameravajo objaviti tudi spominske zapise nekdanjih učiteljev in učencev te šole. Vsakega prispevka, ki se bo nanašal na to šolo v preteklih desetletjih, bodo zelo veseli. Zato vabijo nekdanje učitelje, starše otrok, ki obiskujejo to šolo in nekdanje učence pa še koga drugega, da s svojimi prispevki obogatijo in popestrijo vsebino publikacije. Prispevke sprejema ravnateljica Marija Žnideršič do konca maja letos. IL TRETJI SLOVENSKI CITRAR Tretjo številko glasila Slovenski citrar so dobili v mesecu marcu tudi zasavski citrarji, ki so člani Cilrarskega društva Slovenije. Uvodno besedo je napisal predsednik Peter Napret, ki je spregovoril tudi o organizaciji tretjega svetovnega cilrarskega kongresa, ki naj bi bil leta 2002 v Sloveniji. Poleg različnih člankov objavljajo koledar citrarskih prireditev za leto 2001, nekaj prijaznih besed pa so namenili tudi uredniku Marjanu Marinšku, ki praznuje 60.rojstni dan. Poznamo ga kot vsestranskega organizatorja, zbiralca, citrarja, popotnika, predavatelja... in prijatelja Astrid Lindringen, avtorice Pike Nogavičke, o kateri je napisal zanimivo biografijo. Fanti Moljk PEVCI IZ PORABJA V TRBOVLJAH Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj že dolga leta goji posebno tesne stike tudi s člani Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel iz Monoštra. Zbor predstavlja enega temeljnih kamnov slovenskega življa v Porabju na Madžarskem. S trboveljskimi pevci Svobode si domala vsako leto izmenjujejo obiske povezane s koncertom. Tudi tokrat je bilo tako. Člani tega zbora so namreč v soboto 24.marca zvečer v domu Svoboda pripravili koncert. Hkrati s pevci so v Trbovlje prispeli tudi člani folklorne skupine iz KUD Šalovci iz Prekmurja. Brez dvoma je, da je bil to svojevrsten kulturni pa tudi družabni dogodek, ki je tudi tokrat pomagal h krepitvi narodne zavesti Slovencev onkraj meje. IL ŠESTI GLASBENI ABONMA V GŠ Hrastnik je bil v četrtek, 5.aprila že šesti koncert glasbenega abonmaja. Tokrat je nastopal TRIO CON BRIO: Manca Globokar, oboa, Gašper Troha, klarinet, na fagot pa je igral Boštjan Žekar. izvajali so dela Mozarta, Ramovša, Tansmana, Merkuja in Iberta. Fanti Moljk OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Zveza kulturnih društev Trbovlje ter Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Trbovljah, sta organizirala v četrtek, 5.aprila v Delavskem domu Trbovlje, tradicionalno občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Tokrat so nastopili otroški pevski zbor Murenčki iz Vrtca Trbovlje, Otroški pevski zbor OŠ Ivana Cankarja, Otroški pevski zbor OŠ Trbovlje, Otroški pevski zbor OŠ Tončke Čeč ter Mladinski pevski zbor Trbovlje. Zbori so peli pod vodstvom svojih zborovodkinj. V primerjavi s preteklimi podobnimi revijami je bilo na letošnji zastopanih manj pevskih zborov. LL UREDILI CESTO V DRUŽINO Prebivalci vasice Družina (nad železniško postajo) so bili dobrih 10 dni brez prometne povezave s svetom. Vas s petimi hišami in gospodarskimi objekti je bila odrezana od sveta zaradi usada, ki je prekinil cestno povezavo iz Zagorja preko Dolenje vasi do Družine. Usad so sanirali s kamnito zložbo v dolžini 10 metrov, za ureditev pa so namenili milijon tolarjev. K sreči so s pravočasnim opozorilom stanovalcem le-ti avtomobile pustili na zagorski strani ceste. Vendar so vseeno morali pešačiti do doma okrog 2 kilometra. (Vir: Bilten) OBNOVILI SO CESTO JAGER-VRHE Prve dni aprila je bila dodobro obnovljena mkadamska cesta od gostilne Jager na Podmeji nad Trbovljami pa do območja Vrhe. Z vso potrebno cestno mehanizacijo so cestišče izravnali in odpravili številne luknje in grbine, obnovili širino ceste, jo posuli v celotni dolžini z rjavim peskom in cestišče utrdili. Tako je cesta sedaj pripravljena za normalen promet oziroma uporabo tako za stalne prebivalce tega območja, kakor tudi vikendaše, predvsem pa turiste, ki prihajajo v planinske domove na Planini in na Vrheh. IL ČAS ZA PREDLOGE PRIZNANJ SE JE IZTEKEL Pred tedni je Komisija za priznanja in odlikovanja pri občinskem svetu Trbovlje objavila razpis za vložitev predlogov za podelitev letošnjih najvišjih občinskih priznanj. Gre za Prvojunijske nagrade in podelitev naziva častni občan občine Trbovlje, ki jih podelijo vsako leto na dan I.junija, praznika občine Trbovlje. Rok za predložitev oziroma vložitev predlogov je potekel 6,aprila tega leta. Predlogi so morali biti dobro utemeljeni. IL 12. MALTRAVNA 2001 T) i 3 Tfl n Pisma bralcev 7^savc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o Jlvljenju in dognanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredniitvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljiega. It oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. V petek, 30.03.2001 smo imeli v kulturnem društvu Svoboda Trbovlje izredni občni bor (mandat poteče šele septembra), ki sva ga zahtevala predsednik in tajnica društva, upravni odbor KD pa sprejel in potrdil odločitev. Zbora se je udeležilo več kot polovica aktivnih članov (56), tako s sklepčnostjo ni bilo dvoma, kar dokazuje, da smo člani društva zavzeti za delo, resni, odgovorni. Vendar bi naključni udeleženec zbora takoj ugotovil, da je članstvo razdvojeno. Na desni polovici številni pevci in mladi instrumentalisti, ki ne najdejo slovenskega imena za svojo skupino, čeprav bi ga zelo radi... Naj jim kdo pomaga! Vse te uspešno zavaja z neresnicami in izkrivljenimi informacijami njihov duhovni vodja. Na levi strani je sedela po številu manjša, a po sposobnosti, razumu, mladosti, delavnosti, predvsem pa po taktnem vedenju mnogo močnejša skupina. Občni zbor je potekal po dnevnem redu, ki ga je pripravil UO, dopolnili pa smo ga pred sprejetjem. Predsednik delovnega predsedstva je junaško vodil in usmerjal delo občnega zbora. Po uvodnih postopkih in imenovanju organov zbora smo najprej dopolnili in popravili društvena pravila, ki po mojem mnenju še vedno niso dovolj dodelana, ker niso podrobno navedene naloge in dolžnosti Ndzornega odbora, tega zelo pomembnega organa društva, in še kaj bi se našlo. Takoj ob predsednikovem poročanju je narasla temperatura v dvorani, saj je dregnil v osir. ki bi ga hoteli nekateri prikriti. A se ne bo dalo. Dejstva so dejstva. Predsednikovo poročilo je dokazalo, da se je v teh nepopolnih štirih letih v društvu ogromno naredilo, izboljšalo, obnovilo, uredilo stvari, za katere se več let ni nihče uspešno zavzel. Vsi smo imeli kar lep občutek, kar je dokazal aplavz. Kljub temu, da sem kot tajnica društva uredila mnogo stvvari, da je društvo tudi navzven delovalo dobro, se nekaterim sploh ni zdelo vredno, da dam poročilo, (..."ker v STATUTU ni vnešeno poročilo tajnice"). Vendar mi je delovni predsednik dovolil, da poročilo preberem. Resnično je bilo moje tajnikovanje nekaterim popolnoma odveč, ker le niso mogli delati, kakor bi se jim zljubilo. Naredili smo red v upravljanju društva. Rešili smo mnoge stare grehe (gostišče, lastništvo doma, obnova knjižnice, komunal...). Koliko vrat je bilo treba odpreti, koliko prošenj, dopisov, poročil napisati, na kolikih sestankih in pogovorih sedeti! Kar ponosna sem in ni me treba biti sram, če pridejo ljudje v dom Svobode na prireditve in vidijo, kaj vse smo uredili; lepa dvorana, prireditev in gledalcev je vedno več, urejen klub, ki kar vabi v svoj prostor. Izredno bogata so bila poročila sekcij, kar je dokaz o uspešnosti in prizadevanju članstva, saj imajo nekatere sekcije visoka državna odličja. Občni zbor sta pozdravila predstavnik Občine, gospod Branko Krevl in predsednik ZKD g.Vinko Kovačič. G.Krevl je pohvalil prizadevanje predsednika in tajnice in poudaril, da je bilo najino dobro in nam zaželel tako še naprej. Finančnega poročila Občni zbor ni potrdil in UO je zadolžil, da reši vse nejasnosti okrog dolgov in neplačanih računov. Tudi tukaj bo treba še marsikaj doreči in pojasniti. Kljub temu je Nadzorni odbor dal razrešnico staremu odboru, NO in ČR in prešli smo na volitve. Zdaj se je začela tista "kuhinja": kdo bo koga. Navzlic temu, da je bilo na zadnji seji UO sklenjeno, da da Mešani pevski zbor tri predstavnike v novi UO, jih je posredoval več, enako mladinski mešani zbor. Ni jim bilo jasno, da bi morali volitve predstavnikov opraviti v svojih sredinah. Kot tajnica sem bila v zagati pri pripravi kandidatne liste. Vse ostale sekcije so se dogovora držale, največjo napako, neodpustljivo, sem naredila, ker sem iz kanidadature izpustila tista dva člana, ki sta že doslej delala samo zgago in prepir, konkretnih obveznosti in prevzetih zadolžitev pa nista izpolnjevala. Še zdaj menim, da sem' storila dobro v prid delu društva. A se je pokazalo, da imajo nekateri raje take, ki so sposobni jezikati, nakladati, čvekati, se dreti, vpadati v besedo, govoriti neresnice, žaliti. Take, ki se ne drže dogovorov in ne opravijo prevzetih nalog. Po drugih pa pljuvajo, iščejo dlako v jajcu, dobesedo jahajo na nepomembnih malenkostih. Pa so jih izvolili. To je še en dokaz, da pridni, prizadevni, odgovorni v društvu nimajo kaj iskati. Zmaguje pikolovstvo in neumnost. Žal. Ker sem že ravno pri besedi in mi je zdajle nihče ne more vzeti (razen, če članek ne bo objavljen), bom povedala še tole, zvesti bralci ZASAVCA: Nekateri člani društva so tudi izredno sovražno razpoloženi do drugih narodnosti. Za te je Gostišče Svoboda prevzel "preklet čifur". Zgrozila sem se, ko sem to slišala iz ust človeka, ki nima nobene olike in srčne kulture. Prav ta "čifur" je namreč uredil vse prostore gostišča, ki so bili zanemarjeni, da smo se že bali podgan. Prejšnji najemniki in upravljale! gostišča - "naši" - so delali na črno, naredili velike dolgove, lokala niso vzdrževali, vse je bilo zanemarjeno, zapacano, z okolico vred. Vidite, tako je. Zamislimo se. Da ne pozabim: Občni zbor smo uspešno zaključili in šli pit, eni na desno, drugi na levo. Kako bi bilo fino se ga nažgati na skupni veselici, kakor nekoč... Zakaj sem napisala vse to? Iz dveh pomembnih razlogov: prvi - naj Trboveljčani Priprava na druženje po podelitvi štilčkov 2000 spoznajo, da uspešno deluje Kulturno društvo Svoboda Trbovlje, v katerem delujejo dva zbora, trije vokalno-instrumentalni ansambli (Revirčani, Hiša, F...) in Mladinsko gledališče. Ne bo dolgo, ko bo vrata odprla tudi knjižnica Svoboda. In drugi razlog, malo bolj oseben: na občnem zboru so me zaradi silnega napadanja in obtožb skoraj prepričali, da sem res popolnoma nesposobna, za odpis. Na občnem zboru nisem prišla do besede in se nisem mogla braniti. Nisem prepričana, da sem mačka, ki so mi stopili na rep. Morda bo ravno obratno. Novoizvoljenemu vodstvu pa želim mirno in predvsem uspešno delo, da bo naredilo vse, česar mi nismo uspeli! Nanda Guček 12. MALTRAVNA 2(X)I 7,C>"F.-T fi.T7.J7 GKrazfa' uk in vrednote Osnovnošolci in dijaki si mnogokrat postavljajo vprašanje, čemu sploh služijo obšolske dejavnosti, ki jim nekateri rečejo: interesne dejavnosti, drugi pa še zmeraj kar: šolski krožki. Razne "točke", ki jih krepko rabijo za vpis bodisi v srednje šole bodisi na fakultete, se zdi, da jim onemogočajo še kakšno udejstvovanje poleg šole. Pa saj je vendar poznano, da tudi pretirano učenje utruja, zato ni noben pokazatelj, da bo nekdo, ki pri knjigi prečepi cele popoldneve, dobil dosti boljšo oceno kot pa nekdo drug, ki sc je k učenju vsedel dosti bolj motiviran in zainteresiran. Pri vsem še najbolj velja, da se je treba učiti sproti, saj je potlej, ko se slabe ocene že naberejo, precej težje popravljati zamujeno in v doglednem roku. Ponavadi je za dijake marsikakšna učna snov manj zanimiva, ker se jo morajo 'piflati' in ker se učijo za oceno in tako dalje, zato je prav, da svoje zanimanje in željo po spoznavanju vedno novega, izrazijo tudi v raznih šolskih krožkih. Ti so precej raznoliki, nastajajo pa glede na udejstvovanje dijakov - s poudarkom na sproščenosti, zainteresiranosti ter še drugih prijetnostih. KJER JE INTERES, NASTAJAJO ŠOLSKI KROŽKI Po osnovnih šolah je dejavnost šolskih krožkov še najbolj razvejena, pestra, učence tudi posebej navdušujejo, da se vključijo in svoje znanje izpopolnjujejo tudi v tovrstnih oblikah šolskih dejavnosti. Kot je povedal Bronislav Urbani ja, ravnatelj krožke pa je zanimanja malo manj. K temu, da z določenimi šolskimi krožki bolj pritegnejo, včasih doprinesejo spodbudni mentorji, drugič pa splošno zanimanje učencev - vsekakor pa je udeležba in dejavnost učencev, da so aktivni tudi pri šolskih krožkih, zgolj pohvalna. Kajti ne le, da s tem širijo svoje znanje, marveč s tem tudi Osnovne šole Toneta Okrogarja Zagorje, je zanimanje in dejavnost šolskih krožkov vseskozi zelo pestra. V zadnjem času so paleti šolskih krožkov dodali še podjetniški krožek, ki nekako odraža potrebe in želje učencev v današnjem času in v tem vidijo uspeh za nadaljnje udejstvovanje. "Pri šolskih krožkih skušamo upoštevati želje in potrebe učencev," je dejal Bronislav Urbanija, "dejansko pa gre za interes tako učiteljev kot učencev, čeprav je včasih težko uskladiti urnike, ker večina obšolskih dejavnosti poteka v popoldanskem času." Kot je še povedal, je v zadnjih letih precejšen interes za računalniški, kuharski, likovni in za razne športne krožke: za druge ugotavljajo svoje sposobnosti, interese in motiviranost. Če so krožki obsežni, pa se je seveda tudi lažje in hitreje odločati, pa saj tudi mentorji poskrbijo, da so programi šolskih krožkov privlačni in učinkoviti. HOČE, NOČE, UUBI, VARA,...? Pri organiziranju šolskih interesnih dejavnosti, se sprašujejo tako profesorji kot dijaki, učitelji in učenci, s katerimi krožki bi učenci lahko popestrili svoje interese ali magari pač bolj utrdili šolsko snov. Morda se zdi smešno, da gre tudi pri tem za nekakšno ugotavljanje hotenj in s tem tudi predmetov ali dejavnosti, kijih učenec takorekoč "ne mara" oziroma do njih ne goji afinitete ali kakršnegakoli veselja. Vendar se ugotavljanje teh, učenčevih sposobnosti, začne že zgodaj, ko otrok pokaže, kaj mu bolj leži, v čem je bolj uspešen. Za nadaljnji študij pa je včasih zelo pomembno že zgodaj "odkriti" odličnega športnika, glasbenika kot tudi slikarja. Kot je povedal Vinko Logaj, ravnatelj Gimnazije Litija, so v letošnjem šolskem letu 2000/01 med šolskimi interesnimi dejavnostmi, dali poudarek učenju jezikov. "Predvsem gre za šolska krožka, da se dijaki poleg angleščine in nemščine, učijo še francoščino, ruščino in španščino," je povedal Vinko Logaj, "vzrok temu je izredno zanimanje dijakov za učenje tujih jezikov." Povedal je še, da tem sledijo dejavnosti iz področja športa, začeli so razvijati tudi pohodništvo, ustvarjajo v dramski dejavnosti, čeprav ideja še za kakšen šolski krožek. "Po številu šolskih krožkov, je zadnja leta morda na sporedu več izbire," je dejala, "čeravno se dijaki lahko vseskozi vključujejo tudi v šolske krožke." Kot je rekla, zlasti dobro delujejo kemijski, računalniški, slavistični, debatni in matematični krožek; dijaki in dijakinje pa so zelo dejavni tudi pri raznih športnih panogah, kjer posebej organizirajo: fitness, odbojko, aerobiko in badminton ter organizirajo tudi medrazredna tekmovanja. "Včasih pri teh šolskih krožkih dijaki zadostijo svojim interesom, včasih pa se pripravljajo tudi na razna državna tekmovanja," je dejala prof. Hedvika Vengust, "dijaki so v teh krožkih ustvarjalni, marsikaj se tudi naučijo, tudi za sodelovanje, družabnost in za razne pozitivne vrednote so Šport \e razvedrilo, zabava kot tudi tekmovan|e gre pri delovanju krožkov tudi za finančne probleme, katere včasih izpostavijo mentorji krožkov. V šolskih krožkih skušajo delovati tudi v smislu doseganja pozitivnih vrednot. Z določenimi krožki pa se dijaki in dijakinje pripravljajo tudi na razna tekmovanja, sploh kar zadeva dodatni matematični, kemijski ali druge krožke, ki so nadgradnja pouka in priprava dijakov na tekmovanja. "Treba pa je dijake tudi motivirati," je dodal Vinko Logaj, "gimnazijski program je zahteven in obsežen, in če ni dovoljšnje motiviranosti, tudi interes dijakov za šolske krožke hitro upade. Kajti dijake je treba spodbuditi in jim pokazati zelo konkreten cilj in za kratek čas." Dijaki pa z raznimi obšolskimi dejavnostmi doprinesejo tudi k splošni razgledanosti. UTRIP, KOT GA ŠOLAM DAJEJO KROŽKI Tudi na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje deluje obilo šolskih interesnih dejavnosti, in kot je dejala pomočnica ravnateljice prof. Hedvika Vengust, je tudi zmeraj kakšna nova dojemljivejši." Zdi se, da je interesna dejavnost v osnovnih šolah bolj razširjena, kot pa na srednjih šolah, kar pa je tudi odraz tega, da je na srednjih šolah dosti dijakov-vozačev, ki si težje vzamejo čas še za šolske krožke. Prof. Aljaša Urbanija, pomočnica ravnateljice na Srednji šoli Zagorje pa je povedala, da organizirajo le take šolske krožke, ki šolsko dejavnost nekako dopolnjujejo. zato na šoli delujejo: šiviljski, modni krožek in krožek ročnih del, pri katerih izdelajo modele za razne modne revije, zlasti dajejo poudarek tudi izvirnim darilcem in voščilnicam, ki jih izdelajo priložnostno ob raznih praznikih, skratka, stremijo k temu, da je dejavnost čimbolj pestra ter da so tudi dijaki in dijakinje zadovoljni s svojo ustvarjalnostjo, predvsem pa, da so zainteresirani in imajo veselje za te dejavnosti. Saj je pomen šolskih krožkov ne le v tem, da zainteresirajo, marveč da včasih dajejo utrip na prvi pogled "suhoparnim" šolskim obveznostim. Besedilo in sliki: RR. i* TTL fl »Preživiš od tistega9 kar dobiš - živiš od tistega9 kar daš •—« „Prijaznc besede so lahko kratke in jih ni težko izgovoriti - toda njihov odmev je neskončen,, (mati Tereza) Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že vse od 1953. leta dalje. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in z neposrednimi organizatorji. Programi krvodajalskih akcij so redno objavljeni v časopisih, revijah, radiu in na televiziji. Občinski odbori Rdečega križa še posebej obveščajo kdaj in kje je posamezna krvodajalska akcija, v zahvalo za udeležbo pa organizirajo vsakoletna srečanja, na katerih krvodajalcem podeljujejo zahvale in priznanja. Tako je bilo tudi v sredo, 28. marca 2001, ko so se, v organizaciji in na povabilo Območnega združenja RK Trbovlje, zbrali krvodajalci Zasavja v sejni dvorani občine Trbovlje. Anonimneži iz naše sredine, različnih poklicev, različne miselnosti - toda edini v enem, mogoče tudi nezavednem: pomagati sočloveku. Ljudje, ki s svojo plemenitostjo in dajanjem delčka samega sebe rešujejo življenja! V tem smislu jih je pozdravila v svojih uvodnih besedah tudi ga. Cvetka Fakin dr. med. ... „Katcrc prijazne besede naj vam izrečem v imenu mnogih ljudi, ki ste jim s svojim dajanjem krvi rešili življenja ali pomagali ohraniti zdravje. Bo dovolj ena velika besede - HVALA! Hvala v imenu vseh, ki za vas ne vedo, ker ste zanje anonimni - ne vedo, kdo jim je pomagal, kot vi ne veste, komu ste pomagali - in verjetno prav to dejanje, da dajete del sebe za dobro drugih in brez vprašanj, ne potrebuje nobenega komentarja ... Vsi vemo, da se lahko ob krvodajalcih samo poklonimo in zahvalimo vsem tem številnim, dobrosrčnim, neplačanim in anonimnim darovalcem. Naša skromna zahvala danes naj nam bodo ta priznanja in vsaj danes stopite iz čiste anonimnosti. Vem pa, da sc ne motim, če mislim, da vam je vsem skupaj več kot ta priznanja vredna zavest, da naredite za soljudi največ, kar lahko - pomagate s svojimi kaplicami krvi. In če pomislim, kako bi šele bili srečni, če bi uspeli videti vse te ljudi, kijih mi lahko, potem, ko ozdravijo ali preživijo tudi po vaši zaslugi. Vem, da bi vam to odgnalo vse morebitne dvome in vprašanja - ali biti in ostati krvodajalec. Vem tudi, da bi sc vsi odločili pomagati še v naprej...,, Kri opravlja toliko različnih nalog, da bi jih težko vse našteli. Ena najpomembnejših nalog pa je prenos snovi po telesu. Kri oskrbuje vsako celico telesa s hrano in kisikom, kiju potrebuje za normalno delovanje. Tudi odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi v celicah, se zbirajo v krvi. Ta jih nato odnese v ledvica in pljuča, kjer se izločijo iz telesa. S pomočjo krvi pridejo do celic tudi različne kemične snovi, kot npr hormoni, ki uravnavajo delovanje in razvoj telesa. Tudi zdravita, kijih zaužijemo, pridejo do organov s pomočjo krvi. Kri doseže vsak, tudi najbolj oddaljen kotiček telesa, z njo zanesljivo pridejo na področje okužbe tudi levkociti in različna protitelesa, s katerimi se telo uspešno brani pred boleznimi... ALI TUDI Tl ŽELIŠ POMAGATI REŠEVATI ŽIVLJENJA?? SEVEDA, krvodajalec lahko postaneš, če si: dobrega zdravja*star od 18 do 65 let (mlajši z dovoljenjem staršev)*tehtaš 50 kg ali več*zadnje 3 mesece nisi imel večje operacije*zadnjih 6 mesecev nisi dobil transfuzije*če si moški in vsaj 3 mesece, če si ženska pa vsaj 4 mesece nisi daroval(a) krvi*če nisi noseča*če vsaj 12 do 24 ur nisi jemal določena zdravila ( o tem se posvetuj z zdtravnikom) POZOR! Kr\’i ne morejo dati ljudje, ki so kdajkoli imeli ali bolujejo za: boleznimi srca*maligne bolezni*AIDS*sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom*revmatoidni artritis *psoriazo H Kri vsebuje približno petinštirideset odstotkov krvnih celic m petinpetdeset odstotkov plazme. Vse naloge, ki jih opravlja, si med seboj delijo krvne celice in plazma. Hrano prenaša v raztopleni obliki plazma, kisik pa nosijo po telesu rdeče krvničke (eritrociti). Za obrambo pred okužbo so v krvi zadolžene bele krvničke (levkociti) skupaj s protitelesi kot sestavini plazme. Za strjevanje krvi družno skrbijo krvne ploščice (trombeiti) in faktorji strjevanja krvi iz plazme. Brez krvi človek ne more živeti. Vprimeru poškodbe ožilja organizem sproži mehanizem strjevanja krvi, ki naredi čvrst zamašek iz celic in beljakovin ter tako prepreči nadaljno izgubo krvi... in ravno ta povezanost med celičnimi in plazemskimi sestavinami je eden od razlogov, da še dolgo ne bo umetnih nadomestkov za kri... V svojem uvodnem pozdravnem nagovoru se je g. Cvetka Fakin dr. med., zahvalila vsem krvodajalcem z mislimi Thomasa Moora, ki je nekoč zapisal: „Vzcti nekaj od sebe in dati drugemu - je človeško in prijazno. In nikoli ne odvzame toliko utehe, kot jo prinaša,, In največ darujete, je nadaljevala, ko darujete del sebe - svojo kri, tudi prostovoljno delo ali dobrodelni prispevek. To darilo morda nikoli ne bo vrnjeno - ALI PAČ!!? Verjetno bo vrnjeno v vaši zavesti, da ste pomagali, lahko bi ga videli v žaru tistih oči, ki ste jim spel prižgali iskrico življenja in s tem upan^t Jože OVNIK f. n jr.(ii; £ I2. MALTRAVNA 2001 Divja barvitost pomladnih pričesk S pomladjo se pričnejo barve," pravijo v neki reklami, čeravno ne gre za jesenske barve, ampak za paleto barv glede najmodernejših frizur. V modi so tudi resice, da je striženje karseda pestro. Do skuštranih frizur ni več zamer, če so le prisrčne in če človeku pristojijo. Za to, seveda, kaj komu pristoji, četudi gre zgolj za frizure, pa so še najbolj dovzetni frizerji. Eni so bolj za "odštekane" frizure, drugi za klasiko, tretji za modo. In zanimivo, ko se je neka gospa sfrizirala enako kot njena znanka, v katero se je ob priliki malce preveč zagledal njen mož, ji je ta potlej pomenljivo zaupal, da pa mu je vendar takšna, kot je, še najbolj všeč. H j a, večina pa se le prestraši, kadar menijo, da komu ni všeč njihova frizura. Še z obleko bi radi ugajali, če bi oblačila kar sama pripopala tukaj kilogramček več in tamkaj kilogramček manj... Nekateri anketiranci pa so pokramljali o tem, kakšne frizure sojini všeč ter kako zahtevni so do frizerjev. * Besedilo In slike: Petra Radovič Srebrenko Beganovič, brezposeln, iz Hrastnika: "Ne delam si problemov s frizuro in tudi na drugih ljudeh ponavadi frizure sploh ne opazim. Vsakdo ima tudi drugačen okus glede dobrih frizur." Alisa Bečič, učenka, iz Trbovelj: "Všeč so mi moderne frizure in včasih si tudi sama sfriziram kakšno pričesko. Pri drugih ljudeh pa frizura ni tisto, kar najprej opazim, čeprav rada vidim lepe pričeske." Maruša Zmrzljak, učenka, iz Trbovelj: "Kakor mi paše, grem k frizerju. Odvisno je od počutja kot tudi od tega, kakšne frizure so moderne, da si zahočem k frizerju." Janja Urleb, študentka, iz Hrastnika: "Frizuro si znam urediti tudi sama, sicer pa grem pogosto k frizerju. Menim, da je urejena pričeska za izgled vsaj tako pomembna kot oblačilo. Všeč so mi moderne frizure." Andrej Prašnikar, natakar, iz Trbovelj: "Vsakomur paše drugačne sorte frizura, pri čemer je bolj važno, da imaš frizerja, ki te zna atraktivno postriči." Ljudmila Kolar, upokojenka, iz Trbovelj: "Veliko dam na urejeno pričesko, čeprav si frizerja ne moreš velikokrat privoščiti/Stroda je za mlade, čeprav rada pogledam moderne ali ekstravagantne frizure." Nika Dornik, učenka, iz Trbovelj: "Včasih mi frizer svetuje glede pričeske, saj frizure rada tudi spreminjam. Tudi pri drugih ljudeh včasih najprej opazim, kakšno frizuro imajo." Simon Bregar, dijak, iz Zagorja: "Tudi sam si znam urediti frizuro in pri tem uporabljam gel za lase. Ne ubadam se pretirano s frizuro, saj se ponavadi kar na hitro odločim, kakšno frizuro bi rad." Roman Gradišek, rezkalec, iz Trbovelj: "Do frizerjev sem zahteven le toliko, da znajo dobro postriči in urediti frizuro. Saj na človeku nehote pogledaš tudi frizuro." Mira Černe, ekonomistka, iz Trbovelj: "Z leti sem do frizerjev bolj zahtevna in mi ni vseeno, kako me postrižejo. Čeprav sem dovzetna tudi za modo, pa si frizure ne spreminjam I,.. '■ 1 / Janez Ocepek, ključavničar, iz Trbovelj: "Vsak mesec grem k frizerju, saj moraš imeti urejene in postrižene lase. Tudi sam se lažje urediš, če si dobro Selena Kovač, višja upravna delavka, z Izlak: "Svoji frizerki zaupam, saj imam rada frizure, ki so bolj klasične in preproste za feniranje. Menim, da tudi frizura popestri n.ir.iTin,13 ni n n Petra Lipec TUDI MODA JE SAMO NBCOGARŠNJA DOMIŠLJIJA.11 Včasih, ko se odpravljamo v trgovino z oblačili, in si želimo kupiti hlače, smo mnogokrat v dilemi. Postavljamo si vprašanje, kateri model nam pristaja, mogoče nimajo naše številke (ampak to je lahko najmanjši problem), potem pa je tu še vprašanje stila, nemalokrat pa se nam v glavi poraja tudi vprašanje o tem, kaj si bodo drugi, ki nas bodo videli v teh hlačah, mislili o nas. Podobna dilema se poraja tudi pri frizuri, še kakšnem drugem oblačilu, pa tudi avtu, hiši in konec koncev stilu življenja, ki ga živimo. Moda. Včasih je vse skupaj moda. Trenutek, ki mu rečemo moda, in ki mu, da se lepše sliši, lahko rečemo stil. Moj stil. Jaz imam takšen stil. To je njen stil. Itd. Delno, ja, le zakaj ne? Stil je pač tisto, v čemer se dobro počutimo, kar nam ugaja in kar je naš zaščitni znak. Dobro. To je dobro. Da si nadenemo tisto, v čemer se počutimo dobro. Ali uživamo v vsem tistem, kar nam dobro dene. Niti ni nič narobe, če imamo kaj, kar nas označuje in dela prepoznavne. Zakaj pač ne? In če je dobro, še toliko bolje. Lahko pa je stil tudi bolj kompliciran. Pogojen s prilagajanjem, podrejanjem, ugajanjem. Ne sebi, drugim. V želji po enakosti, po izstopanju ali v želji sivine. Po skrivanju. Najbrž ste se tudi z vsem tem že enkrat srečali. Mogoče pa je ves vaš stil (ne le oblačenja, temveč življenjski) pogojen s katero od prej naštetih, ali pa tudi ne. Dejstvo pa je, da velikokrat želimo tudi z zunanjim izgledom ugajati in se prilagajati. Tisti veliki večini, ki nas bo sprejela za svoje in nas ne bo označila kot spake, ki ne vedo, za kaj gre pri vsej stvari. Tako bomo postali tista manjšina, ki tudi z modo zna pokimati večini. Druga modna možnost pa je izstopanje. Nevedno ali pa v želji, da bi nas okolica opazila in iz nas naredila tiste spake, ki ne vedo, za kaj gre pri vsej stvari. Stil je pač odvisen od marsičesa - od osebnosti posameznika, svetovnega modnega trenda, fiziologije posameznika, pa tudi od denarnega momenta, ki večkrat, kot bi si želeli, reče: ne. Naj bo, kakorkoli že, ostanimo še malo pri modi in pri stilu oblačenja, ki je najbolj očitno na preizkušnji v puberteti. V času, ko želimo ugajati (ponavadi ne staršem ali avtoriteti) in ko želimo biti vidni. Ko iščemo svoj jaz preko zunanjega stila, in ko kasneje gledamo slike s tega obdobja, se zdimo sami sebi smešni in sprašujemo starše, kako so nam sploh dovolili, da se takšni kažemo svetu. Potem mnogi dejansko najdemo nek svoj stil in svoj način oblačenja, ki ga urejajo drobci modnih smernic in še kaj (nešteto že od kakšnih prejšnjih odstavkov). Tudi ni prav nič narobe, če kdaj, v primernem trenutku, želimo komu ugajati. Pa četudi z modo. Zdaj, ko prihaja poletje, najbrž tudi o oblačilih, obutvi in frizuri razmišljate bolj pogosto. Mnogokrat pa želje niso povsem skladne z možnostmi in tudi nam vse pač ne paše. Sploh pa, niti ni nujno, da nam paše, če se v tem dobro počutimo. In tudi to ni tako napačen način razmišljanja. Naj si bo, kakorkoli pač je, vendar zapomnite si, da je srednja pot boljša kot katerakoli skrajnost. Ne zaradi drugih, zaradi nas samih. Pa še nekaj. Tudi z malo manjšim kupčkom denarja, s katerim se odpravite po nakupih, se lahko domov vrnete lepi, srečni, privlačni in zadovoljni. Vse je namreč v domišljiji. Tudi moda je samo nckogaršnja domišljija. Boštjan Grošelj Valovi l|ubexnl Pomlad je simbol ljubezni in čas, ko se prebujamo v zaljubljenost. Odpadajo ovire zimske zadržanosti in varnostni pasovi brzdanja intimnih nagnjenj. Nastajajo nove parne kombinacije, ki včasih presenečajo s svojo pisanostjo in dokazujejo, da ljubezen ne pozna meja. Odpirajo se izviri domišljije, ki jih napajajo čustva in strasti. Svet kar naenkrat postane lepši. Sonce sije bolj žareče, Luna se svetlika bolj smeječe, vsi okoli nas se zdijo prijaznejši. Zdi se, kot daje življenje vstopilo k nam skozi glavna vrata. Kaj lahko pa nas blaženi občutki zavedejo, saj se čar zaljubljenosti slej ko prej razblini. Takrat se pokaže, ali nas je z drugo osebo vezala le telesna privlačnost ali pa je vmes kaj tesnejšega, kaj takega, kar lahko pripelje do trajnejše zveze. Bolj ko smo iskreni do sebe in bolj ko se zavedamo, da so intimni odnosi nekaj občutljivega, lažje bomo pristali na trdnih tleh. Ljubezenska zveza z drugo osebo namreč ni potrošno blago, ampak je v svoji s rži globoko povezana z odgovornostjo. Za odgovornost pa mnogi ne želijo slišati. Dokler je prijetno in vode užitka pljuskajo naokoli, izglodajo predani drugi polovici, ko nastopijo problemi, pa pride na dan njihova sebičnost. Izkaže se, da so z drugim le zato, da bi dali duška svojim strastem. Drugega jemljejo kot objekt svojega poželenja, pri tem pa pozabljajo, da imajo opravka z bitjem, ki si že zaradi svojega človeškega dostojanstva zasluži spoštovanje. Tega je vredno kljub spoznanju, da morda ne odgovarja njihovim željam in potrebam. In kdaj se odločiti, da gremo narazen? Ali je to res trenutek, ko se zavemo, da nas z drugo osebo veže le površinska ljubezen, in začutimo praznino v odnosu? Gotovo, a težava je v tem, da včasih vendarle upamo, da bomo zvezo obdržali, čeprav po drugi strani vemo, da to ni mogoče. Kaj nas kljub vsemu še vedno priklepa na drugega? Sami se priklepamo, ker v drugem iščemo nekaj, česar sami nimamo. Navezani smo na tisti del njegove osebnosti, kjer je močan, mi pa šibki. Kdor je npr. premalo odločen, se bo težko ločil od odločnega partnerja, ker je ob njem tudi sam bolj odločen in se zato bolje počuti. Vendar nas pristajanje na takšno navezanost lahko drago stane. Pelje nas pod vpliv drugega, saj lahko partner naše slabosti izkoristi sebi v prid. Če še vedno ne spoznamo, kaj se dogaja, vse bolj postajamo lutka v partnerjevih rokah. Izgubljamo sami sebe, saj ne vemo več, ali še ravnamo po svoji pameti ali smo samo še podaljšek drugega. Drugemu to ugaja, saj čuti, da nas ima pod nadzorom. Če ga zveza ne osrečuje z ljubeznijo, mu vsaj daje občutek moči. Žal pa je ta samo navidezen, kajti človek, ki 'pije partnerjevo kri', se zruši, ko mu jo slednji odtegne. Kdor ugotovi, daje ob partnerju samo zato, ker ima od njega korist, bi moral, če hoče sam sebi dobro, prekiniti razmerje. Dlje ko takšno razmerje traja, hujše čustveno trpljenje bo zadelo izkoriščevalca, ko bo partnerju prekipelo in se bo končno odločil, da mu obrne hrbet. Edina možnost za obdržanje zveze bi bilo obojestransko spoznanje, da lastnih pomanjkljivosti ni primemo nadomeščati tako, da jih utapljamo v dobrih lastnostih drugega, ampak tako, da jih odpravljamo pri sebi. Šele ko to spoznamo in začnemo v skladu s tem spoznanjem tudi živeti, smo resnično zmožni brezpogojno ljubiti. To pomeni, da ljubimo drugega zaradi njega samega, ne pa zato, da bi stregli svoji sebičnosti. Srečo in vedrino, kiju prinaša prava ljubezen, moramo najprej izžarevati sami, sicer ju ne moremo doživeti z nikomer. 12. MALTRAVNA 2(X)I ALOJZ MIKLAVČIČ, NAJ TRENERJEM ZASAVJA LETA 2000: »BREZ NAJSLABŠEGA NI NAJBOUŠEGA.« Če si je kdo, potem si je Alojz Miklavčič, trener zagorskih kickboksarjev in pomočnik selektorja slovenske reprezentance, zagotovo zaslužil naziv naj trenerja leta 2000. Ne samo zaradi dobrega dela v tem letu, ampak za skorajda 20 letno delo z mladimi v Zagorju in drugje. Koliko mladih mu je v teh letih uspelo iz ulic zvabiti v šport, v zdravo življenje, vedo le malo kateri. Očitno pa vsaj nekateri, ki bi lahko kaj postorili, da bi imeli on in njegovi varovanci boljše pogoje za delo, tega ne vidijo ali nočejo videti. Pa bi morali. Zato so plačani. Priznanje za naj trenerja Zasavja 2000, ki so vam ga podelili bralci in bralke Zasavca verjetno ni prvo, ki ste ga prejeli. S katerimi priznanji se ponašate? Poleg tega priznanja, ki sem ga vesel in mi veliko pomeni, sem prejel še bronasto priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije, priznanje občine Zagorja, ki sem ga prejel pred dvema letoma, ponašam pa se tudi s priznanjem, ki mi gaje pred 15 leti za trenersko delo podelila občina Willich v Nemčiji in pa še nekaterimi drugimi. Pa začniva pri vaših koreninah, ki imajo pri mnogih športnikih odločilni pomen. Rodil sem sc ob koncu 2.svetovne vojne v Hrastniku v delavski družini. Oče je bil zidar, mama pa gospodinja in pletilja. Vendar tam nisem dolgo živel, le nekaj mesecev, saj smo bili skupaj z mamo in sestro med vojno izseljeni v nemški »logar«. Oče je bil v tistem času v partizanih. Po vojni smo se preselili v Zagorje. Katero šolo ste dokončali? Dokončal sem poklicno kovinarsko šolo, kasneje sem opravil še vozniško šolo in v poznih letih še komercialno. Če se ne motim, ste kar nekaj let delali v tujini? Takoj po dokončani vojaščini sem šel v Nemčijo v Berlin. Takrat sem bil star 21 let. Sprva sem opravljal delo »šlosarja«, kasneje pa sem s pridnim delom napredoval do delovodje. Po vrnitvi iz Nemčije sem se najprej zaposlil v nekdanji tovarni Varnost. Zame, ki sem prišel iz Nemčije, je bilo kar naenkrat vse drugače. Plača je bila nizka, predvsem pa je bilo življenje nepošteno. Delavci nismo bili plačani po delu, po tem, koliko je kdo znal, ampak po »jeziku«. Ker nisem bil zadovoljen z delom in plačo, sem si se ukvarjal tudi z boksom. S karatejem sem se seznanil že nekaj tednov po prihodu v Nemčijo. Ko sva šla s prijateljem po neki berlinski ulici, sem na koncu ulice na oknu zagledal napis z belimi črkami KARATE. Tako skrivnostno se mi je zdela ta borilna veščina, da sem si rekel, dajo moram spoznati. Že kmalu sem se včlanil. V tistih časih so trenirale le odrasle osebe. Prvi dom (I. G. 1 poiskal delo kot voznik pri Viatorju. Enajst let sem bil za volanom, ko sem dokončal šolo, pa sem opravljal delo komercialista. Ste bili kdaj v ZKS oziroma kake druge‘strankc? Ste kot znana osebnost že imeli kakšne politične ponudbe na Tekalnem nivoju? V partiji nisem bil nikoli. Tudi sedaj ne. Politika me nikoli ni pretirano zanimala. Se je kdo v vaši družini ukvarjal s športom? Oče ali mati niti ne, športno aktiven pa je bil bratranec in moj vrstnik Oto Pajer. Bilje celo državni mladinski reprezentant v nogometu. Mimogrede, s katerimi športi ste se v mladosti ukvarjali oziroma, kdaj ste se začeli z borilnimi veščinami? Nekaj časa sem se poskušal pobratiti z nogometom. Vendar sem imel vtis, da nisem bil najbolj posrečen nogometaš. Preizkusil sem se tudi v smučarskih skokih. Še preden pa sem odšel v tujino, sem otroci ne. Pod vodstvom trenerja Gergea Bruckncrja, ki je bil prinašalec te borilne zvrsti v Evropo, sem hitro napredoval. Že v pol leta sem prišel do tekmovalne ekipe in kar sem še posebej vesel, do naslova najboljšega tehnika na močnem berlinskem turnirju. Iz Berlina sem se potem selil v bližino Dusseldorfa. Trener mi je dal naslov nekega kluba, kjer pa je že prvi dan prišlo do pravega pretepa med mano in korejskim trenerjem, ki meje, ko je preverjal moje borilne veščine, dvakrat nešportno udaril. Še prej sem imel povsem športne dvoboje z drugimi člani kluba, s katerimi sem opravil »na hitro«. A športno. Korejec je imel mojstrski pas četrte stopnje. Imel sem tremo, ko me je že močno udaril, potem še drugič. Brez opravičila, da ni bilo nalašč. Torej je namerno udarjal. Z nešportnimi potezami, zmerjanji mojega prejšnjega trenerja, me je prisilil, da sem ga nazaj. V ta klub sc kasneje nisem včlanil, čeprav so me vabili, ko so Korejca nagnali. To je bila moja najbolj neprijetna izkušnja s tem športom. Seveda pa sem se še naprej aktivno ukvarjal s karatejem. Ste tedaj že poznali Daniela Fonda, po katerem nosi ime tudi vaš klub? Srečala sva se na evropskem prvenstvu. Daniel je potreboval sparing partnerja, v kar sem privolil. Takoj, ko sem privolil in sva se spoprijela, sem že prejel udarec. Bil je zelo spreten. V borbi z njim sem spoznal, da ni dovolj le surova sila, ampak, da veliko pomeni tudi spretnost. Že na tem turnirju sva se spoprijateljila. Kasneje sva se srečal na odprtem prvenstvu Nemčije v VVillichu. Daniel je prišel s svojo ekipo, sestavljeno iz ameriške vojske. V zelo močni konkurenci so osvojili sedem naslovov, osmega sem osvojil jaz. Pokal je še danes na častnem mestu v mojem stanovanju. Kmalu po tem sem prevzel tehnično vodenje kluba v VVillichu. Začel sem sodelovati z njim, saj mi je njegova mehko - trda tehnika zelo ustrezala. S svojimi varovanci sem imel z uporabo Pondove in moje tehnike, kar nekaj mednarodnih uspehov. Kdaj ste to borilno veščino prinesli v naš konec? V takratni klub Budokai sem prišel 1981 leta, torej bo to leto 20 obletnica mojega vodenja kluba. Seveda sem takoj tudi začel uveljavljati svojo oz. Pondovo verzijo. Od tod tudi ime kluba. Že kmalu so se začeli prvi večji uspehi. Povedal bi še, da gre za zelo zahteven šport, kjer je potrebno veliko trenirati in imeti potrpljenje. Žal, to moram povedati, imamo v razpadajoči telovadnici Partizan zelo slabe pogoje za delo. Tudi hčerka Sabina in sin Sašo sta šla po vaši poti. Oba sta dobra športnika. Ste ju kdaj »silili«, da naj sc ukvarjata prav z borilnimi športi? Nikoli ju nisem silil. Sem pa vztrajal, da se ukvarjata s športom. Če bi na hitro odgovorili, 12. MALTRAVNA 2(X)I iriM rsTir^n. koliko ur dnevno preživite tako ali drugače s športom? Zagotovo veliko, predvsem sedaj, ko poleg običajnih treningov razvijam nove glasbene kate. Nekaj časa pa mi vzame tudi Tae bo gimnastika, ki je zelo obiskana. Verjetno pa šport ni edino kar vas pritegne. Zelo rad smučam. Zaradi slabe zime, pa sem letos bolj malo. Radi berete? Predvsem imam rad domoljubne, slovenske knjige. Težko neham brati, ko enkrat začnem. Kako bi ocenili svoje vrline? Rajši vidim, da me ocenjujejo drugi. To pa le lahko rečem, da sem pošten, čeprav je v današnjem svetu tako, daje boljše biti malce hinavski. Ste našli v krogu svoje družine, v ženi tisto podporo, ki >e je poročila z d\ uma. Z mano in s naj bi jo imel vsak dober športom. Tudi sam sem veliko bolj športnik ali trener? zadovoljen, če opazim, da sc tudi Poročila sva se, ko sem bil že žena ukvarja s športom. Nisem prav globoko v tem športu. Vedela je, da zadovoljen, kadar se ne. Če pravijo, da je politika k..., kaj je za vas šport? Predvsem odvračanje mladine s ceste, torej v prvi vrsti socialno delo, ki pa je pri nas na žalost zelo slabo cenjeno. Tudi v vrhu OKS. Zame osebno je šport enakovreden športu, brez razlike ali gre za deskanje, karate ali nogomet. Kaj je za vas dober športni novinar? Tisti, ki se na šport, katerega spremlja, tudi spozna. Za konec, če bi vi glasovali, bi za naj športnika in športnico, trenerja in klub izbrali...? Nisem glasoval v vaši akciji, če pa bi, bi glasoval podobno. Besedilo Igor Gošte * TRBOVLJE http://www. mdio-trbovlje.si NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO. OPEL CORSA. POJEM V KATEGORIJI MALIH VOZIL VEČ KOT SEDEM LETIN ZDAJ JE TU DOLGO PRIČAKOVANA NOVA OPEL CORSA ŽE ZDAJ Z V SVOJEM RAZREDU ZMAGOVALKA ZARADI NASLEDNJIH ODLIK: • VARNOSTNE LASTNOSTI (PODVOZJE DSA AKTIVNI VZGLAVNIKI, ELEKTRIČNI SERVOVOLAN) NAJDALJŠA MEDOSNA RAZDALJA V SVOJEM SEGMENTU (BISTVENO POVEČA NOTRANJOST AVTOMOBILA) • NOVA GENERACIJA ECOTEC MOTORJEV S ŠE VEČJO UČINKOVITOSTJO IN ŠE NIŽJO PORABO • KOLIČNIK ZRAČNEGA UPORA ZNAŠA.0,32 (KAR PRIPOMORE K NIŽJI PORABI GORIVA) • NIZKI VZDRŽEVALNI STROŠKI OPEL CORSA SLA PO ŽIVUENJU. 7^* OPEL^ OPEL "S- avtotehna W0© in Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji Telefon 01/8974 888, Fax 01/8974 887 A6 DOMŽALE Servis m trgovina do.o.. Blat niča 3a. IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 ___________fax 01/562 37-05___ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001 ^Valvasorjev trg 3, 1270 Litija \ tel./fax: 01/8983-029,8984 209,8980-390 TOURING GL 1800 AGold VVing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11) VFR 800 Fl CB 600 F Horne! CB 600 S Horne! (oklep) ŠPORT VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Spori CBR 600 F NSR 125 R CHOPPER VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadovv VT125C/C2 Shadovv ENDURO XL 1000V Varedero XRV 750 Afrlca Twin XL 650 V Transalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL 125 V Varadero XLR 125 R CROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RB SKUTER moč (kW/KM) MPC 87/118 5.099.000 74/100 2.669.000 41/56 1.749.000 121/164 2.589.000 103/140 2.339.000 81/110 2.399.000 71/97 1.559.000 71/97 1.719.000 100/136 2.769.000 81/110 2.159.000 112/152 2.489.000 81/110 2.149.000 81/110 2.069.000 11/15 919.000 32/44 1.779.000 64/87 2.049.000 32/44 1.729.000 32/44 1.669.000 29/39 1.549.000 11/15 1.129.000 70/95 2.259.000 44/60 1.899.000 41/55 1:669.000 45/61 1.639.000 32/44 1.289.000 17/23 1.219.000 11/15 1.169.000 8/11 959.000 43/58 1.329.900 30/41 1.319.900 20/27 849.900 X8R-S (cestni) 4/5,5 399.000 Cene so v SIT; v MPC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001. GSM: 041 681-584, 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani e snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! zri.F R-r n 77 Ji Pisani kostumi in zanimive koreografije Prek sto mladih nadebudnežev seje v petek, 6. aprila pustilo ujeti v takte plesnih korakov, saj so se v KC DD Zagorje predstavljali baletni razredi iz zasavskih glasbenih šol. Poleg tega, da so se tradicionalno zbrali že petnajstič po vrsti ter predstavili plesne kreacije, je zagorska glasbena šola obeležila še 55-letnico svojega delovanja, pri čemer je Danica Kovač, ravnateljica GŠ Zagorje, ravnateljem Glasbenih šol iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj in Litije podelila simbolična darilca. Moderatorka 15. plesne revije zasavskih glasbenih šol je bila Nataša Burger, mentorji, ki skrbijo za plesno dejavnost pa so: Žužana Bartha, ki poučuje na GŠ Litija in GŠ Hrastnik, Ciril Jagrič, kije plesni pedagog na GŠ Radeče, Daliborka Podboj, ki mlade plesalce spodbuja na GŠ Trbovlje, in Vojka Kokošinek Podlogar, ki balet poučuje na GŠ Zagorje. Ritmičnost hrostniških plesalk Zanimal jih je le ples in zategadelj so z nekaterimi plesalci zaigrali še glasbeniki, drugi pa so si glasbo raje zavrteli na gramofon in s pestrimi žarometi ustvarili karseda disco vzdušje. Nekaterim je prijal čar starinskosti, kot so učenci GŠ Radeče obudili nekatere že skoraj pozabljene plese, saj so standardni plesi nekako odrinjeni oziroma bolj v senci raznih rave, techno, rap, hip-hop in še kakšnih novejših plesnih zvrsti. Iz GŠ Trbovlje so se učenci posvetili jazz-baletu ali kot pravijo: izraznemu plesu ter se z domiselno koreografijo zavrteli tudi v taktih slovenskih ljudskih pesmic, kot so: Marko skače. Lipa zelenela je. Pa se sliš. Medtem ko so bili nekateri izvirnejši s koreografijo, so drugi navdušili s kostumi, nekateri pa ples našli tudi v izvrstnem nastopu, ki je izžareval navdušenje in veselje do plesanja. Iz GŠ Litija so Debussyjev Zamorček plesalcev iz PGŠ Laško. Radečani so se posvetili tudi plesni tradiciji predstavljali plesne kombinacije na rock-uspešnice, zavrteli pa so se tudi v ritmu Rahmaninove: Italijanske polke. Z dovršeno baletno tehniko so presenetile baletke GŠ Zagorje, ki so odplesale kar nekaj odlomkov iz P.l. Čajkovskega: Labodje jezero, pri katerem so solistične točke iz madžarskega in španskega plesa odplesale: Nežka Vrtačnik, Nina Krautberger, Urška Gruden, Tina Bantan in Ana Hrastelj. Zanimiv solističen nastop je pri plesu na Jonesovo: Many rains ago odplesala Špela Kolenc iz GŠ Litija, kot najmlajša plesalka je navdušila Nataša Tomc iz GŠ Hrastnik s Seansovim plesom Labod, kjer sta jo na violončelu in pri klavirju spremljala: Maša Tomc in Elza Jakšič. Pri plesu na Boccherinijev: Menuet GŠ Radeče, pa so pri zasedbi kitar sodelovali: Mateja Zahrastnik, Uroš Knez, David Mohar, Nineta Gnidovec Rozman, Sara Krašovec, katerih mentor je: Iztok Grahek. Razvpit in veder za plesanje je Offenbachov: Can-can s plesalkami iz GŠ Litija sklenil prvo polovico plesne prireditve, ko se ni dalo prezreti, da so plesalci in plesalke v plesne točke želeli vnesti svežino, domiselnost in pestrost. Tudi v drugem delu 15. plesne revije zasavskih Čajkovskega Labodje jezero v izvedbi baletk GŠ Zagorje glasbenih šol so nastopajoči pokazali, da pri plesu ne gledajo na uro, pa tudi na tremo se niso preveč ozirali. Kot je dejala Žužana Bartha, je hvaležna učencem, da so se potrudili in zaplesali tudi nekatere zahtevnejše plesne kombinacije in še: "Upam, da je bila publika zadovoljna." V plesni program so nastopajoči in njihovi mentorji vložili dosti truda, saj kot pravi Vojka Kokošinek Podlogar: "Klasični balet je težka stvar, kjer je za plesanje potrebna dovršenost baletne tehnike." Tudi ravnateljico GŠ Radeče, Rosano Jakšič, so nastopajoči navdušili ali kolje dejala: "Zelo zadovoljna sem z nastopom učencev, še posebej mi je bil všeč klasični balet, saj je balet estetika plesa." Nekako pa so druženje sklenili z ugotovitvijo, da kjer se neha govorica, se pričenja glasba, ples pa je glasba, ujeta v gibanje. Besedilo In slike: Petro Radovič n f? r.p.iTp. Poaceae - trave zahtevno in zamudno. Četrti način pa je nabava mladih sadik v vrtnariji, kjer za majhen denar dobite množico različnih trav. Že predhodno omenjeno oblikovanje s travami, se lahko nadaljuje oh ribnikih, kjer trave v predelovalni industriji. Še posebej so zanimivi posušeni cvetovi, ki so za suhe aranžmaje še posebej primerni, lahko pajih tudi popestrimo z barvanjem. Kot sem že omenil, sortimcnt trav je resnično velik, čeprav lahko :šSS.;|§] KŠ-SS ' Rod trav ni težko prepoznati. Liste razprostirajo visoko v zrak, tako, da imamo občutek, kot da vsi listi poganjajo iz iste osnove. Zrastejo različnih višin, oblik, velikosti in barv. Na slovenskem tržišču se trave nahajajo že lep čas, a vseeno še vedno niso našle pravega prostora v hortikulturni umetnosti. Najpogostejše trave, ki jih lahko kupimo, so: pampaška trava, miskant, penisetum itd. Vse trave lahko v vrtu sadimo posamično kot soliterje, prava paša za oči pa postanejo trave, če jih sadimo v velike skupine, saj se tako barvno kot oblikovno izredno lepo dopolnjujejo, tako, da večjih napak pri zasaditvi ni mogoče narediti. Previdni moramo biti le pri izbiri prostora za posamično rastlino, ki pri nekaterih zavzame dobršen del vrta. Izredno so zahtevne tudi glede tal in svetlobe. Ustrezajo jim globoka, humusna tla, kje voda hitro odteče. Potrebujejo sonce, v nasprotnem primeru skoparijo s cvetenjem. Cvetijo različnih oblik in barv, značilno zanje pa je, da metlaste cvetove oblikujejo na vrhnjem delu rastline. Cvetovi niso okrasni v izrazito barvastih odtenkih, temveč je njihova prednost ali lepota v tem, da pozno v zimo ostanejo na rastlini, seveda, če sneg ne poleže celotne rastline. Trave so občutljive na mraz. zato jih v jeseni zaščitimo s slamo ali z ostanki koruznih steblov. Zgodaj spomladi pa rastlino osvetlimo ter jo porežemo do osnove, pazimo le, da ne poškodujemo osnove. Lahko pa travo tudi zažgemo, kolje značilno za njeno naravno domovanje. Poskrbimo le, da bomo imeli pri roki vedro vode, če se ogenj preveč razširi. Trave ni težko razmnoževati. Najpogostejši način je deljenje rastlin, katerega ponavadi opravimo spomladi. Takrat si priskrbimo močno lopato, saj bomo le s težavo razčlenili rastlino. Vsak del posebej, ki ima nekaj korenin, posadimo kot samostojno rastlino. Lahko pajih razmnožujemo še s semeni in koreninskimi poganjki, kar pa je bolj dobijo posebno mesto. Če bi radi imeli živo mejo samo poletijo lahko brez skrbi zasadite s travami, takrat priporočam pampaško travo ali miskantus, ki zrasteta krepko v višino. Cvetove trav množično uporabljajo v cvetličarstvu, kot tudi najdete v slovenskih vrtnarijah saj 15 različnih vrst trav tako, da lahko brez kakršnih koli problemov ustvarite vrt, ki bo imel japonski navdih, popestrite pa ga lahko še z bambusi, ki ne spadajo v rod trav, kot jih nekateri napačno pojmujejo. Besedilo in sliko: Sašo Taškar Orod MMm Urejanje vrtov in parkov, raela^askaln ČAS JE ZA SPOMLADANSKA OPRAV, Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa in za vas bomo obrezali sadno drevje, okrasno rastlinje in strojno prekopali vrt. skalnjakov in vodnih objektov, urejanje gro' $^Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tul.: 041 832 853 041 838 013 in svetovanje ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE MARELICA Marelica je plemenito drevo, ki mu rečejo tudi drevo zdravja. Botaniki imajo marelico za neko vrst slive-sliva iz Armenije. V resnici pa je domovina tega drevesa srednja Azija. Še danes naletimo na divje marelice med Pekingom in kitajskim zidom. V južno Evropo sojo prinesli Rimljani in za njimi Arabci. Nekoč je veliki arabski kirurg Mcšue uporabljal marelico zoper ušesne in nosne bolečine in tudi proti zlati žili. Zreli sadeži, če niso bili obilno poškropljeni s pesticidi, so imenitni poobedek, bogati z vitamini A in C. Zato je priporočljivo, da jih veliko zaužijejo otroci in ljudje, ki trpijo slabokrvnost, intelektualci, očesni bolniki. Odsvetuje pa se ljudem z želodčnimi in jetrnimi težavami. Sveže marelice so tudi dobro odvajalo, marelični kompot j e dober z revmatike, marelice kuhane v olju pa koristijo proti driski. Koščično jedro (otroci smo včasih pojedli veliko posušenih) lahko uporabljamo enako kot mandelje. Jedrce je sredstvo proti glistam, vendar le v majhnih količinah, ker vsebuje cianovodikovo kislino, kije nevaren strup. KAPRE Trnasti kaprovec je meter in pol visok polgrm, z jajčastimi listi in prilisti, ki so se spremenili v kratke ukrivljene trne. Požene zelo lepe cvetove, kijih krasijo rožnati prašniki. Za začinjcnje jedi uporabljamo mlade, nežne, še ne popolnoma zaprte cvetne popke, ki jih imenujemo kapre. Konzerviramo jih v kis, v sol in kis, ali v olje. Čim manjši so popki, bolj so cenjeni. Zaradi slanega in kislega okusa pospešujejo apetit. V preteklosti so menili, da so zdravju škodljive, danes jih priporočajo za tople omake, pri sesekljanem mesu, za ribje jedi in salate. Pripravil Igor Goste KAPRA MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE Odlična oprema, omamna cena. MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avto ličarstvo, avtovleka, rent a car,.. PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO Mazda Premac/ l.8i I6V, 114 KM 3.390.417 sir ali 30.500 pem^) mama Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure www. mazda.mms.si Odločilna me rt Java sistemu Eurotax in k odkupni vrednosti prišteli še 150.000 SIT. Pri odkupu vozila, ki ni v skladu z novo evropsko normative, boste nagrajeni še s posebnim eko bonom v vrednosti 50.000 SIT. * ponudba velja za modele Clio, Tvvingo, Kangoo, Megane in Scenic. Omejena serija avantura klima gratis!__ ffiBmnrasr MALGAJ., i Trbovlje 2^”(03) 56 33 110,56 33 111, $6 33 112 ' lw (Oj).v. .vj 120 E-mall: iiialna|<'!dvuliT.rvmiiill.>l, wwwaivlohlsamalg^|jl Golf Rabbit. Popolna pridobitev. ■d Izjemna velikonočna ponudba vozil Golf Rabbit že od 2.442.000 SIT* dalje! (22.200 DEM) število vozil in modelov je omejeno. • cena v Sl I' je informativna in odvlsmi od valutnih razmerij. Golf Rabbit f*tak ti ■ zen* ■■ S msiasi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 12. MALTRAVNA 2001 T* Ci .Y, P. \r (1.77 , J 7 ulebalgo 7 STAME OCEPEK Predno so SVEINE kuhinje zaslovele in pritegnile pozornost ter zanimanje širšega evropskega trga, je bila, poleg vsega, potrebna tudi dobra ideja. Kajti kuhinje SVEE d.d. Lesne industrije Zagorje, ki obstaja že več kot pol stoletja, že dlje časa žanjejo priznanja in najboljše nagrade tudi na priznanih mednarodnih pohištvenih sejmih. Že več kot desetletje pa k tem izjemnim idejam pripomore tudi oblikovalec Stanc Ocepek, ki soustvarja v kolektivu, ki s poslovnostjo, kot tudi z uslužnostjo kupcem, zna izdelati in tržišču ponuditi kuhinje, za katere v sloganu pravijo, da so "srce vašega doma". Stane Ocepek je dvakrat prejel priznanje Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Zasavje Trbovlje, in sicer za leto 1999 je dobil srebrno priznanje za inovacijo: funkcionalna kuhinjska oprema ANA in v letu 2000 še bronasto inovacijo za protipožarno zaščito v kuhinjski napi. Kot pravi, se rad udeležuje evropskih pohištvenih sejmov v Kblnu ali v Milanu, pa ne le zato, da se pozanima glede modnih trendov na področju opremljanja kuhinj, marveč ugotavlja, da tudi v zagorski SVEI znajo marsikaj postoriti glede sodobne, funkcionalne kot tudi videzu prijetne kuhinje. Glede materialov se pri izdelavi še največ poslužujejo lesa, sploh v zadnjem času je zelo moderen svetel les. Včasih pa les kombinirajo tudi z drugimi materiali. Mnenja je, daje njegov prispevek k oblikovanju kuhinjske opreme podoben sodelovanju arhitekta in gradbinca. Čeravno je pri inovaciji za protipožarno zaščito v kuhinjski napi, rabil tudi sodelovanje električarja, saj gre za inovacijo, kjer se pri visoki temperaturi s pomočjo senzorja samodejno vključi gašenje. Kot je povedal Stane Ocepek, je mizarsko znanje izpopolnjeval ob delu, in že kot delovodja prispeval predloge, da bi bile kuhinje prostorsko in funkcionalno čim uporabnejše. Kljub temu, da ga včasih bližajoči se pohištveni sejem kar priganja glede inovativnosti, pa pravi, da se ponavadi šele mesec dni pred predstavitvijo na pohištvenem sejmu odloči, katera ideja je najprimernejša za izvedbo. Pa tudi nima navade, da bi se zanimal, kaj počne konkurenca. "Pri delu sknšam biti inventiven," je rekel, "saj tudi nikoli ne veš, kaj bo navdušilo tržišče." Dodal je še, daje težko imeti vedno nove ideje, ki bi po oblikovni plati navdušile tržišče, saj so tudi želje kupcev zelo različne. Vendar bolj, kot se posveča oblikovanju kuhinj, bolj tudi ugotavlja, da naj kuhinja izžareva domačnost, toplino, prijeten videz kot tudi praktičnost. Ker je oblikoval že tudi opremo za gostinske lokale, je mnenja, da se ljudje radi zadržujejo v lepo urejenem prostoru. Všeč mu je udobje, čeprav rad tudi planinari. Po rodu je sicer iz Kandrš, živi pa v Litiji. Zelo spoštuje prijateljstvo, ne mara pa ljudi, ki drugim ne znajo prisluhniti. Odkar ima vnukinji, se razdaja tudi njima, večino časa pa le namenja raznim projektantskim izzivom. Besedilo in sliko: Petro Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (7. del) Trkanje na prsi Trkanje na prsi izraža in simbolizira notranje kesanje zaradi greha, ki ima svoj izvor v človekovi notranjosti. Iz evangelija je poznan primer cestninarja, ki je pri molitvi v templju »stal daleč proč in še oči ni upal povzdigniti k nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: 'Bog, bodi milostljiv meni grešniku’.« (Lk 18, 13). S trkanjem na prsi ponižno priznavamo svojo krivdo in očitno pokažemo, da smo pripravljeni sprejeti tudi pokoro. Pravzaprav trkanje po prsih že predstavlja samokaznovanje (udarci na srce). Z iskrenim priznavanjem krivde in kesanjem je vedno združena odločna volja, da se bomo poboljšali. Zato je trkanje na prsi klic, naj se srce odpre večji ljubezni, lepšemu življenju; naj se kristjan zdrami iz mlačnosti in odločno spremeni svoje življenje, čeprav včasih tudi za ceno osebne bolečine in žrtve. Na začetku maše poznamo skupno kesanje, kjer se trkamo na prsi in priznavamo svojo grešnost: »Žal mi je, zelo mi je žal...«, prav tako tudi pred obhajilom: »Gospod nisem vreden, da prideš k meni...« Poklekovanj e Prvotno je bilo poklckovanje na eno koleno bolj znamenje spokornosti kot češčenja. Znamenje češčenja je bilo (predvsem) priklanjanje. Kadar so se verniki obračali k svetnikom za pomoč, so pred njihovimi oltarji poklekovali. Če pa so hoteli počastiti njihove relikvije, so se pred njimi priklanjali. V devetem stoletju pa je poklekovanjc v privatni pobožnosti prav tako znamenje spoštovanje in češčenja. V rimsko bogoslužje je prišlo šele v šestnajstem stoletju. To liturgično kretnjo je sprejel papež Pij V. v Rimski misal. Cerkev na vzhodu poklekovanja ne pozna, nekaj časa gaje celo izrecno prepovedovala. Vzrok je v podobnosti s poklckovanjem poganov pred njihovimi vladarji in kipi božanstev. Danes je poklckovanje v bogoslužju in izven njega v splošni rabi. Duhovnik med mašo poklekne trikrat, in sicer po povzdigovanju hostije, po povzdigovanju keliha in pred obhajilom. Poleg tega je v navadi poklckovanje, kadar gremo mimo tabernaklja (pri prihodu in odhodu iz cerkve, pri češčenju ipd.). Priklati j an j e V družbenem življenju je priklon znamenje medsebojega spoštovanja. Priklonje izraz globokega spoštovanja, ki presega tudi spoštljive besede. Kretnja je zelo pogosta pri kristjanih na vzhodu ter pri drugih verstvih. V rimskem bogoslužju je priklon večkrat zamenjalo klečanje. Danes sta v bogoslužju dve vrsti priklona, in sicer priklon z glavo ter priklon zgornjim delom telesa. Kadar duhovnik izgovarja oziroma imenuje vse tri božje osebe skupaj, ali omenja Kristusa, Marijo ali svetnike, ki tisti dan godujejo, se prikloni z glavo. Z gornjim delom telesa pa se prikloni npr. pri izgovarjanju posvetilnih besed nad darovi pri spremenjenju. Branko Nlmoc VITASAN d.o.o. IZLAKE Vaše zdravstveno podjetje Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasan@siol.net Želimo vam blagostanja polne velikonočne praznike. Želimo vam obilo lepih, nepozabnih trenutkov, preživetih v miru in sreči, preživetih v krogu vaših najbližjih. Cesta 20. julija 2<, 1410 Zagorje Tel.: 03/56 64 611, Fax: 03/56 64 660 E-mail: info@tref.si, internet: http://www.tref.si Želimo Vam vesele velikonočne praznike! GOSTIŠČE KUM Prešernova 1, Zagorje, tel.:03/56-66-177 odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota (xl 8. do 24. ure. Ustimo Q/am cjsis/e QZfi(zonočnE jixazni(zE[ Elektro Ljubljana Elektro Ljubljana d.d. PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25 Voščimo Vam vesele Velikonočne praznike! igo a 12. MALTRAVNA 2001 7,n.r.p.-\r ri.77.j7 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Pravilni odgovor na prejšnjo uganko seje glasil Ciril Kosmač. Knjigo, Spomin na polnoč, Sidney Sheldon, ki jo poklanja uredništvo, je žreb dodelil Katji Poznič iz Dolenje vasi 47, Zagorje. Čestitamo. Pa pojdimo k že 41. literarni uganki. Poleg dveh kitic njegove pesmi, vam v tej številki navajamo le še podatek, da gre za pesnika zelo znane »četverice«. Časa za ugibanje imate na pretek. POLETNI VEČER Kako si lepa, ko lase po naslanjaču razpustiš in se s priprtimi očmi napol opazno nasmejiš; % Avtor: Mojc ime: ko roka, gola do lahti, pri tleh za svojo senco niha, ko v dekolteju se stesni in spet razpre telo, ko diha; (se nadaljuje) Naslov: Uganko sestavil Igor Goste ZA SLOVO, NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI Partljičevo komedijo Nasvidenje nad zvezdami so kot zadnjo gledališko predstavo letošnje abonmajske sezone odlično odigrali člani Gledališke skupine KUD Svoboda Elektroelement Izlake. Lahko bi zapisali, da so jo skorajda brez večjih izjem odigrali zvezdniško. Mnogo bolj kot to storijo pravi profesionalni zvezdniki. Škoda, da si predstave v zagorskem KC ni ogledalo več ljubiteljev igre in še bolj škoda, da v dvorano ni zašel kakšen slovenski filmski režiser tipa Anžlovar, Podgoršek ali Hočevar. Zagotovo bi v izlaškem igralskem ansamblu našel kakšno ali kakšnega izvrstnega "naturščika" za svoj nov izdelek. Po mojem bi Jože Pikelj, Bogdan Pirnat, Andrej Dolšina, Drago Butja in Marjana M.Pikelj, če naštejem le najbolj izrazite v tej igri, zasenčili marsikatero znano slovensko filmsko ime. Gledališko so tako in tako že. Besedilo: Igor Goste, slike: IB. Vlado Garantini KMEČKA BALADA Kmečki fant: rdečeličen, zdrav obraz, pevec, veseljak, pogosto, po nedeljski maši, za dušo, ob stari Štirni, na orglice igra. Ne sprašujte, kje, ne kdaj, še manj, zakaj ga več ni, ne vrača se. Nazadnje v odročni hosti je s traktorjem garal. Ko tam te vodi pot, v mrakobni, škrbinasti krnici grgra zamirajoči krik in prhutne v noč na smrt prestrašeni skovik. KULTURNI KOLEDAR 29.3.1874 seje v Kamniku rodil pesnik in general Rudolf Maister. Dela: Poezije, Kitica mojih. 1.4.1900 seje v Ljubljani rodil pesnik in pisatelj Tone Seliškar. Dela: Trbovlje, Pesmi pričakovanj. Bratovščina Sinjega galeba. 8.4.1951 seje v Beogradu rodil pisatelj Emil Filipčič. Dela: Jesen je, Orangutan. Pripravil Igor Golte Mira Rožaj LUČ V TEMI! Luč v temi, in tako rosno mladi smo takrat bili, ko črna morija prikrila je našo nam drago zemljo. Željni - sonca, sreče, hrepenenja po ljubezni, a vse to, utonilo je, v neskončno, črno temo. Zazreš se v to temno nebo, z zvezdami posuto, vroča želja se ti utrne, katera zvezda sreče bo zame in zate. Leta tekla so v strahu kruti grdi časi so bili, a ni in ni jih bilo konca, tako zelo trpeli smo prav vsi. Koliko naših dragih dočakalo dan rešitve ni. Zdaj v temno noč še vedno drobna lučka, v boleč spomin gori. š 1.0 Vcbcžcv^lkA NAtAŠA obkriVA Ali se tudi vam dogaja, da tega našega preljubega kranjskega vremena ne razumete več? Danes prav že zgodnje poletnih dan, naslednji pa zima s pravimi pravcatimi snežinkami. Kot v filmu, mar ne. Ali to resnično pomeni, da nas bo uničila ozonska luknja? Pa vendar. Ne dajte se motiti zaradi vremena. Izživite svoje življenje. Izkoristite vse, kar vam je ponujeno. Tako ničesar ne boste obžalovali. Veliko prijetnih dni vam želim. Nahranite svojo dušo. 1. ŠIFRA: NESREČEN k LJUBEZEN Bolje bi bilo, če tega nesrečnega leta 2000 sploh ne bi bilo. Tako pozitivne splošne napovedi so bile za to leto. Kajne? Za vsakim dežjem posije sonce. Tudi pri vas bo tako. Je pa res, da so se vam vse težave bolj ali manj nakopičile in da se niste preveč dobro znašli v zmedi, ki je na splošno nastala v vašem življenju. V letu 2001 se že kažejo neke spremembe na bolje. Drži pa, da se situacija neprimerno počasneje popravlja kot se pokvarila. Potrpežljivost kljub vsemu velja. Bolje razumevanje s partnerjem in več sreče v ljubezni vam karte napovedujejo za srednje obdobje tega leta. Torej v toplejših dneh. Imate tudi možnost, da pridobljeno Vedeževalku Nataša srečo ohranite. Ampak le pazljivo, da ne boste ponavljali starih napak. 2. SLUŽBA Vaše zadovoljstvo ni ravno na višku. Marsikaj bi si želeli, da bi bilo drugače. Toda, realnost je pač takšna. Če pa pogledati z druge zornega kota pa tudi ni tako zelo slabo. Bodite zadovoljni s tistim, kar imate. Saj ni vse denar, moč in prestiž. Ljubezni in prijateljstva se ne da kupiti. Pa saj to dvoje načeloma ne gre skupaj. Važno je, da boste v letu 2001 imeli zaposlitev. Večjih pa tudi manjših sprememb pa ne bo. Bolje, da jih ni, kot da so slabe. 3.DENAR Nekje v mejah mogočega. Krmarili boste iz enega v drug mesec. Ste pa se tudi navadili na takšen način življenja. Ste se že kdaj vprašali kaj bi z milijoni, v primeru, dajih zadenete na loteriji? Saj bi se Z-----------. TT--------- l r X ŠIFRA:_____________________ Datum rojstva:_____________ Rad a bi izvedel-a:_______ V " __________;_______ J vam še zmešalo. 4. OTROCI Ravno otroci bodo tisti, ki vas bodo držali pokonci. Zadovoljni boste. Zdravi bodo. Pa tudi na svoj način uspešni. popravilo in se nenehno izboljšuje. Pomembno in poglavitneje bilo to, da sta oba vztrajala. In uspelo vama je. Le tako naprej. Čustev in prijetnih pozornosti ne bo manjkalo. Zvest vam je. 3.ZDRAVJE 2.ŠIFRA: LEPŠA PRIHODNOST 1.SREČA Ste se že kdaj vprašali, kaj je to sreča? Predvsem takšna zelo čudna in muhasta gospa. Za nekaterimi teče kot lisica, pred drugimi pa beži kot pes. Vije nimate preveč. Si pa znate življenje urediti po svoje, tako, da je morda to še največja sreča. Uredili si boste svoje življenje, a o tem več pri drugem vprašanju. Če pa sprašujete o igrah na srečo, tuje pa resnično ne bo. Če boste igrali, boste kakšen manjši dobitek prejela. A ta ne bo zadostoval niti za ti. pokritje stroškov. Če zaključiva, več boste vplačali, kot bodo te skupno znašale te male nagrade. 2.UUBEZEN Imeli ste krizno obdobje v letu, ki je za vami. Ni bilo vse tako kot bi moralo biti. Malo ste odgovorni vi, malo on. Ne le eden izmed vaju dveh. Toda stanje seje že bistveno Vaš problem je tudi zdravje. Bilo je obdobje, ko niste najbolj pazili nase. Sedaj pa je potrebno plačati davek. Če boste sedaj dosledno skrbela zase, bo v prihodnje bolje. Pazite na srce in krvni pritisk, kljub temu, da ste še zelo mladi. Bolezen ne izbira. Nosečnost? Težko bi rekla. Toda letos še ne. Morda naslednje leto. 4.0TROCI Želite si, da bi otroški jok zaznamoval vaš dom. Saj se bo tudi to zgodilo. Toda počakati bo potrebno. Vsaj dobro leto dni. Potem bo za vas vaše življenje kot iz pravljice. Prav je tako. Ne boste več ista oseba. Ta pomemben dogodek v vašem življenju vas bo spremenil in prerodil. A ne zanemarjajte takrat vašega partnerja. Tudi on bo potreboval vašo pozornost. Morda še bolj kot otrok. Ne dovolite si, da bi vaš partner postal ljubosumen na otroka. Toda z vašim ravnanjem bi se tudi to lahko zgodilo. Pa le pogumno! Vedeievolka Nataša VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/44-89 12. MALTRAVNA 2n NJAM, NJAM, DOBRIH DOMAČIH ZASAVSKIH SALAM V pokrajini sredi Zasavskega hribovja seje že pred davnimi leti ugnezdila prelepa dolina in v njej vas Vidrga. Vsaka vas ima, kot se spodobi, tudi gostilno. Ta seje imenovala Pri Vidrgarju, takrat, nekoč... Danes je Gostišče Vidrga vse kaj drugega, kot gostilna. Ukvarja se s tolikimi dejavnostmi na področju gostinstva in turizma, da ne omenjamo tudi sodelovanja s šolstvom in športom, da bil potem uvod daljši, kot jedro... Tokrat j e bilo to Gostišče prijazen gostitelj nekemu drugemu dogodku, za Zasavje, Zasavčane in Zasavca, predvsem pa za SALAMARJE, izdelovalce in tudi jedce, izjemno pomembnemu. Zgodila se \e "2. ZASAVČEVA SALAMIJADA"! V nedeljo, 1. aprila, brez prvoaprilske potegavščine in čisto zares, so se precej številnim obiskovalcem in jasno, komisiji, predstavili zasavski izdelovalci salam. Vabilo v Zasavcu je obljubljalo prijetno druženje in pokušino in tako je zares tudi bilo. Poskrbljeno je bilo za vsa čutila, ne samo okus in vonj, tudi oči in ušesa so dobila svoje, še posebej, ker so za dobro voljo ves čas skrbele dekleta skupine NAJLEPŠI CVET, domačinke, ki obvladajo instrumente in petje in poskrbijo za prijetno počutje duše in za razgibanje, mogoče že nekaterih malce zarjavelih, udov. nikjer ne gre, zato tudi pri salamijadi ne. Torej, lani seje na 1. Zasavčcvo salamijado prijavilo pet izdelovalcev s šestimi izdelki. Letos so te številke precej drugačne. Če bi izračunali indeks rasti, bi bili naši gospodarstveniki zeleni od zavisti in če bi "foušija" res gorela, bi komunalo vzel vrag, kajti število prijavljenih je letos, na 2. zasavčevi salamijadi doseglo številko deset izdelovalcev, na pokušino danih pa je bilo kar petnajst salam. Komentar ni potreben! Zakaj pravzaprav pri salamah sploh gre? Na začetku prireditve je urednik Zasavca Mojmir Maček pojasnil, da Dekleta skupine Najlepši cvet Brez dvoma pa so bile glavni akter tega večera "njihovo veličanstvo Salame". Zakaj z veliko začetnico? Zato, ker sebe in svoje salame izdelovalci dovolj cenijo, da so se prijavili na tekmovanje za najboljšo salamo v Zasavju. To bi nekako pomenilo iz krajev od Litije do Radeč. Brez statističnih podatkov pri nas je bil v zgodovini prehranjevanja vedno naj večji problem, ne, narediti dober izdelek, ampak ga narediti tako, da se bo nespremenjen, torej uporaben, ohranil čim dalj časa. S temi problemi so se ukvarjali že pred sto ali dvesto leti pred našim štetjem in zagotovo so današnji izdelovalci salam v bistveno lažjem položaju, saj lahko pri svojem delu uporabijo "tisočletne" izkušnje. Pa vendar... Pri salamah, ki so sodelovale na tem tekmovanju, gre za to, da so narejene brez kemičnih konzervansov, torej po povsem naravnem postopku in so kljub temu ali pa prav zato, trajne dovolj dolgo (v kolikor niso preje pojedene, saj skomine so huda muka). Narejene pa so tudi z dušo, s srcem, z vso skrbnostjo in predvsem z veseljem dobrega ljubitelja takega dela. Kot se na vsakem tekmovanju spodobi in je obvezno, je tudi na salamijadi ocenjevala salame posebna komisija, ki soje sestavljali Milan Dolanc, Mesnica in delikatesa FERDI, Trbovlje Slavko Lazar, Market - mesarija KUM, Zagorje Silvo Laznik, učitelj pouka strežbe na Srednji šoli Zagorje Franc Vidrgar, Gostišče Vidigar na Vidrgi Mojmir Maček, "glas ljudstva", urednik Zasavca največ točk. Člani so ocenjevali salame z oceno od 1 do 6, s tem, da sojo nato pomnožili s faktoijcm 1,5, ki seje nanašal na okus. Torej je bil okus salame tisti, ki je prinesel povečanje števila točk in to je tudi uveljavljen trend pri vseh salamarjih na salamijadah v Sloveniji. Vsi sodelujoči, izdelovalci in ocenjevalci, si srčno želijo, da bi imeli v bližnji bodočnosti tudi pravo slovensko salamijado, ki bo zajemala vse regije in da bodo takrat kriteriji za ocenjevanje enotni in pa še nekaj, da bi imeli v Zasavju tudi svojo, čisto svojo, "ta pravo zasavsko salamo". Lansko leto sta se dva "naša", s 1. Zasavske salamijade, zelo dobro odrezala tudi na naj večji državni salamijadi v Litiji. Torej, sc naše zasavske salame, kljub nedorečenim pravilom oziroma kriterijem za. ocenjevanje, dobro odrežejo tudi na višjih nivojih tekmovanj. Lansko leto je komisija ocenjevala dve, tri lastnosti salam, letos pa so skušali najti v kriterijih za ocenjevanje stik z drugimi salamijadami v Sloveniji. Po posvetu z Bojanom Kozmosom iz Sevnice so izvedeli, da pisanih pravil pravzaprav še ni. Stvari so še vedno malce nedorečene, vendar sc tudi na tem področju v nekem določenem času lahko pričakuje poenotenje pravil. Letos so bili pomembni štirje kriteriji in sicer rožca, splošni izgled, organoleptične lastnosti in pa okus, ki je prinesel salami Za sodelovanje na takšnem tekmovanju, kjer je na preizkus "postavljen" pred komisijo in občinstvo izdelek, kije največkrat namenjen le za ožji krog, družino, prijatelje..., je potrebno že kar nekaj poguma, samozavesti in vere v sebe in zato so si Priznanja za sodelovanje na 2, zasavčevi salamijadi zagotovo zaslužili vsi, ki so sodelovali. Stane Bokal z Jesenovega je sodeloval z dvema vzorcema salam, ki ju izdeluje. O salamijadi je slišal govoriti in to celo na maturantskem krIr ju r rRjr.R plesu svojega sina. Veliko ravno ni vedel o vsem tem, da bi bil lahko vnaprej kakorkoli pripravljen. "Ko sem sam pri sebi ugotavljal, kaj je pri tej stvari pomembno, sem si moral priznati, da so naše salame zagotovo dobre. Delamo jih že trideset let in v tem času ni bilo težav, da ne bi "prejšnje" trajale oziroma in tako bo tudi vnaprej. Treba pa je povedati, da obstaja tudi tretji vzorec, tretja salama, za katero njegova žena trdi, da bi jo tudi moral predstaviti, ker je po njeni presoji najboljša. Njihovo delo je teamsko delo, saj sodelujeta tudi oba sinova, še posebej starejši, ki kaj hitro ugotovi. Stane Bokal počakale do "naslednjih", sc pravi, kaj je narobe in kaj ni v redu, le to, da je takrat, ko je izdelana nova da so salame preveč slane, mu pa količina salam, stara zaloga še vedno oče ne pritrdi, enako dobra." "Saj morajo biti, ker sol je zelo Prav velikih količin sicer ne pomembna, da salame čakajo, saj so izdeluje, nekaj naredi za sebe in vse bolj slane, mar ne!?" nekaj za sosede in prijatelje. Naredili le pa po njegovem mnenju važno so od 600 do 700 zares dobrih salam sodelovati in prišel bo tudi naslednje in nobene drugačne. Tista ena, v leto, če bodo le okoliščine naklonjene kateri so že čisto na koncu zasledili izdelovalcem salam. Letošnje leto "da črv vrta", je bila izjema, ki menda ni bilo ravno radodarno s potrjuje pravilo. Precej znanja je pravimi vremenskimi razmerami za potrebno, da se salame, če je že res sušenje, kljub temu pa je njemu smola, še rešijo. uspelo in čisto se ne strinja s "In nikoli ne veš in ne znaš vsega!" trditvami, daje vreme vsega krivo, je prepričan. Sestavine oziroma čc ni pravega uspeha. mesojedomače, sami vzrejajo živali Tudi Alo jz Lavrin i/ Uriš je Alo|Z Lavrin group POSLOVNA SKUPINA Z VIZI/O www.gralex.sl Za povečanje ugleda ter estetike vaše celostne vizualne podobe in predstavitev vašega podjetja nudimo: I. stopnja: Oblikovanje znaka, logotipa, štampiljke, vizitke, dopisnega lista, kuverte, PR mape ,-■. in drugih aplikacij celostne grafične podobe II. stopnja: Izdelava osnovnih aplikacij celostne grafične podobe: štampiljka,vizitka, dopisni list, kuverta,... III. stopnja: Izdelava dodatnih aplikacij grafične podobe: prospekt, reklamna vrečka, reklamna kocka, karo blok... IV. stopnja: Storitve Reklamne agencije G V. stopnja: Storitve Spletne agencije @ Team G i, Telefon: 03 56 57100 [SHOP www.gratmx.Ml L>: J** a, karo blok... / Ivan Ravnikar sodeloval na letošnjem tekmovanju z dvema vzorcema. Ker je prchilro "pobegnil" s prireditve, smo ga po telefonu poprosili za nekaj vtisov z letošnje prireditve. Letos je prvič sodeloval na Zasavčcvi salamijadi in je, iz pogovora in zvena njegovega glasu sodeč, krepko razočaran, mislimo pa, daje temu vzrok tudi nekaj napačnih in pomanjkljivih informacij. Njegov vtis je bil, da je bilo ocenjevanje in podelitev priznanj in nagrad pristranska in motilo ga je še par stvari, ki jih je pripravljen tudi razložiti, vendar čaka na "poročilo o 2. Zasavčevi salamijadi" v Zasavcu. Mnenje organizatorja je, da je vsaka kritika dobrodošla, če je konstruktivna, zato jo bomo upoštevali in se zagotovo odzvali -tako ali drugače in z veseljem pomagali razpršiti njegova dvome, če bo le mogoče. Tudi Ivan Ravnikar in Albin Ravnikar s Spodnjih Izlak sta letos prvič sodelovala na Zasavčevi salamijadi. Pogovarjali smo sc sicer samo z Ivanom Ravnikarjem, ki [ta jc na podobnem tekmovanju že sodeloval, saj je bil s svojo salamo na regijskem tekmovanju, kjer je med dvajsetimi salamami dobil bronasto priznanje za svoj izdelek, medtem ko zlato sploh ni bilo podeljeno. To je lep uspeh. Letos se je odločil, ko je prebral razpis v Zasavcu, da sodeluje tudi na tej salamijadi. S prireditvijo je zelo zadovoljen, saj ni pričakoval, da se bo tako dobro počutil. Salame dela sigurno že dvajset let, vse pa "pojedo" njegovi bližnji, družina in prijatelji. Vse je rezultat domačega dela. Vzreja živali, klanje, mešanje, sušenje...skratka ničesar ne kupuje, ker to tudi ni potrebno, f?f; J f; InR TKir.R 12. MALTRAVNA 2001 /dih JPS> ker ima vse doma. Da je zelo dober salamar potrjuje dejstvo, da seje eden letošnjih glavnih nagrajencev Miran Knez, učil izdelovanja salam prav pri njem. To je tudi dokaz, daje Ivan Ravnikar tudi nesebičen učitelj, za kar mu gre vse priznanje. Veselil seje uspeha svojega učenca in ponosen je na to. da ga je on učil salamarstva. Dore Knez Na začetku svoje "salamarske" poti je Dare Knez z Bris. Poleg plakete za sodelovanje na l.Zasavčevi salamijadijetudi dobitnik bronaste plakete. Zelo mladje še, v njem je mnogo energije in mnogo veselja do dela. Pravi, da so se sicer že prej ukvarjali z izdelovanjem salam, vendar ne tako "zares", ne tako redno. "Učitelj pride, ko je učenec pripravljen..." in je prišel in stvar je postala resna. Ivan Ravnikarje učil tudi Dareta. Pri njem je delal salame in se učil. Potem sije izposodil stroj za mešanje mase, pridno sije pisal vse, kar je učitelj povedal, da ne bi česa pozabil in je šlo... Dare je sicer po poklicu natakar, zaposlen je in vendar pravi, daje "kmečki človek". Za razliko od drugih pa mora on vse stvari kupiti, od prašiča naprej. Tudi on se je pritožil nad letošnjim vremenom. Pravi, daje le-to pri salamah velik riziko in kar seje letos dogajalo, je bilo kar precej zapleteno in zahtevno delo. ''V salamah je veliko dobrega in kvalitetnega mesa in če se vse to spridi, da moraš zavreči, so to veliki denarji. Postreči družini, prijateljem in znancem z dobrim izdelkom je že užitek in veselje, če pa je salama namenjena za prodajo, in potem propade ves posel pa ne izgubiš samo denar. ampak tudi veselje." Težko je prvo in mogoče drugo leto, potem pa, ko je človek v poslu bolj izkušen, se pa tudi lažje rešuje pred nevšečnostmi, tudi vremenskimi. Letos na primer sta z bratom pozorno merila vlago in prenašala salame iz kleti na podstrešje, kakor je narekovalo vreme. "Vem pa, daje pri mojih izdelkih nekaj drugače, kot pri bratovih, vem da niso takšni, kot njegovi, ampak tukaj gre za vprašanje enega ali dveh dni dmgačnih okoliščin in to se na salami takoj pozna." Zelo pomembno je zorenje. Pravi, da salame ni mogoče osušiti v tednu ali štirinajstih dneh, ampak to traja tri mesece, skratka vsi faktorji, ki so pomembni za izdelavo dobre salame morajo biti zelo dobro usklajeni, če le eden zataji, potem...Poudaril je, da so tudi dodatki - začimbe, vsi domači, niti slučajno ni v salamah nobene Drago Obrez kemije. Pri vsem tem se še vedno počuti kot učenec, za sodelovanje na salamijadi pa se je odločil iz istega razloga, kot že mnogi pred njim: važno je sodelovati. Zadovoljenje bil in obljubil sodelovanje tudi na naslednji salamijadi. Drago Obrez iz Hrastnika je že naš stari znanec. Sodeloval je že na prvi salamijadi in z veseljem sc je prijavil tudi na drugo z enim vzorcem svoje salame. Ta večer so ga čakale še neke obveznosti, zato je moral prekmalu oditi. Po telefonu pa je povedal, daje bil s tistim delom prireditve, ko je bil prisoten, zelo zadovoljen. Lepo sc je imel in naslednje leto bo zagotovo spet sodeloval s svojim izdelkom. Veselje, da se število sodelujočih povečuje in tako narašča tudi kakovost prireditve. Jaka Verk, Knezdol, Trbovlje, je tudi sodeloval z enim vzorcem svoje salame, vendar je bil ta večer zadržan in to poslovno, zato mu odsotnost zlahka opravičimo. V kratkem telefonskem pogovoru je zagotovil, da bo naslednje leto spet sodeloval na tekmovanju, če bodo le salame dobro uspele. Kako je bilo na letošnji Zasavčevi salamijadi pa pravi, da čaka, da bo prebral v Zasavcu. Po podelitvi priznanj je temperatura v restavraciji Gostišča Vidrgar močno narastla. V tem času so se na dolgi, belo pogrnjeni mizi ponosno bohotile lepotice tega večera in vabile in koketirale z gosti, ki so komaj čakali razglasitev glavnih krivcev za vso to mamljivo lepoto pred njihovimi očmi, da o nosovih sploh ne govorimo. Kontrast vsem mogočim odtenkom tjavo rdečih barv z rahlimi variacijami drugih lepot s palete barv na temo "salama", seje v kozarcih lesketalo rumeno - živahno rumeno, kolje življenje samo -vino, dišeče, ekskluzivno, preprosto imenovano Dišeči traminec - exclusive. Več besed bi bilo čisto odveč, že tole je veliko.. Obrazložitev odločitve komisije je bila, daje od možnih 32 točk po njihovi presoji najboljša salama dosegla 21 točk (okvirno) in tako so razglasili najboljše " s a I a m a r j e " letošnje tradicionalne 2. zasavčeve salamijade. vma VINOGRADNIŠTVO STEVER Plitvica 10, 9253 Apače Tel.: 02/ 56 91 466 r-fčJ R j n P. T P ir.P Miran Knez Odločitev je že morala biti silno težka, da so se odločili podeliti dve zlati plaketi, ki sta ju prejela Toni Zupanc, Kostrivnica nad Vidrgo in Miran Knez, Briše dve srebrni plaketi Miran Knez, Briše in Toni Zupanc, Kostrivnica nad Vidrgo in dve bronasti plaketi Dare Knez, Briše Jože Žibret, Vidrga To pa še ni bilo vse. Glavni medijski sponzor ZASAVC d.o.o. Zagorje se je odločil, da najboljšim med najboljšimi podeli še tri posebne Zasavčeve nagrade, za "izbrane med izbra-nimi": 1. Zasavčcva nagrada je pripadla Miranu Knezu iz Briš 2. in 3. Zasavčeva nagrada pa je šla v roke Tonija Zupanca iz Kostrivnice nad Vidrgo. Preden predstavimo absolutna zmagovalca, moramo dati besedo še dobitniku druge bronaste plakete Francu Žibretu z Vidrgc. Zanimivo je, da se je letos šele odločil, da sodeluje na tekmovanju za najboljšo Zasavčevo salamo, glede na to, da je bila že prireditev ob 1. Zasavčevi salamijadi lansko leto v Gostišču Vidrga, katerega "telo in duša" je ravno on. Prav odkritosrčno je priznal, da so tudi lani delali salame, vendar pa z njimi niso bili dovolj zadovoljni. "Ninamporatala,"je pojasnil. Letos seje pokazalo, daje vse v najlepšem redu in tako se je odločil, da se prijavi na salamijado in se tako pokaže, da zna, poleg vsega drugega, delati tudi salame. Ugotavlja, da salamo narediti ni tako enostavno. Zasavčeve nagrade še bolj problematično pajo je pravilno posušiti. Tudi on priznava, da tu igra vreme veliko vlogo, vendar pa na srečo letos s tem ni imel težav, ker je salame delal ravno toliko kasneje, da seje prav izšlo tudi s tistim presnetim deževnim vremenom. V Gostišču Vidrga so gostje postreženi samo z njihovimi lastnimi izdelki salam. Na drugih tekmovanjih oziroma salamijadah še ni sodeloval, pravi pa, da bo naslednje leto sigurno sodeloval na Zasavčevi salamijadi, saj je po njegovem mnenju to začetek nekega dogajanja, ki ga želijo in morajo organizatorji razširiti na čim večje število sodelujočih in ne samo na lokalnem nivoju, ampak tudi na državnem. Ob njegovi delavnosti, zagnanosti in resnemu pristopu k delu lahko verjamemo, da se bo to tudi uresničilo. Pri podeljevanju zlatih in srebrnih plaket in tudi prve, druge in tretje Zasavčeve nagrade, naš "dežurni" mojster fotografije skoraj ni imel nobenega dela. Vse je opravil, ne sicer na en mah, ampak, na dva pa. Dobitnika zlate plakete, srebrne plakete in pa Zasavčeve druge in tretje nagrade poznamo že od lani. To je Toni Zupanc s Kostrivnice nad Vidrgo. Kjer sva lani končala, sva letos nadaljevala pogovor. Pravi, da je tokrat še bolj ponosen na sebe, svoje salame in jasno, na priznanje in nagradi. Konkurenca je bila precej večja, saj je tudi sodelujočih več, torej je njegov uspeh zaradi vsega tega toliko več vreden. To presneto vreme je tudi njemu delalo preglavice. Po novem letu je deževalo, on pa je salame delal ravno od novembra do decembra, potem so se pa začele težave s sušenjem. "Ves čas, odkar delam tukaj v Kostrivnici, nisem doživclj kaj takega. V Franc Žibret n? f. J R ::i n rnJr.R višjih legah je bilo dosti boljše. Problem je v tem, da je za 400 do 600 salam težko pravilno poskrbeti, če narava nagaja." Zares seje potožil nad obilico skrbi zaradi sušenja. In vendar, to je mimo in pravi, da je toliko bolj vesel in zadovoljen, ko vidi, da je komisija ocenjevala pošteno in da so letos že upoštevali kriterije, ki veljajo pri ocenjevanju drugod, čeprav drži, da še niso vsi dodelani. "Po moji oceni bi se moral s svojimi salamami uvrstiti nekje od tretjega do šestega mesta." Kaj naj napišemo? Skromen je, glede na doseženi končni rezultat. Prepričan pa je in zagotavlja, da svoje recepture in tehnologije ne bo spreminjal, saj po njej dela že trideset let. Zaveda se, da je okus salame izredno pomemben in ko je slišal, da je bil na tem pri ocenjevanju poseben poudarek, mu je bilo to zelo všeč. Moti ga, da ljudje salamam rečejo koline. "Tisto, kar sc že od nekdaj, mnogo let nazaj, šteje za domačo kmečko salamo, naj tudi danes to ostane in tradicija naj se "pelje naprej". Še vedno je zaposlen v Siporexu Zagorje, kljub temu pa za svojo ljubezen, dobro salamo, vedno najde čas in voljo in tako bo še naprej. Ko sta bila sodelavca Zasavca pri njemu na obisku, je v sušilnici viselo približno 300 do 400 salam. Ponosen pa je na svoje uspehe tudi zato, ker je pravzaprav priseljenec. Sicer je že kar nekaj vode preteklo od tedaj, ko seje izpod Malega Kuma preselil v "nižino" in tukaj uspel z izdelovanjem dobrih salam. Nekateri so mu govorili, daje "tam gori" to mogoče, tukaj pa... Dokazal je, da sc tudi tukaj, kjer je, da narediti prav tako dobro salamo kot tam gori, samo znati je treba. Seveda so tudi taki, ki mu tudi zavidajo in jim celo pride na misel, da bi odšli na ocenjevanje z njegovo salamo. Tem je lepo povedal, da svoje izdelke predobro pozna, da bi sc jim kaj takega izšlo. Res pa je tudi, da ljudem, za katere dela salame že vrsto let zaupa in ve, da jim kaj takega nikoli ne bi padlo v glavo. Dela za dvanajst strank, recept pa je za vse enak in pravi, da sploh ni tako grozna skrivnost. Ne boji se, da če tudi bi ga komu zaupal, enake salame, kot on sam, ne bi mogel narediti. V njegovih izdelkih ni moč najti nobenih kemikalij, so pa drobne malenkosti, kijih mogoče v salamah mi "navadni zemljani" ne bi pričakovali, so pa zelo pomembne. Prav posebej je poudaril:"Če ali ko bom v salamah zasledil kemijo, potem moje salame ne bo več na salamijadi". Svoje delo bo nadaljeval po svojem receptu za svoje stranke, ob vsem tem je pa največji poudarek prav na sušenju in zračenju, bolj kot pa na čem drugem. "Vsekakor sem ponosen, da sem ostal v špici, da so vsi zadovoljni in če bo komisija tako nadaljevala svoje delo, kot gaje letos zastavila, bom z veseljem in ponosom spet sodeloval. Nekaj je pa še! Zaradi vsega tega imam pa tudi probleme, saj se je povpraševanje po mojih salamah močno povečalo..." No, če ima Toni Zupanc samo ta problem, je pač srečen človek. Še ena zlata plaketa, še ena srebrna plaketa in prva Zasavčeva nagrada pa je šla v roke mladega Mirana Kneza iz Briš. Letos je sodeloval prvič, ker lani sploh ni vedel za to prireditev. To pot pa so OBČINA TRB0VUE se domenili doma, da se bodo pravi čas pripravili. Izdelovanje salam pri njih ni ravno dolgoletna tradicija, kot pri večini sodelujočih. Z bratom Daretom, tokratnim dobitnikom bronaste plakete, delata salame približno tri ali štiri leta. Če ni tradicije, potem mora biti ogromno znanja, da lahko doseže človek tak uspeh, kot gaje Miran Knez na 2. zasavčevi salamijadi. Pravi, da ima za to naj večje zasluge Ivan Ravnikar. Pri njem seje učil, zaupal mu je recepte, lepo po domače je vse povedal in uspeh ni izostal. Prostore, ki so potrebni za tako dejavnost ima doma. Nazadnje je naredil okrog sedemdeset salam, kar pa so v glavnem porabili doma in nekaj razdelili in podarili. Ima veselje do dela z mesom, prašiče vzgaja doma, saj živi na kmetiji, torej je zares vse domače. Z bratom sodelujeta in drug drugemu pomagata. On gradi hišo poleg kmetije. Miran Knez priznava, daje bil kar malo presenečen ob uvrstitvi njegovih salam in zagotovo mu bo to dalo nov zagon in veselje do tega dela. Sicer je zaposlen v Eti-ju, tako daje včasih malce naporno, vendar zaenkrat še zmore. Ima pridno ženo, kije bila tudi doma na kmetiji, tako daji takšno življenje ni neznano in pa dva majčkena prikupna otročička, fantka in punčko in dejali bi, daje vse življenje še pred njimi in med drugim še mnogo salamijad. Tako, priznanja in nagrade so bile podeljene in vsi, ki so poskusili sodelujoče slastne lepotice, so vedeli, da so prišla v prave roke. Ko seje "procesija" neuradnih preizkuševalcev zvrstila mimo mamljivih dobrot salamarskih mojstrov in je grlo osvežila žlahtna kapljica, je bilo že treba zaploskati prvima plesalcema, ki sta privabila še druge in scenarij prireditve seje malce spremenil. Če so do takrat gostje v restavraciji posvečali pozornost nagrajencem, je bil že skrajni čas, da svojo pozornost obrnejo na sebe. Ne samo zaplesali, tudi zapeli so in razpoloženje je bilo že kar na višku, ko je prišela na vrsto nagradna igra za goste. Po navadi (se pravi na 1. Zasavčevi salamijadi) gre za ugibanje in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Kaj seje pa ugibalo, to je pa druga stvar. Za uganko sta poskrbela glavna sponzorja Slavko Lazar, Mesarija KUM Zagorje in Milan Dolanc, Mesnica FERDI Trbovlje. Pred zbranimi gosti seje pojavila košara, polna najrazličnejših dobrot, kijih je vanjo zložil Slavko Lazar in jih stehtal, pa nikomur zaupal prave teže tega darilnega paketa. To je bila fr f; J r: J n n Milan Dolanc predaja bon Alojzu Miklavčiču naloga vseh sodelujočih, ki so se morali, kakor so vedeli in znali, prikopati do čim bolj pravilnega podatka o teži. Tisti, kije bil s svojo trditvijo najbližje pravi teži, je lahko odnesel paket domov. Približno trideset je bilo junakov, ki so se pomerili v tehtanju na občutek. Točna teža je bila 7,735 kg. Najbližje tej teži pa je bila ugotovitev Petre Knez in sicer 7,770 kg. Moramo priznati, da je odlična uganjevalka z zelo razvitim šestim čutom. Drugi sponzor Milan Dolanc pa je v lepo belo kuverto vložil vrednostni bon za 7.920 SIT. Uganka pajc bilo vprašanje, v kateri stavbi ima Mesnica FERDI svoje prostore. Odgovorov je bilo kar precej, vendar jih je bilo veliko tudi narobe, čeprav je bil naslov na kupončku celo napisan, vendar pravilen odgovor seje glasil "bivši hotel Rudar". Ker je bilo šest odgovorov pa le pravilnih, je bilo zastavljeno še podvprašanje, kdaj je bila uradna otvoritev novih prostorov. Pravilnemu datumu 13.3. 2001, seje najbolj približal Alojz Miklavčič z odgovorom 15. 3. 2001 in prejel nagrado, vrednostni bon. Po sami vrednosti sta bili obe nagradi enakovredni. Nikakor ne moremo mimo tega, da o glavnih dveh sponzorjih ne bi še česa povedali, vendar v naslednjih dveh {tevilkah Zasavca Namenoma omenjamo sponzorje prireditve na koncu, ker star pregovor pravi:"Konec dober, vse dobro!" Brez dobrih sponzorjev pa tudi začetka ne bi bilo, torej, poleg glavnih dveh, so za uspešno prireditev zaslužni še Občina Trbovlje (rekli so mi, da moram dvakrat podčrtati, le zakaj? op.p.) Grafex d.o.o. Izlake Vinogradništvo Steycr MARKET MESARIJA KUM Prešernova 1 Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 64-352 MESNICA DELIKATESA POD URO Cesta zmage 35A Zagorje ob Savi Tel.: 03/56 68 225 mesnica, delikatesa ierdl Milan Dolanc s.p. MESNICA DELIKATESA FERDI Trg revolucije 26, 1420 TRBOVLJE Tel.: 0V 56 26 650 Na prireditev so bili povabljeni tudi vsi Naj športniki Zasavja leta 2000, ki so jih izbrali bralci Zasavca in prav vsi so se povabilu tudi odzvali, zato se jim organizator naj lepše zahvaljuje. Tako je minila polovica večera tiste, prav nič prvoaprilske, nedelje. O drugi polovici pa naj govorijo slike, besede bi bile odveč... Tehtanje |e bilo težko opravilo. ^iming purizem Litija Valvazorjev trg 10 TIMING TURIZEM IZ LITIJE VAM POLEG VSEH "ZIDANIH" DESTINACIJ EMINENTNIH TURISTIČNIH HIŠ, PONUJA TUDI NAJEM PROSTOROV ZA VAŠE KAMP PRIKOLICE. NA VOUO JE ŠE NEKAJ ATRAKTIVNIH PROSTOROV V BOROVEM GOZDU AVTOKAMPA "TAŠALERA" V PREMANTURI (ISTRA). NUDIMO VAM NAJEM AVTOMOBILOV V SISTEMU "HERTZ RENT A CAR" Za podrobne informacije smo vam na voljo po telefonu 01/898 38 22 ali 041/458 444 Ml ZA RAZLIKO 00 DftUOlH U£M0 KAM UAS POŠILJAMO! m «§ KOORDINACIJA EKO ŠOL NA IZLAKAH V Medijskih Toplicah so se v petek, 6.aprila 2001 zbrali predstavniki vseh slovenskih eko šol. Teh je trenutno v Sloveniji 85. Gostitelj tokratne koordinacije je bila OŠ Ivana Kavčiča Izlake s podružnično šolo Mlinše, ki šolarjem že nekaj časa poskuša privzgojiti eko način življenja. Na srečanju so med drugim predstavili tudi eko program družbe Eti z Izlak oziroma njen okoljski standard kakovosti ISO 14001. Predstavili so merila o podeljevanju eko zastav za letošnje leto, govorili so o prireditvah ob jubileju projekta eko šole, o dejavnostih pomurskega ekološkega centra. Le-ti bodo predstavili zgoščenko in priročnik za učitelje, v katerem bo pravilnik o ravnanju z embalažo, idr. V Zasavju so v projekt eko šole kot način življenja vključene štiri šole; OŠ Marjana Nemca iz Radeč, OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj, OŠ Tone Okrogar iz Zagorja in OŠ Ivan Kavčič iz Izlak. Vse so že osvojile najvišje priznanje projekta - eko zastavo. V projektu sodelujeta tudi podružnična šola z Dola pri Hrastniku ter podružnična osnovna šola Mlinše. Projekt eko šole oziroma okoljske vzgoje je namenjen osnovnim in srednjim šolam. Njihov cilj je ozaveščanje mladih ter vnos znanja in vzgoje o okolju in za okolje v šolski pouk. Srečanje so zaključili v OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah, kjer so si lahko ogledali razstavo iz odpadne embalaže ter dobili vtis o življenju in delu na šoli. Omeniti velja tudi prizadevnost šolskih kuharic, ki so se znova izkazale. Mnogi so bili navdušeni nad njihovim sadnim kruhom ter ostalimi dobrotami. Ogledali so si tudi izvode šolskega časopisa Iskrice, v katerem se s svojimi literarnimi in likovnimi izdelki predstavljajo učenci. Besedilo in slika IRH V KAN D RS AH SO PRAZNOVALI V soboto, 31.marca smo bili v Kandršah priča prvemu srečanju krjanov in sicer na prireditvi v znamenju marčevskih praznikov: dan žena, dneva mučenikov in materinskega dne. V sodelovanju z Gasilskim društvom Kandrše smo pripravili mladi in naj mlajši krajani kratek kulturno razvedrilni program. Smo recitirali, peli, odigrali nekaj krajših igric in seveda iskreno čestitali pravzaprav vsem obiskovalcem, saj smo bili enotnega mnenja, da za lepe želje ni nikoli prepozno. Izkazalo se je, da je takšnih in podobnih prireditev na lokalnih nivojih daleč premalo, saj smo zelo navdušili naše sovaščane. Nekaj dni pred to prireditvijo smo pokazali del programa na občnem zboru Gasilske zveze in tudi med gasilskimi funkcionarji naleteli na prijetno navdušenje, saj so nas povabili celo k sodelovanju na tem področju. Zato smo se odločili, da bomo takšna srečanja pripravljali najmanj enkrat na leto in bomo s tem pripomogli k zmanjševanju vse večjega odtujevanja med ljudmi, ki je posledica današnje prezaposlenosti in preobremenjenosti. Na lastni koži, če sc lahko tako izrazim, smo se prepričali, da takšne stvari "dobro denejo". Še enkrat pa bi se rada zahvalila vsem, ki so nam pomagali kriti stroške organizacije te prireditve, založbi TKM Records iz Litije in predstavniku ZKP RTV Slovenija, ki sta prispevala nagrade za nastopajoče, vsem, ki so sodelovali za njihov trud in dobro voljo ter GD Kandrše za sodelovanje in dano priložnost. Zelo sem vesela, daje moja pobuda naletela na tako pozitiven odziv in obljubljam vam, da bomo naslednjič še boljši. Miša Alešovec, slika Andrej Ocepek PREDSTAVITEV POSLANSTVA RAZVOJNE KOALICIJE Občina Trbovlje je v sredo, 28.marca, pripravila novinarsko konferenco. Predstavili so poslanstvo razvojne koalicije občine Trbovlje in pregledali njeno dveletno delo. Razvojna koalicija je bila ustanovljena 15.oktobra 1997 z namenom združenja vseh razvojnih potencialov v občini za učinkovitejši in uspešnejši razvoj lokalne skupnosti. Projektni svet je v letu 2000 razpisal javni nagrani natečaj za najboljši esej na temo Trbovlje leta 2020. Podelili so tri denarne in eno simbolično nagrado, ki jo je prejela 10-letna Maša Rome. Predstavili so tudi osnovo za občinski razvojni program in prostorsko študijo ter program ukrepov za izvajanje 3.dela zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnega prestrukturiranja regije. Občina je objavila razpis za izdelavo lokalnega razvojnega programa. Lokalni razvojni program vsebuje strateški in izvedbeni del in mora biti izdelan v skladu z določili zakona ter z določili o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave in načina spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa. V okviru razvojnega programa se bosta izdelala tudi dva podprograma: program poselitve in sproščanja rudniških površin za razvoj obrtno-industrijskih con ter razvojne možnosti južnega dela podeželskega prostora občine Trbovlje. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št.21/2001 dne 23.3.2001 IRH, slika PRAV ZMAGA ZA TRBOVELJSKE DEBATNIKE Minuli konec tedna je v črnomaljskem srednješolskem centru in Hotelu Lahinja v Črnomlju potekal Mednarodni srednješolski debatni turnir, ki obenem velja tudi za državno prvenstvo. Na njem so sodelovali dijaki iz treh dežel, med njimi tudi dijaki trboveljske gimnazije. Pomerili so se na temo: People who commit sexual crimes should be punished more severely (ljudje, ki zagrešijo zločine seksualne narave, hi morali biti kaznovani bolj strogo). Dijaki D K Logos trboveljske gimnazije v sestavi Špela Ajdišek. Mihaela Lapornik in Samo Novak so bili najprepričljivejši in na tem tekmovanju tudi zmagali. jL*. integral Jk*. INTEGRAL ^INTEGRAL Jk*. INTEGRAL K5EFTI ELEKTROSERVIS&TRGOVINA ELEKTROTOM Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtn 7, 1412 Kisovec KLKKTROSERVIS VSEH VRST: -električnega ročnega orodja -malih gospodinjskih aparatov -generatorjev -bele tehnike TRGOVINA: -električnega ročnega orodja -pribora za električno orodje I/POSOIA: -električnega ročnega orodja GSM: 041/507-321, TELEFON: 03/56-71-321 1. naslov za zlate zadeve utr ^ j? & * ^ ZLATO n*' URE del, čas: 9h-12h in 15h-18h, sob.:9h-12h ■TEKSTIL VEDNO V AKCIJI! ŠIVILJA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/ 395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 ■5% popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!!! ■J III PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji. OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE! v.. v m i ” '7Vi srečno volnjo" Sobota: H. -12. INTEGRAL Avtobusni proenot in turizem, Zagorjo d.a.o. TURISTIČNA AGENCUA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorjc@siol.ncl Internet: http://www.intcgral-zagoijc.si ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE ff/ P7Wi KAJ 2-ppi Prvomajski klub VAL THORENS, APP že od 47.990.00 Prvomajska smuka v PASSO TONALE, APP že od 41.700,00 v KAPRUN-u, APP že za 35.000,00; MOLLTAL-u, APP že za 59.840,00 Tisti, ki pa že nestrpno čakate na vonj po morski vodi in po borovcih pa vam priporočamo: Kompasovo srečanje v NOVIGRAD-u že za 26.200,00 Prvomajske počitnice v Umagu za samo 4.900,00, Crikvenica že od 11.400,00; Rabac že od 9.800,00; Rab že od 10.100,00; Opatija že od 13.300,00; in pa super žur na Korčuli. Prvomajski izleti: ŠPANIJA (39.900,00), CVETOČA HOLANDIJA (83.500,00), SICILIJA (87.500,00), SKOTSKA (118.268,00), IRSKA (146.100,00), TURČIJA (89.380,00), KRETA (85.000,00), TUNIZIJA (63.000,00) Še nimate kataloga za poletje? Pri nas dobile katerega koli za kamer koli. mFffim Polo letnik 2000 Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, GLOBTUR, DOBER DAN, TEN TOURS, INTERFLASH, BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVENICA, ODISEJ, INTELEKTA, RELAX ... FC^MUtA t Mn tFM. 200t zn emro 7.Z00,00 (prmz) Pii m imlmj: DIJAKI, ŠZUDLMI!!! Če razmišljate o končnem izletu smo pravi naslov prav mi. Pripravimo vam obširno ponudbo maturantskih in absolventskih izletov primernih za vaš okus in žep. Oglasite se in skupaj bomo sestavili program izleta po vaših željah. fo potovanja n ■ ■ k potovanja z Odpiralni čas: od 6,00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 Od 1.595.203 SIT* dalje. (14.502 DEM) Prihranek: 220.000 SIT* Novi Polo * Cene v SIT so infonnativne in odvisne od valutnih razmerij Število vozil in modelov je omejeno # ttiaiggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 12. MALTRAVNA 2001 P. Jf.Cjj P. GOSTILNA PRI ZALOKI Lahko bi se reklo sprehod, čeprav se povečini namenijo še malce naprej od Gostilne pri Zaloki in si oddahnejo na Čcmšeni.ški planini. Gostilno pri Zaloki v Jesenovem, ki se imenuje še po nekdanjem kraju Zaloka, kot so nekoč rekli temu okolišu, pa marsikdo želi spoznati tudi zaradi izvrstnih rib, kijih znajo pripraviti in ponuditi. Že Dora Kajbič, nekdanja lastnica je pričela pripravljati postrvi, poznani pa so tudi po črnem kraškem teranu in kraškem pršutu. Sedaj v Gostilni pri Zaloki že osemnajst let gospodarita Doroteja in Božo Sotenšek, ki seje v Jesenovo priženil iz Trbovelj. S voj čas je bila tamkaj pristava Gambrškega gradu, Dorotejin prapraded pa je potlej to odkupil. V družini Sotenškovih sta še Darjan, ki je srednješolec, in Boža, ki je stara šest let. "Semkaj zaidejo planinci, nedeljski izletniki, zadnje čase pa je veliko zaključenih družb, ki se želijo poveseliti ali praznovati kakšne obletnice," je povedala Doroteja Sotenšek, ki že osemnajst let skrbi, da so njihovi gosti čimbolj zadovoljni. Povedala je, da se je njen brat posvetil strojništvu in dela kot strojni inženir, njo pa je od vsega najbolj veselilo gostinstvo. Izredno veselje ima do kuhanja, čeprav pri gostilniškem delu stremi k temu, da bi gostom ponujali domače zasavske kot tudi druge narodne jedi. Po želji in po naročilu ponujajo tudi druge jedi, zrezke ali lignje, za nedeljska kosila pa po navadi kar: govejo juho, svinjsko pečenko, krompir in solato. Če gostje želijo, spečejo tudi jagnjetino. Občasno z možem naredita tudi kakšno domačo salamo, pršut pa naročita v Pršutarni Šepolje v Novi Gorici. Običajno v Gostilni pri Zaloki ni povpraševanja po sladicah, ob praznikih pa vendarle ponudijo tudi orehovo ali metovo potico, pozimi pa v krušni peči pečejo kruh. Od vsega pa Doroteja Sotenšek še najrajši pripravlja postrvi, pri čemer se ji zdi najvažnejše, da je riba sveža, na pogled lepa in dobro hranjena, katero posoli od znotraj in od zunaj, jo pomoka z vseh strani in vrže v vroče olje. "Koliko minut pečem postrv, bi težko rekla," pravi Doroteja Sotenšek, "saj imam že prakso in že na pogled vidim, če je riba pečena." Postrv se ji zdi najbolj okusna med potočnimi ribami. K postrvi pa ponudijo še bel kruh, krompir v kosih z maslom, malce zabeljen in posut s peteršiljem ter zeleno solato in belo vino. V Gostilni pri Zaloki, kjer se lahko najavijo zaključene družbe do okoli šestdeset gostov, niso preveč naklonjeni posodabljanju, le kuhinjo bi v prihodnje radi malce boljše opremili. Kajti radi bi ohranili tradicijo, saj njihova gostilna s pristnim kraškim teranom in kraškim pršutom ter postrvmi, neprenehoma deluje že petdeset let. Odprto imajo ob delavnikih od 14. do 22. ure, ob sredah zaprto, ob sobotah in nedeljah pa je odprto od 11. do 22. ure. Kako jim uspeva pridobiti vedno nove goste? Preprosto, že s prvim vtisom se potrudijo, daje čim boljši in da ga znajo tudi ohranjati. S prijaznostjo, ustrežljivostjo in kvalitetno dobro hrano želijo zadovoljiti svoje goste. Glede ponudbe hrane bi k jedilniku radi dodali še tipične zasavske specialitete ali tudi kakšne specialitete iz Primorske in Dolenjske, ker pač marsikdo nima možnosti, da bi kdaj okusil tovrstne specialitete. V gostilni pod Čemšeniško goro, kot pravijo, pa lahko najdete še zanimivo panjsko končnico, ki jo je pred hišo narisal Božo Sotenšek, pa tudi notranjost Gostilne pri Zaloki krasijo zanimive slike, med drugim pa tudi verz iz pesmi Otona Župančiča: "...Moja duša je Židane volje, kot bila bi pila -kraški teran." Pripis pod neko drugo sliko je morda zanimivejši, saj pravi: "Med dvema prepirljivcema se tretji veseli." Kakopak pa se je še najbolje prepričati in ugotoviti, kako okusne so njihove postrvi ali vsaj kako prijetno se je vsesti k skodelici čaja, če se med vikendom namenite, recimo, mimo Gostilne pri Zaloki na Čemšeniško planino ali pa vsaj od Zagorja mimo Kotredeža do Jesenovega. Do tiste gostilne torej, kjer so zelo veseli tudi dobre uvrstitve na Zasavčevi lestvici za naj-gostilno. RR., slika: PRAV NAJ GOSTILNA - AKCIJA V POLNEM TEKU! Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 406 2. Point 21, Hrastnik - 229 S.Gostišče Kum, Zagorje - 172 4. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 168 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 88 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 50 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 33 8. Naš hram, Kisovec - 29 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 23 10. Restavracija L, Trbovlje - 19 11 .Gostišče Brin, Trbovlje - 18 Gostilna Zaloka, Jesenovo - 18 Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 18 H.Gostišče Jež, Radeče - 16 Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Kmečki .turizem Zorec Izlake, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Tokratno nagrado (kosilo za dve osebi + liter vina v gostilni Pri Zaloki) prejme Joža Drobež, Čemšenik 10, Čemšenik. Nil j gostilna Za.sj m«## za gostilno; Glasujem za gdstiln^: Glasoval sem? ee> ee n r ^ to cinocioi> CAR LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA commerce ^»um! AKCIJA do RAZPRODAJE zaloge vozil 2000, , Jer'.. ■ ugodni krediti do 60 mesecev CORDOBA boks . 2.000.000,00 SIT/18.100 DEM CORDOBA 60KS 2.066.000,00 SIT/18.700 DEM VARIO Stena opr. 60KS 2.039.000,00 SIT/ 18.400 DEM IBIZA S klimo boks 2.066.000.00 SIT/18.700 DEM IBIZA Stena opr. 75KS 2.000.000,00 SIT/18.100 DEM ' NE ZAMUDITE, NIKOLI UGODNEJŠE DO NOVEGA VOZILA INF ORMACIJE v salonu vozit CARcommerce Litija ali na telefonu ti 01/ 898 04 40 , 01/ 898 31 73 AROSA-IBIZA-CORDOBA-CORDOBA VARIO- ■ '.-TOLEDO- . A-ALHAMBRA Rudarska cesta 9, 1412 Kisovec tel.: 03/56-71-544; fax: 03/56-71-571 e-mail: multima(bjmuliima.si Mimo Vam vesele VeUhvmene pramiHe! \ L,,.. % <;Piazt/iavatijj2s deiij/P dui^uni/ Z/ Kad.ir so praznibi, sv svojslvvim poiularjajo tudi ilmžvnjv, okla ravan ju in veseljačenju. Slvlierni naj k s LabršnoLoli kjesto izkazal pozornost do Mi/njih, poznanili ali Uidi družili. K pozornosti sodijo olidaravanja kot tudi prijeten Ldepet ter prisrčno razpoloženje, navdano s smeliom, veseljem, vedrino ali tudi zaupanjem. Morda se velikonočni prazniki zdijo manj družinski, ker se s piriti, potico, pomarančami ponavadi še koga okla ruje, pa če so to najkližji ali tudi drugi. Vsekakor pa gre za praznik veselja in pozitivnih vrednot, ki naj hi zbliževal tudi družine. Zagorski skavti, ki delujejo v okviru Župnije Zagorje, že nekaj let gesto pozornosti posvečajo tudi bolj osamljenim. Zalo z darilci in s kulturnim programom obiščejo varovance v Domu starejših na Izlakah in tiste, ki m* ravno te dni v Splošni bolnišnici I rbovljc. I o vrst no srečanje bodo letos organizirali v soboto, 14. aprila, za prevažanje pa bo kot sponzor po.-krbel l\enl-a-car juvan. ludi za pirhe in pomaranče so skavtom priskočili na pomoč sponzorji, jako bodo tradicionalnih velikonočnih jedi in prazničnega veselja deležni še mnogi drugi, katerim bi se sicer prazniki zdeli manj veseli. P.R. n r77 g GASILCI SO ZBOROVALI Dne 29.marca zvečer so zborovali predstavniki trboveljske občinske organizacije gasilskih društev. Občni zbor je pripravila Občinska gasilska zveza Trbovlje, udeležili pa so se ga predstavniki vseh trboveljskih prostovoljnih in industrijskih gasilskih čet ter poklicne enote. Občni zbor je potekal v dvorani gasilskega doma v Čečah, na Katarini. V počastitev tega zbora je Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj pod vodstvom Riharda Majcna pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi. Na zboru so poročali odgovorni odborniki kaj vse so storili v preteklem letu, koliko je bilo intervencij in kakšne so bile in kako so dopolnjevali svojo požarno varnostno opremo vključno z vozili. Zaslužnim gasilcem so podelili več priznanj. IL PRVI SEJEM DUHOVNOSTI IN EZOTERIKE V soboto, 31.III. in v nedeljo, I .IV. je potekal v ljubljanski festivalni dvorani prvi sejem duhovnosti in ezoterike z imenom EZOFEST. Očitno pa organizator Nirvana d.o.o. ni računal na tako številno občinstvo. PRVIČ V SLOVENI)! FESTIVAL - SEJEM DUHOVNOSTI IN EZOTERIKE EZO©TESt SLOVENIJE za telo, dušo in duha Zaradi gneče obiskovalci pri najboljši volji niso mogli prodreti do vseh razstavljenih miz, ki so bile bogato obložene z zdravilnimi zelišči oziroma njihovo predelavo, z zdravo prehrano, naravno kozmetiko... Kupiti je bilo mogoče perilo moči, zdravilne kamne, tibetanske in indijske izdelke duhovne kulture, ezoterično literaturo... Mogoče si je bilo fotografirati auro ali pa se seznaniti z reikijem, jogo, bioenergijo, aromaterapijo, meditacijo in podobnimi vedami za izboljšanje duše in telesa. Vrstile so se tudi okrogle mize, delavnice in nastopi, tako je predstavila na primer zdravljenje z glasom Shirlie Roden iz Anglije, ki smo jo lahko poslušali že v Zasavju, saj pogosto obiskuje Slovenijo. Ker ljudje intenzivno iščejo pripomočke za sproščanje, zdravljenje in samozdravljenje, potekajo podobni festivali po svetu že dvajset MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Člani knjižničarskega krožka z OŠ Ivana Kavčiča so sodelovali v natečaju Lepše okolje - lepša Evropa in spisi so bili po navodilih zelo dolgi. Zato smo izbrali le del Janjinega sestavka, ki govori o ekologiji. Oglasili so se tudi učenci in učiteljici s podružnične šole iz Mlinš. Poslali so za cel šolski časopis prispevkov in priznati moramo, da so zelo prisrčni. Ravno tako četrtošolci z Izlak, ki so ustvarjali izdelke na temo Moj domači kraj. Lepo bi bilo, če bi se še kaj oglasili. Pričakujemo pa tudi prispevke z drugih šol. —f' i ' uM. e. UUDJE SO SPREGLEDALI Končno so ljudje spregledali. Zavedati so se začeli, da brez čistega zraka rastline in drevesa ne morejo živeti. Brez njih ni kisika, ni čistega zraka, torej ni življenja. Smo ogroženi? Ne bomo obstajali več? Človek sam je kriv za to. Zavedajmo se, kaj so ljudje skozi zgodovino storili s svojo preveliko pametjo, z naglim razvojem gospodarstva, s hlastanjem za materialnimi dobrinami... Mimo mene pride mamica z malo hčerko v naročju. Pustimo ji dihati čist zrak, pustimo ji živeti. Janja Baš, S.b., Knjižničarski krožek OŠ Ivana Kavčiča PRAZNIK Bližal se je kulturni praznik. Začeli smo s pripravami za prireditev ob tem slovenskem prazniku. Pridno smo barvali, lepili, trgali in se učili za prireditev. Naredili smo živali, oblake, valove, rožice, vse je bilo vključeno v prireditev. Peli smo lepe pesmi, lepo smo pripovedovali zgodbe, recitacije. Sošolki Urška in Katja sta zapeli zelo lepo Prešernovo pesem Železna cesta. Nekateri igralci so dobili obleke. Napočil je trenutek. Nastopajoči smo prišli ob treh, starši pa ob štirih. Sprva sem imela tremo, ko sem odigrala, nič več. Luč mi je svetila v oči, tako da sem imela ves čas solzne. Snemat nas je prišel gospod Boštjan. Ko je bilo konec, sem bila vesela, da se mi ni nič zataknilo. S starši smo odšli na razstavo prtičkov in naših izdelkov, predvsem likovnih, ki so bili predstavljeni v šoli. Nekatere mamice so spekle pecivo, ki smo ga lahko tudi poskusili. Vse mi je bilo všeč. Upam, da bom še večkrat nastopala, na Mlinšah ali Izlakah, ali kjerkoli že. Tjaša Loga j, S.razred, OŠ Mlinše SPET Tl KOSOVIRJI Učenci in učiteljici smo odšli v Ljubljano, kjer smo si ogledali igrico z naslovom Spet ti kosovirji. V Ljubljano nas je peljal avtobus. Med vožnjo smo bili kar malo nemirni. Ko smo prišli v gledališče, so nas že čakala dekleta, ki so nam vzela bunde, kape ter jih zložile na kup. Kmalu za tem smo lahko odšli v dvorano. Bilo je čudovito! Sedli smo se in čakali, da se ugasnejo luči. Zadaj za nami seje prižgala ena sama luč. Tam so bili štirje kosovirji. Eden je smrčal, drugi trije pa so se spraševali, kdaj bo ura letenja. Namreč učitelj je kar naprej spal. Naenkrat pa se je učitelj zbudil, vendar je med govorom o ljudeh zopet zaspal, kosovirji so se odločili, da se podajo na pot in sami poiščejo ljudi. Veste, da lutke ne letijo? Ampak te so! Vam povem, kako? Lutkarji so te tri lutke privezali na majhne koleščke, ki so viseli na vrvi. Potisnili so kosovirje, da so v hipu poleteli nad našimi glavami. V igrici so nastopili tudi snežna sova, krokodil, snežne muce, coprnica Zofka, Strašnik, rl.? ti a tn? n tl o 12. MALTRAVNA 2001 in več let. Zato so se organizatorji odločili, da bodo podobne prireditve pri nas v bodoče par dvakrat letno. Fanti Moljk ALPINISTIČNE NOVICE V nedeljo, 25.marca sta se člana alpinističnega od-seka Planin-skega društva Trbovlje Seba-stjan Jančič in Drago Kodrič namenila v Kamniško Savinske Alpe z namenom, da se lotita plezanja ustrezne smeri. V meglenem in oblačnem vremenu sta se podala proti Planjavi. Odločila sta se, da preplezata Wisiakovo smer v grapi Planjave (2394 m). Snežne razmere so bile razmeroma ugodne in so obema plezalcema dovoljevale plezanje brez vmesnega varovanja. To sta plezalca tudi izkoristila in po dobri uri efektivnega plezanja izstopila iz smeri. Smer je bila dolga 360 m in imela naklon od 55 do 60 stopinj. Med plezanjem je plezalcema nagajalo padajoče kamenje in kosi ledu. Vesela sta bila oba potem, ko sta srečno izplezala iz stene, v popoldanskih urah pa sta se srečno vrnila domov. V torek, 3.aprila se je lotil plezanja v Kamniško Savinjskih Alpah trboveljski alpinist Zdravko Zajc. Z vzponom proti Grintovcu je pričel v Kamniški Bistrici in nadaljeval preko Kokrškega sedla in nato vstopil v Bučmanovo smer, s težavnostno stopnjo II-III, z naklonom 60 stopinj in dolžino 150 metrov. V smeri se je mudil kakšno uro, nato pa se je povzpel še na vrh Grintovca (2558 m). Po krajšem pristanku in počitku se je odločil za povratek kombiniran s sestopom po Grapi čez Jane in Jugovzhodnem grebenu. Zaradi nevarno viseče opasti, ki je visela v Grapi čez Jamo, je izbral varianto na Jugovzhodni greben in nato po steni grebena sestopil proti Kokrškemu sedlu. Tudi sestop je potekal v precejšnji strmini s 60 stopinjskim naklonom. V dolino, od koder je začel, se je vrnil nato brez težav. Vreme je bilo zelo lepo, sončno in toplo, sneg idealen in v višini nad 2000 metri ga je še zelo veliko. T.L MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS mama goska in male goskice ter na koncu ljudje. Ko je bilo predstave konec, smo tako ploskali, da so se morali igralci večkrat prikloniti. V avtobusu smo bili razigrani in veseli. Vsak je imel lepe misli, ko pa smo si ogledali tako lepo igrico. Mislim, da se moramo zahvaliti učiteljicama za tako lepo presenečenje. Sara Maicen, 2.razred Podružnične šole Mlinše GASILEC JAKA Jaka je pogumen gasilec in je poveljnik gasilskega društva. Nekega dne seje stemnilo. Gasilce je poklical alarm. Ko so prišli do alarma, so videli, da gori. Kmalu je zazvonil telefon. Klicala je prestrašena gospa in povedala, da gori kozolec. Gasilec Jaka je šel po avto, vključil sireno, naložil gasilce in odpeljali so proti kozolcu. Požar je bil zelo hud. Gasilci so začeli gasiti z vodo. Električna žica je bila napeljana na kozolec in žica se je odtrgala. Nato je nastala tema. Gasilce je bilo strah, ker niso vedeli, kaj bi naredili. Vode je zmanjkovalo, elektrike ni bilo in tema je bila vedno večja. Gasilci so toliko časa gasili, da so pogasili. Gasilci so uspešno pogasili požar. Vrnili so se domov. Doma jih je čakala dobra večerja. Dobro so se najedli in odšli spat. Jutri pa jih zagotovo čaka nova dogodivščina. Rok Bregar In Stanko Borštnar, 4.razred OŠ Mlinše ŠENTGOTARD Mali Gotard se v gozdu izgubil je, očka njegov ves prestrašen je. Išče ga vojska vsa. Ko najde ga, oče v zahvalo zgraditi cerkev da. Tu zdaj vasica Šentgotard stoji in v njej Barbara Benko živi. Barbara Benko, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča Izlake GRAD KOLOVRAT V našem kraju stoji kraj, ki se imenuje Kolovrat. Velja za posebnost, ker se naša vas imenuje po njem. Sam grad pa je dobil ime po plemiški družini Kolovrati, ki je zgradila ta grad. Stoji na hribčku zraven kmetije Pirkovič. Okrog gradu je gozd. V bližnji preteklosti so bile tu same razvaline. Pred približno petindvajsetimi leti so ga začeli obnavljati in ga pozidali tako, da ima nekdanjo pravo podobo. Lastniki so iz Ljubljane, ki občasno prihajajo v grad za konec tedna. Včasih organizirajo tudi kakšne oglede, vendar jaz še nisem bila v njem. Morda bom imela priložnost, da si ogledam našo krajevno znamenitost. Tega si zelo želim. Anita Lazar, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča Izlake RUDNIK V POLŠINI Prišli rudarji in kopači, da rudnik bodo našli. So kopali in kopali, ANTIMON so našli. V potoku Orehovica rudarji rudi prali so. Rude je bilo vse več, vse več, kar naenkrat pa nič več. Rudnik zaprli so in nam ruševine ostale so. David Rozina, 4.a. OŠ Ivana Kavčiča Izlake LOG Živim na Logu. Imamo lepo okolico in veliko kmetij. Na Logu je pet hiš in en vikend. Log je pokrit s travniki, polji, gozdovi in sadovnjaki. Dvorišča pred hišami so pokrita z asfaltom in tudi cesta je asfaltirana. Če gremo po makadamski cesti pridemo do Kostrevnice ali na Mlinše. Duši Čoki, ž.razred, Mlinše ŽVARUUE Naša vas se imenuje Žvarulje. Pred hišo imamo veliko dvorišče. Imamo čisto okolico. Blizu imamo gozd. V njem živijo živali. So zelo ljubke. Imamo kmetijo. Če pogledamo iz terase, vidimo čebelnjak. Vidi se tudi v Hmelen. Imamo zelo lepo pokrajino. Naša hiša je zelo velika. Imamo lep razgled. Vidijo se pašniki. Zabava, Krvavec. Meni je gozd najbolj všeč. Naša okolica je lepa. Vid Prašnikar, 2.razred, Mlinše 12. MALTRAVNA 2001 77 JjG jr.njrin čJr.č PET PESNIC -UPOKOJENK - SE JE PREDSTAVILO Dne 29.marcaje od 17.ure dalje potekal v dvorani doma Društva Upokojencev Trbovlje literarni večer z naslovom "Kjer resje cveti". Večerje pripravil in izpeljal odbor za literarno dejavnost DU Trbovlje in to v počastitev obeh ženskih marčevskih praznikov. Na tem pomladnem večeru so člani odbora predstavili domači javnosti pet pesnic, upokojenk, domačink. Na tem večeru so bile navzočim predstavljene pesnice Nanda Guček, Angela Bakovič, Mira Rožaj, Dragica Belak in Nuša Kukman. Nekatere od teh so bile javnosti že doslej bolj znane in predstavljene, nekatere pa prvič. Člani organizatorja, torej literarnega odbora Marja Kužnik (predsednica), Slavko Gulič, Janez Zavolovšek, Miha Gosak, Vinko Pfeifer in Tine Lenarčič, so s posameznimi pesnicami vodili sproščen pogovor o njihovem življenju in delu pa tudi o začetku njihovega pesnikovanja in dosedanjih objavah in nastopih. Vmes so deloma same, deloma pa člani odbora recitirali njihove pesmi iz raznih obdobij in na različno tematiko - pripovedno ali izpovedno. Pred začetkom večera pa tudi vmes med nastopajočimi je pripravil Ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje pod vodstvom Nande Guček, krajši koncert narodnih in umetnih pesmi raznih skladateljev. Večerje potekal zelo sproščeno, vedro, poučno, izrečenih je bilo mnogo lepih besed kar so podkrepili njihovi pesniški verzi. Polna dvorana poslušalcev je bila z večerom in vsem kar so slišali izjemno zadovoljna, kar so pogosto priznavali in potrdili z dolgim ploskanjem. Na koncu je pesnica Nuša Kukman, sicer tudi članica Vokalnega instrumentalnega ansambla - VIS-a - pri DU Trbovlje, še samka nenapovedano raztegnila harmoniko in skupno z njo je vsa dvorana zapela nekaj ljudskih pesmi. Bil je lep in prisrčen večer. IL DOLSKI UPOKOJENCI O PRETEKLEM LETU V četrtek, 22.111. so dolski upokojenci pregledali svojo dejavnost za leto 2000. Bogato dejavnost je zajel v svojem poročilu predsednik Nande Deželak in poudaril, daje društvo stanovska in ne politična organizacija. Pohvalil je pletilje, ki vztrajajo že 16.leto in športnike, ki so prejeli lani okrog 20 pokalov. Več o tem je poročala Mili Kobal, referentka za šport in rekreacijo. Precej lepih dosežkov so osvojili strelci, kegljači, balinarji in ribiška sekcija. Le ti so opravili tudi pomembno delo, saj so organizirali v Radečah regijsko in državno tekmovanje v športnem ribolovu. Njihov član Franci Jug je dosegel celo 2.mesto na tem tekmovanju, ribiška sekcija pa zlato sredino -9.mesto.. Tajniško poročilo je podala Gizela Habjan, iz katerega bomo povzeli le nekaj statističnih podatkov. Konec leta 2000 je DU Dol štelo 658 članov, od tega 342 moških. Sprejeli so 25 novih članov, umrlo pa jih je 24. Članov vzajemne pomoči pri ZDUS je 601. V lanskem letu so obiskali na domu 40 svojih članov, v hrastniškem domu ostarelih pa 5 članov, kar mislijo početi tudi v bodoče. Fančl Moljk BOGAT PROGRAM PLANINSKIH IZLETOV Planinska skupina PDT pri tudi letos pripravila in izdala natisnjen program svojih aktivnosti v letu 2001. Pripravil gaje njen vodja Vinko Pfeifer ob sodelovanju ostalih članov skupine, izdalo pa ga je PD Trbovlje. V programu je skoraj 30 izletov. Zadnjega so izpeljali 24.marca do Gašparjevc koče pod Velikim Kozjem blizu Zidanega mosta in se ga je udeležilo 35 udeležencev. IL PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO V nedeljo, 25.marca je na Limbarski gori potekala tradicionalna prireditev "Po nagelj na Limbarsko goro", ko se jo je udeležilo kar okrog 18.000 obiskovalcev. Tak obisk je organizatorje kar malce presenetil, saj so nabavili le 8.000 gorenjskih nageljnov, poleg tega je proti večeru zmanjkalo še drugih stvari in še vreme se je poslabšalo, tako da so prireditev končali. V družabnem delu je za razpoloženje skrbel ansambel Gamsi. FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTFRC FUNŠTEKC FUNSTERC FUNSTERC FUNŠTERC FUNŠTERC USPEŠNO SOŽITJE Društvo Sožitje iz Hrastnika je imelo svoj letni občni zbor 22.marca, kjer so napravili obračun za leto 2000. V tem času so organizirali več izletov, kjer so spoznavali Slovenijo, se udeleževali seminarjev in organizirali športno družabne prireditve. Vsako drugo sredo imajo na primer v hrastniškem bazenu plavanje od 16. do 18.ure. Tudi v bodoče bodo ustvarjali za prizadete osebe takšno družbeno okolje, kjer jim bodo omogočili čimbolj normalno življenje v skladu z njihovimi umskimi in fizičnimi sposobnostmi. "Posebno pozornost bomo namenili pridobivanju mladih družin v članstvu društva Sožitje," pravi Vika Matekel, ki že vrsto let prizadevno in uspešno vodi to humano organizacijo. Fanti Moljk PEVCI IZ PORABJA V TRBOVLJAH Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj že dolga leta goji posebno tesne stike tudi s člani Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel iz Monoštra. Zbor predstavlja enega temeljnih kamnov slovenskega življa v Porabju na Madžarskem. S trboveljskimi pevci Svobode si domala vsako leto izmenjujejo obiske povezane s koncertom. Tudi tokrat je bilo tako. Člani tega zbora so namreč v soboto 24.marca zvečer v domu Svoboda pripravili koncert. Hkrati s pevci so v Trbovlje prispeli tudi člani folklorne skupine iz KUD Šalovci iz Prekmurja. Brez dvoma je, da je bil to svojevrsten kulturni pa tudi družabni dogodek, kije tudi tokrat pomagal h krepitvi narodne zavesti Slovencev onkraj meje. IL BOJ GLODALCEM V TRBOVLJAH V času od 1. do 15.aprila poteka na območju občine Trbovlje splošna deratizacija, ki jo izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Akcya temelji na zakonskih predpisih in odloku občine Trbovlje. Vsi občani oziroma gospodinjstva, podjetja, obrtni obrati, zavodi so dolžni sodelovati v tej akciji s pokrivanjem nastalih stroškov. Izvajalci v tem času polagajo strupene vabe, ki postopoma zastrupljajo in uničujejo miši in podgane. IL m n tiirt) n tl n POD KOŽO SMO VSI.... v v STANE BOCKO O TEM, KAKO PTICI LETAJO RIKVERC Stane je direktor v podjetju Fortuna d.o.o. Trbovlje. Že prej pa je delal kot zobotehnik in socialni delavec. V Hrastniku, kjer živi z ženo, sinom, za člana družine pa šteje tudi psa, se dobro počuti. Tiste ozkosti, ki moti hrastniške ptiče, sam in someščani ne poznajo. Le smeha je, ne samo v Hrastniku, po njegovem mnogo premalo. l.V slovarju tujk (Giotta) za besedo fortuna (lat.) navajajo, da pomeni tudi slepa sreča. Predpostavljam, da se vaše stranke niso zaupale podjetju Fortuna le zaradi slepe sreče, ampak so imele tudi druge razloge. Kajti vse pa ne sme biti odvisno le od slepe sreče, mar ne? Sreča je običajno slepa, saj ni izbirčna, ko nas obiskuje. Kdor pa zaupa varovanje podjetju Fortuna, pa pravimo, daje imel srečo, ker nas je našel. Ž.Zanima me vaš najljubši pregovor. Za vsako rit se kabla najde. 3. Pa naj-slovenska in svetovna osebnost. Primož Trubar in Karl Gustav Jung. 4. Kako se kot Hrastničan počutite na delu v Trbovljah? Kar v redu. Problem je, da se včasih v Hrastniku počutim kot Trboveljčan. 5. Če bi sc politično opredeljevali, bi rekli da ste: a) desničar, ker (navedite zakaj) ali b) levičar, ker (navedite zakaj). Glede na to, da sem veliko let delal kot socialni delavec in so mi poznane stiske in potrebe ljudi, sem po prepričanju socialdemokrat. Torej nekoliko levo od sredine, saj skrajnosti ne maram. 6. Ali poznate tisto šalo, zakaj Hrastničani harmonkin meh raztezajo gor in dol in ne vstran? Menim, da to lahko vprašam, glede na to, da sem tudi sam polovični Hrastničan. Šal na račun prostora v Hrastniku je še več, tudi ptiči naj bi rikverc letali, ker ne morejo obrniti. Glavno paje, da ta ozkost ne leti na ljudi. 7. Kaj po vašem Zasavčani bolj potrebujejo: rudnike in še eno termoelektrarno ali si zaslužijo končno že kaj drugega? Zasavčani zaradi rudnikov in termoelektrarne zaslužijo že kaj drugega. S.Ste v tistih letih, ko se moški ponavadi že začnejo hvaliti, kolikokrat tedensko delajo »domačo nalogo«. Si upate povedati, kolikokrat to uspe vam? Pa prosim, ne pretiravajte! Tale pogovor bo zagotovo brala tudi vaša žena in lahko se zgodi, da bo ugovarjala. V lanskem letu enkrat, letos pa bolj poredko. 9. Kje najrajši preživljate prosti čas? Nekje z družino, pa tudi samemu mi ni nikoli dolgčas. Rad pa imam morje. 10. Kaj vas v medsebojnih odnosih najbolj Stane na morju uživa. Tudi zna. moti? Ne maram obrekovanja, rad pa imam ljudi, ki so vedno pripravljeni na šalo. Smeha je mnogo premalo. Besedilo Igor Gošte, slika os.arhiv S.B. FRANC MALGAJ: »MOJ VSAKDAN« Prvič in zadnjič sem pisal dnevnik v času šolanja na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Torej je očitno, da mi pisanje ne leži preveč. Vedno veliko laže svoje misli udejanjim z rokami kot pa spravim na papir. Sem pač človek bolj praktične in tehnične narave. Vsako jutro vstajam ob isti uri. tako da skušam biti 10 minut pred sedmo v sosednji zgradbi, kjer je moje delovno mesto. Tu me običajno že pozdravijo sodelavci, za katere moram reči, da so z večine izredno zgodaj na svojih delovnih mestih. Tako imamo možnost, da se počasi in umirjeno pripravimo na delo. Glede na to, da nas čaka predvsem delo z ljudmi, je to izredno pomembno, saj potem ni nepotrebne nervoze. Seveda pa tekom delovnega dne napetost narašča, ker se mnogokrat pojavijo situacije, ko je potrebno hitro ukrepati, da bi lastnike avtomobilov zadovoljili. Vedno nam to žal ne uspe, takšne situacije so zelo obremenjujoče in človeka težijo dalj časa. Dejstvo je, da terja delo z ljudmi precej napora, predvsem pa dobre volje. Vendar sem prepričan, daje meni ne manjka, saj po 37 letih, delo v avtomobilski stroki še vedno opravljam z velikim veseljem. Največje zadovoljstvo pa mi pomeni zadovoljen kupec. S svojimi sodelavci se dobro razumem, pa čeprav mi včasih lahko upravičeno očitajo, da sem siten. Vendar, ali mi pri mojih letih ni morda tudi to že včasih dopuščeno. V glavnem z razumevanjem sprejmejo moj odnos, kadar pa na obeh straneh preskoči iskra, pa sc umaknem, da v miru premislim zadevo in se kasneje laže in manj burno uskladimo. Ker sem mnenja, da mora obveljati red, dobi sogovornik morda občutek, da je moj način preveč avtokratski, ampak obrazložitev nikdar ne manjka. Z nekaj vmesnimi postanki za potrebe prehranjevanja mine dan, praktično vsak nekoliko drugačen, pogojen s situacijo v službi. Časa mi med tednom za razvedrilo in rekreacijo ne ostane, saj se delavnik konča šele proti večeru. Zvečer si redno vzamem čas, da preberem Delo in pogledam informativne oddaje na TV. Ob koncu tedna si vzamem čas, da bi zadostil telesnim potrebam za čim boljše zdravje. Seveda je tega veliko premalo, ampak ljudje smo pač tako naravnani, da zdravje ne cenimo dovolj, dokler ga imamo. Rad hodim v hribe, smučam, plavam, rad se vozim z dobrimi in hitrimi avtomobili in v tem najdem tudi zadovoljstvo in sprostitev. Dnevnik ureja Igor Goste 12. MALTRAVNA 2001 Finale Pokala Slovenije v košarki ORGANIZATORJEM VSE POHVALE! j. u Pretekli konec tedna je v zagorski športni dvorani potekal pravi spektakel - finalni turnir Pokala Slovenije v košarki. Za naslov končnega zmagovalca so se pomerile ekipe Zagorja Banke Zasavje, Geoplin Slovana, Krke Telekoma in Uniona Olimpije. V prvi sobotni tekmi so Zagorjani izgubili s Krko z 89:73, a pri tem pokazali zelo solidno igro. Najbrž veliko pove podatek, da je bil rezultat pred zadnjo četrtino iznenačen na 60. V drugi tekmi so imeli "zmaji" manj težav proti Slovanu in slavili s 85:69. Na nedeljskem finalu sta se torej udarili ekipi Olimpije in Krke in na koncu so več zbranosti, predvsem pa hladih živcev. prikazali igralci Olimpije, ki so se tako z zmago s 73:69 že devetič okitili z naslovom pokalnega zmagovalca. V tekmi za tretje mesto so Zagorjani spet morali priznati premoč nasprotniku, saj je bil Slovan po podaljšku boljši z 89:80. Vsekakor velja, daje turnir postregel z dobro košarko, solidno organizacijo, edinole bi se lahko vprašali, zakaj se navijači Crazy boysi in uprava ne želijo ali nočejo vsesti za isto mizo, kajti trma v tem primeru ne koristi nikomur - tako ne klubu, kot ne navijačem. Navsezadnje je bila večina prisotnih novinarjev mnenja, da je sploh v soboto izgledalo, kot da bi igrali v Novem mestu in ne v Zagorju. Ampak to je že tema za kdaj drugič. In ker ponavadi slike povedo več kot besede, je fotoobjektiv Toma Brezovarja ujel nekaj trenutkov finalnega turnirja. Peter Motnikar Navijaško-plesne skupine so navdušile... ... in trboveljski Flyersi tudi... ... da ne govorimo o tem, da so tudi "Lipe cvetele"... Visok obisk - predsednik vlade dr.Janez Drnovšek Ogrevanje Krkašev Davisona in Courtneya Napotki trenerja Sagadina in pomočnika Krofla "bankirjem"... "Fantje, akcija št.l," pravi trener Miloš Sagadin 12. MALTRAVNA 2001 3 p D V n Na finalni tekmi se je odvijal boj... ...v dobesednem smislu... ...ob parketu pa je bilo zaradi lepih deklet kar malce vroče... In na koncu -četrto mesto domcanom (Mario Primorac)... drugo mesto Krkašem (Simon Petrov)... Kratke vesti KRIŽMAN NI VEČ TRENER ZAGORJA Zagorje - Klub malega nogometa Gip Beton MTO Zagorje se je v prejšnjem tednu v polfinalu končnice pomeril s Sevnico. V tekmi, kejr so igrali na dve zmage, so Sevničani najprej doma visoko s 6:0 premagali "betonarje", slednjim pa se v petek zvečer ni uspelo maščevati za ta poraz, saj so izgubili tudi drugo tekmo na domačem terenu s 7:4. Zanimivo pa je bilo že dogajanje pred petkovo tekmo, saj so le dan prej zamenjali trenerja Darka Križmana, sicer tudi selektorja slovenske malonogometne reprezentance. Tako je v petek na klopi vlogo trenerja opravljal Tomaž Barbek, ki pa je že izjavil, da ga to delo dolgoročno gledano ne zanima.(pm) ZMAGA MAJE IN VANESSE V IZOLI Na 2.turnirju za DP v kickboksu za dečke in deklice v šemi kontaktu so uspešno nastopili tudi izlaški in zagorski Pondokwanovci. Izlačanka Maja Vetršek, deklice nad 155 cm in Kisovčanka Vanessa Vozelj, ki nastopa za zagorski klub, in sicer v kategoriji do 155 cm, sta osvojili prvi mesti, tretji mesti sta v kategoriji deklic do 145 osvojili Neva Ocepek (Izlake) in Ksenija Podrenk (Zagorje). V najnižji kategoriji, dečkov do 135 cm je Nino Kopušar (Zagorje) osvojil drugo mesto, Gregor Razpotnik (Izlake) pa tretje. Vsekakor smo lahko z rezultati zagorskih in izlaških upov več kot zadovoljni. Igor Goste IZ TABORA NK RUDAR TRBOVLJE Po drugi zmagi Rudarja v spomladanskem delu 3.lige center smo se pogovarjali s trenerjem Hajrudinom Ibrakičem. Z zmago 3:1 proti močni ekipi Kolpe je bil zadovoljen, nekoliko manj s porazom v prejšnjem krogu proti povprečni ekipi Britofa, prav tako doma z 0:1. Kot nam je še povedal, računa, da bodo v naslednjem krogu iz Doba prišli neporaženi. Rudarje z zadnjo zmago 3:1, gole so dali Nermin Bajramovič, Marko Oplotnik in Aljoša Vincek, z 22 točkami na solidnem 8.mestu. S prvenstvom nadaljujejo tudi mlajši dečki. V spomladanskem delu so doma odigrali že dve tekmi. V prvi so ugnali Domžale z zadetkoma Alena Čufuroviča in Alija Ljatisija, v naslednjem krogu pa so prav tako doma, z ekipo iz Ježice igrali 1:1. Edini gol za Rudar je dal Armin Ibrahimovič. Igor Goste 12, MALTRAVNA 2001 č ji n ~,i; KONČANO SP IN POKAL V SANKANJU NA UMETNIH PROGAH Sezona sankanja na umetnih progah se je s finalnima tekmama v ZDA in svetovnim prvenstvom v Kanadi za člansko konkurenco tudi za slovenske predstavnike, ki prihajajo iz trboveljskega kluba končala uspešno. Na prvi tekmi, na bodoči olimpijski progi v Park Cityju, sta Trboveljčana Barbara Pilih in Tomaž Kovačič pod vodstvom Bernarda Kovačiča v konkurenci več kot 100 tekmovalcev iz 28 držav osvojila 29. in 46. mesto. To je bila tudi prva uradna tekma na tej novozgrajeni progi ter hkrati generalka za olimpijske igre, ki bodo tu potekale čez eno leto. Na progi dolgi skoraj 1500 metrov, kjer tekmovalci dosegajo hitrosti do 140 km/h, Barbara in Tomaž nista imela večjih težav, poznalo se jima je le manj treninga kot ga ima konkurenca. Zagotovo bi, po besedah Bernarda Kovačiča dosegla boljše čase in tudi višje uvrstitve. Sicer pa sc olimpijski Park City nahaja na nadmorski višini 2200 metrov, zato je snega tu vedno dovolj, temperatura pa se v času tekmovanja tudi ni dvignilanad - 10 stopinj C. Manj navdušujoče so bile za slovensko-trboveljsko odpravo cene bivanja in prehrane, ki so vsaj trikrat višje od cen v Evropi. Iz skalnega gorovja seje naša ekipa premaknila na skrajni vzhod ZDA v Lake Placid, kjer so bile 01 leta 1932 in 1980. Tudi tuje tekmovanje potekalo na povsem novi progi, staro so namreč porušili in odstranili. Bivanje je bilo tu prijetno. Nameščeni so bili v ameriškem olimpijskem centru, ki športnikom nudi resnično vrhunske pogoje za uspešne treninge in tekmovanja. Na finalni tekmi sta Barbara in Tomaž dosegla 27. oziroma 37. mesto. V končni razvrstitvi svetovnega pokala (od osmih tekem sta se udeležila tri) je Barbara 36., Tomaž pa 59. Po finalni tekmi so sc tekmovalci preselili v Calgary v Kanado na Svetovno prvenstvo, na drugi konec ameriškega kontinenta. Tu se je zbralo rekordno 120 tekmovalcev iz 29.držav. Tekmovalce je ves teden spremljal pravi zimski mraz, saj seje temperatura spustila celo do-20 stopinj C. Svetovna prvaka sta postala Italijan Armin Zoeggeler in Nemka Sylke Otto. Barbara in Tomaž sta v močni konkurenci, tudi pomočjo bučnega spodbujanja slovenskih izseljencev, ki tu živijo osvojila 36. oziroma 51. mesto. Po treh tednih odsotnosti od doma je tudi enajstumi polet z letalom nazaj v Slovenijo hitro minil, saj so vedeli, da bo s tem končana dolga in naporna sezona. Istočasno je potekala tudi finalna tekma mladinskega svetovnega pokala v nemškem VVinterbcrgu. Pod vodstvom Aleša Pociecha so se na 1000 km dolgo pot s kombijem odpravili Domen Pociecha, Maša Topole in Žan Kovačič. Na progi, ki slovi kot ena najhitrejših na svetu, so osvojili: Maša in Domen 12. in Žan 19. mesto in s tem kar precej točk za svetovni pokal. Povejmo še, da sta bila Maša in Žan s trinajstimi leti najmlajša tekmovalca. Tekmovalci imajo sedaj TomizKovicic 2001 Werlil luge Champlonshlp Calgarv, Canada Tomaž Kovačič v »elementu« (arhiv B.K.) nekaj predaha, ki ga poskušajo nadoknaditi za šolo in študij. Že kmalu pa pričnejo s pripravami na olimpijsko sezono. Predsednik strokovnega sveta naše reprezentance Bernard Kovačič seje ob koncu sezone najlepše zahvaljuje vsem sponzorjem. Igor Goste Borilne veščine ŠEST ZMAG ZA IZLAČANE IN ZAGORJANE Na drugem turnirju za DP v kickboksu v šemi kontaktu, ki je potekal v Novi Gorici, so se Izlačani in Zagorjani znova izkazali. Za Izlačane so zmago dosegli med mladinci do 48 kg Nejc Hribar in nad 71 kg Gregor Ocepek, med mladinkami do 50 kg Barbara Mrva in med članicami do 60 kg Brigita Plemenitaš in do 65 kg Urška Dolinšek. Drugo mesto za Izlačane so osvojili med mladinci do 56 kg Blaž Plevnik, do 63 kg Sašo Plemenitaš, nad 71 kg Matej Kimovec, med članicami pa do 50 kg Liljana Gošte in do 60 kg Tea Roglič. Tretji sta bili med mladinkami do 60kg Lučka Kokole in liana Kuder, med člani pa 63 kg Miloš Rozman in do 74 Jure Vetršek. Edino zmago za Zagorjane je v odsotnosti Klemna Buzinc (matura) dosegel med člani do 84 kg nepremagljivi Igor Kalšck, naj športnik lanskega leta v Zasavju po izboru bralcev Zasavca. Tretja mesta so osvojili: Saša Stojanovič med mladinci do 63 kg, med člani do 69 kg pa Klemen Juvan in do 79 kg Primož Bračič. Tako Izlačane kot Zagorjane čaka le še finalni turnir za DP, kjer se bodo tisti, ki so se nanj uvrstili, potegovali za naslove državnih prvakov. Prepričani smo, da bodo predstavniki obeh klubov letos ponovno osvojili nekaj laskavih naslovov. Igor Gošte Kegljaški kotiček LITIJA SE BO PRIDRUŽILA RUDARJU Rudatju Trbovlje in Litiji je uspelo. Rudarje z neodločeni izidom potrdil obstanek v 1 .A ligi, Litija je z zmago potrdila uvrstitev v 1 .A ligo. Vesel pa je zagotovo tudi Uroš Stoklas, saj je prvič v svoji bogati karieri osvojil naslov državnega prvaka, skupaj z ekipo Iskraemeco. Na podelitvi mu je pripadla čast, da je na častno mesto lahko pribil šesto klubsko zvezdico, ki pomeni šesti naslov državnih prvakov. O državnem prvenstvu posameznikov pa naslednjič. Zasavčanc zastopajo Stoklas, Hribar, Jerič, Blaha in Drame ter prva rezerva Prelogar. (I.G.) ZAGORSKA TRIM LIGA Po koncu prvenstva je naslov pripadel ekipi Varnost Elektroniki, zadnje mesto pa ekipi Siporex Vtonga. (I.G.) 3TI DV Karate ŠANTEJ IN SELIMOVIČ ZMAGALA NA POKALNEM TEKMOVANJU V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 7. aprila v Lenartu potekalo prvo letošnje pokalno tekmovanje za deklice in dečke. Skupno je nastopilo preko 370 tekmovalcev iz 31 slovenskih klubov. Po dolgem času je na uradnem tekmovanju zopet nastopilo preko 300 tekmovalcev. Za karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Nina POŠEBAL, Moni HRIBAR, Nastja BEVC, Jasna KOVAČIČ, Timi BEVC, Borut KORPES, Kristjan OSTOJIČ, Anis ZUKANOVIČ, Rok LOPAN, Elvis SELIMOVIČ, Amir TAHIROVIČ in Žiga ŠANTEJ. Vodil jih jc trener Bogdan S1MERL. Najprej so nastopili v katah. Kljub temu, daje večina Trboveljčanov izvedla svoje kate dobro sc jim v posameznih, zelo številčnih kategorijah ni uspelo uvrstiti v sam vrh. Najbližji temu jc bil Elvis, kije v dvoboju za vstop v polfinale izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu te kategorije Velenjčanu TABAKOVIČU. Elvis je tako osvojil 5. do 8. mesto, kar je v konkurenci preko 60 nastopajočih zelo lep uspeh. Omeniti je potrebno, da se po novih karate pravilih tudi tekmovalci v katah pomerijo po dva skupaj. Po izvedbi pa sodniki z dvigovanjem zastavic odločijo zmagovalca. Več športne sreče so imeli Trboveljčani v ekipnem tekmovanju, saj je ekipa mlajših dečkov v sestavi LOPAN, OSTOJIČ in KORPES Karate osvojila bronasto medaljo, ekipa starejših dečkov v sestavi TAHIROVIČ, SELIMOVIČ in ŠANTEJ pa srebrno. Zadnji trije so naštopili tudi v športnih borbah. TAHIROVIČ sc je že v 1. kolu pomeril s kasnejšim zmagovalcem. Amir šele spoznava skrivnosti športnih borb, zato v borbi z izkušenejšim nasprotnikom ni imel veliko možnosti za zmago. Veliko možnosti pa tudi niso imeli nasprotniki SEL1MOV1ČA v kategoriji do 48 kg ter ŠANTEJA v kategoriji do 58 kg. Oba sta dobesedno pometla z vsemi in na koncu osvojila zlati medalji vsak v svoji težnostni kategoriji. Šantcj jev letošnji sezoni zagotovo eden izmed najboljših tekmovalcev v kategoriji starejših dečkov. Medalje pa osvaja tudi že v kategoriji mlajših mladincev kjer nastopa pogojno. Vlogo prvega favorita jc opravil res prepričljivo, saj seje večina njegovih nasprotnikov psihološko predala že takoj na začetku, ko so izvajali defenzivni način borbe in v glavnem so gledali, da so izgubili dvoboj s čim manjšo razliko. Če smo nekje pričakovali ŠANTE.1EV boj za sam vrh, pa to ne moremo trditi za SEL1MOV1ČA. Elvis jc bil že pred dvemi leti proglašen za najboljšega tekmovalca v kategoriji mlajših dečkov. Malo krizo pa je doživel v prestopu v kategorijo starejših dečkov. Porazi so v njem vzpodbudili psihično zavoro in kljub dobrim treningom mu na tekmovanj ih ni uspevalo. Po prvem kolu, kjer je tesno premagal svojega nasprotnika, je po daljšem razgovoru s trenerjem odšel v ring kot prerojen. Vsi naslednji nasprotniki ga niso mogli več zaustaviti. Ko pa je v polfinalu premagal tudi KERNA iz Kranja, z visokim rezultatom 9 : 2, kateri gaje v zadnjem obdobju vedno prepričljivo premagoval so njegovi klubski prijatelji vedeli, da ta dan pride v poštev samo še zmaga. Finalna borba je bila zanj le še formalnost in osvojena zlata medalja bo v bodoče nedvomno velika vzpodbuda za Elvisa. Naslednja preizkušnja za Trboveljske karateiste bo Člansko državno prvenstvo, ki bo čez 14 dni v Žalcu. Kljub temu. da bodo Trboveljčani na tem prvenstvu zagotovo med najmlajšimi, računajo na kakšno odličje. Franjo GLAVICA ŠANTEJU DVE MEDALJI NA ODPRTEM PRVENSTVU ŠENTILJA V okviru Karate zveze WKSA je v soboto 31. marca na Šentilju potekalo 3. odprto prvenstvo Občine Šentilj. Omenjenega tekmovanja so se Trboveljčani udeležili na povabilo stilske organizacije WKSA Slovenije. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na tekmovanju nastopili: Nik ŽLAK. Jasna KOVAČIČ in Žiga ŠANTEJ. V trenerski vlogi jc tokrat nastopil vice prvak Evrope Dalibor FILIPIČ, vodja tekmovalcev in šofer pa je bil nekdaj uspešen tekmovalec in trener Franc POVŠE. V konkurenci 143 tekmovalcev iz 15 klubov je v katah Nik izpadel v 1. kolu, Jasna je osvojila 7. mesto, najboljši pa je bil, v zadnjem obdobju zelo razpoloženi Žiga ŠANTEJ, kije v katah osvojil bronasto medaljo. V športnih borbah pa jc bil še uspešnejši, saj je v konkurenci 26-ih tekmovalcev izgubil šele v finalu in s tem osvojil srebrno medaljo. Ta dan je na drugem koncu Slovenije, v Tolminu, potekal Prvi mednarodni karate turnir »Tolmin 2001«. Nastopilo je skoraj 100 tekmovalcev iz 16 klubov Italije in Slovenije. Organizatorje ob začetniških spodrsljajih solidno izpeljal to prvo karate tekmovanje v tem predelu Slovenije. Iz Trbovelj sta nastopila Anže ANŽEL in Maks ŠMIDHOFER. Vodil jih je trener Miha KOVAČIČ. Oba sta kate izvedla solidno ter na koncu osvojila Anže 11. mesto ter Maks 10. mesto. Naslednja preizkušnja bo za trboveljske karateiste že prihodnji vikend, ko bo v Lenartu potekala 1. Pokalna tekma za dečke in deklice v katah in športnih borbah. Franjo GLAVICA VIP TURNIR V POREČU Znani zasavski športni delavec Gnter Kržišnik je v soboto, 31 .marca pričel z letošnjimi VIP turnirji oziroma srečanji. Tokrat so se gostje (po nekaterih ocenah jih je bilo blizu 2000) zbrali v Poreču. Gostje so se pomerili v tenisu in malem nogometu. Pri ženskih dvojicah v tenisu sta zmagali Kika Čižman in Jožica koleta, pri moških pa Koštjan Koleta in Tone Čižman. Primož Ulago, Damir Banko, Ginter Kržišnik in Andrej Omovšek V malem nogometu je prvo mesto zasedla ekipa Delamarisa iz Izole, druga je bila ekipa Riviere Holding iz Poreča, tretji pa so bili zasavski (in po nepotrjenih podatkih tudi svetovni) prvaki (31.marca 2000 - poraz proti Bostroju Slavi s 25:0!), ekipa Zasavca. Četrto mesto je osvojila ekipa Čistoče iz Trzina. Naslednje VIP srečanje bo 12.maja 2001 na slovenski obali v Salineri. Zdrav duh DVA PRVONAGRAJENCA IZ ZASAVJA Izteklo se je že tudi državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki so se ga udeležili glasbeniki iz Glasbenih šol: Litije, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Najuspešnejši so dobili priznanja in tudi plakete, med temi so se zlasti dobro izkazali: iz Glasbene šole Trbovlje je zlato plaketo in absolutno prvo mesto dosegel Tonko Huljcv (fagot) iz razreda Damira Huljeva in je tekmoval v kategoriji 2B (15-161et), Nina Sternad (flavta) iz razreda Vilme Lučič je prejela srebrno plaketo in je tekmovala v kategoriji IB (11-13 let), Tadeja Kosec (oboa) iz razreda Maje Kojc pa je v kategoriji IB (11-13 let) dosegla bronasto plaketo. Monika Drnovšek (klavir) iz razreda Karle Kadrijevič pa je v kategoriji 1A (9-11 let) dosegla bronasto plaketo. Kot je dejala ravnateljica GŠ Trbovlje Ida Virt je bila z rezultati nastopajočih zelo zadovoljna. Prav tako pa so se na tekmovanju dobro odrezali nastopajoči mladi glasbeniki iz Glasbene šole Zagorje, saj je Nejc Herman (klarinet) iz razreda Marjana Grošlja, in ki je tekmoval v starostni kategoriji 1C (13-151et) dosegel 95,33 točke oziroma absolutno prvo mesto in zlato plaketo. Vita Benko (flavta) iz razreda Nataše Burger pa je v kategoriji IB (11-13 let) dobila priznanje za sodelovanje na državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Tudi ravnateljica GŠ Zagorje Danica Kovač je z ODSLEJ NOVA LAGUNA V KOMBI IZVEDENKI Pred kratkim so pri vseh pooblaščenih prodajalcih avtomobilov Renault v Sloveniji, tako torej tudi v Avtohiši Malgaj v Trbovljah, pričeli s prodajo neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. In še ena novica, povezana z renault laguno II. Konzorcij Euro-NCAP je v torek. 27.marca. nove, športne kombi limuzine renalt laguna II z imenom Grandtour. Poleg tega je na voljo tudi različica berline (limuzina s petimi vrati). Ta dva modela bosta na voljo s tremi bencinskimi in enim turbo-dizel motorjem, a že v prvem letu od pričetka prodaje bodo paleto različic dopolnili še z 2.0 IDE bencinskim motorjem z neposrednim vbrizgom goriva in turbo-dizel motorjema z objavil rezultate preizkusnih trčenj z izbranimi vozili modelnega leta 2001. Na preizkusnih trčenjih se je nova laguna II izkazala kot najvarnejši avtomobil in s petimi prejetimi zvezdicami postavila nov standard varnosti, kajti doslej so bile štiri zvezdice najvišja možna ocena na tovrstnih preizkusnih trčenjih. m. rezultati nastopajočih glasbenikov zadovoljna, sploh ker se vsako leto kakšen od mladih glasbenikov dobro uvrsti tudi na državnem tekmovanju, poleg vsega pa narašča še interes za vpisovanje in nadaljevanje izobraževanja na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana. Podelitev zlatih plaket je bila 8. aprila v SNG Ljubljana, Nejc Herman (klarinet) in Tonko Huljev (fagot) pa sta v torek, 10. aprila kot prvonagra-jenca igrala v Kazinski dvorani SNG Maribor. RR. ŠT) DV h Rokomet MLADE ZAGORJANKE RAZLIČNO USPEŠNE Na četrtem turnirju mlajših deklic B - letnik 89, ki je bil 31,marca v športni dvorani Zagorje, so Zagorjanke v prvem srečanju premagale Žalčanke z rezultatom 10:2 (6:1). Zadetke so dosegle: Ivana Mimič 4, Nina Milojevič 3, Neža Češek 2 in Manca Jeglič 1. V drugem srečanju pa so bile igralke PUV Nivo Celje močnejše in zmagale z rezultatom 7:6 (2:1). Zadetke za Zagorjanke, ki so se s tem uvrstile na polfinalni turnir, ki bo 22.aprila v Ljubljani, so dosegle: Ivana Mimič 3, Manca jeglič 2 in Neža Češek I. Mlajše deklice ŽRK Zagorje letnik 88 so se na polfinalnem turnirju v domači dvorani uvrstile v finale državnega prvenstva, ki bo 28. ali 29.aprila verjetno v Celju, potem ko so v prvem srečanju premagale ekipo ŽRK Jadran iz Hrpelj z rezultatom 18:6 (8:4). Zadetke so dosegle: Lea Medvešek 10, Špela Peterlin 4, Dinka Falič 2 in Ivana Mimič in Sabina Roksandič po enega. V drugem srečanju turnirja so igralke ŽRK Bajc Daewoo Izola premagale Sevnico s 14:5. V srečanju neporaženih ekip so Zagorjanke z boljšo igro v drugem delu srečanja premagale Izolanke z rezultatom 12:10 (6:7). S to zmago so zasedle prvo mesto na turnirju in lažjega nasprotnika v finalu, ki bo konec aprila verjetno v Celju. Zadetke za prvo mesto in finale so dosegle: Špela Peterlin 5, Dinka Fazlič 3 ter Lea Medvešek in Sabina Roksandič po 2. Starejše deklice Zagorja (letnik 86) bi morale odigrati srečanje prvega kroga polfinala državnega prvenstva, a se igralke Pirana niso prikazale na igrišču, zato so zmagale z 10:0. V 2.krogu polfinala se Zagorjanke iz Izole vračajo praznih rok, saj jim ni uspelo ustaviti Manuele Hrnjič, ki je sama dosegla kar 12 zadetkov. Izolanke so zasluženo slavile z rezultatom 23:11 (11:3). Gole za Zagorje so dosegle: Jasna Medvešek 4, Mateja Jelševar, Ranisa Smajlovič in Eva Kovač po 2 ter Tjaša Klukej enega. V 12.krogu DP mladih so kadetinje (letnik 84) brez težav premagale Ptujčanke z rezultatom 26:7 (14:3). Razlika v kakovosti je bila preveika, tako da Ptujčanke kaj več kot častnega poraza niso uspele doseči. Gole za Zagorje so prispevale: Jasna Medvešek in Tjaša Klukej 7, Ina Poglajen 5, Maja Renko 3, Mateja Jelševar 2 ter Nataša Kauzar in Petra Ritter po enega. V 13.krogu državnega prvenstva mladih so kadetinje Zagorja v Radencih premagale ekipo ŽRK Milenium z rezultatom 25:17 (10:4). Dvoma o zmagovalcu je bilo konec že v uvodnih minutah, ko so Zagorjanke povedle z rezultatom 5:0 in nato prednost brez težav obdržale oziroma povečale na končnih 12 zadetkov. Gole so dosegle: Jasna Medvešek in Tjaša Klukej po 5, Ina Poglajen 4, Ranisa Smajlovič in Maja Renko 3, Jerneja Jerman in Anja Poglajen 2 ter Mateja Jelševar enega. Ivan Ramšak ROKOMETNI LIST RK DOL TKI HRASTNIK V marcu je izšel že peti Rokometni list, ki na dvanajstih straneh obvešča ljubitelje rokometa o delu kluba za pretekli mesec: vse rezultate, turnirje... članov, mladincev in pionirjev vseh letnikov. In še delo plesno navijaških skupin. Tokrat predstavljajo Gregorja Klepeja, osmošolca, ki v svoji generaciji izstopa tako po znanju kot po kvaliteti, saj so ga na različnih turnirjih večkrat razglasili kot najboljšega igralca. Med zanimivostmi izvemo tudi o uspešni igri Dolanov na mednarodnem turnirju v mini rokometu, ki je potekalo v Umagu v mesecu marcu. Pionirji letnika '90 so osvojili 3.mesto, za najboljšega igralca turnirja pa je 28 trenerjev razglasilo Domna Hribška z Dola. David Jakopič pa seje med letniki '91 uvrstil med najboljšo peterko. Fanti Moljk Košarka - Zagorska rekreativna liga KELTI ZMAGALI ZA NEVERJETNIH 69 TOČK! Fortuna - Rudar mladi 20:0 Ekipa Rudarja sc tekme ni udeležila. Sokol - Kelti 22:91 (8:40) Sopotnik 6, M.Gruden 12, Manfredo 4; Krofi 12, Draksler 4, Vidas 29, Meško 24, Lorber 2, Otopal 10, Šipek 10. Ekipo Sokolov so zastopali samo štirje igralci, kar pa je dalo polet Keltom, ki so tako dosegli razliko 69-ih točk. Rorčki - Bikci 20:0 Tekma je bila predana. Old boys Hrastnik - Hidroinžiniring/Hus-tlcrs 44:31 (27:20) Škalički 21, Nesladek 2, Majes 8, Kellner 5, Lazar 8; Džombič 6, Poznič 4, Praznik 7, Jamšek 1, Drolc 9, Lavrač 4. Ob začetku tekme je ekipi Hustlers kazalo 12. MALTRAVNA 2001 zelo dobro, kasneje pa so se Old boysi zbrali in na odmor odšli s prednostjo. Do konca so lahko mirno odigrali in poviševali prednost. Sokol - Rudar mladi 31:58 (11:26) Vidic 12, Hodžič 4, Gruden 7, Erjavec 8; Žagar 5, Bec 16, Erjavec 6, Tomažin 6, Artnak 25. Tekma je že od začetka potekala v prevladi ekipe Rudar mladi, ki sije v petnajstih minutah pridobila 15 točk prednosti. Razigral seje predvsem Artnak, ki je vztrajno polnil koš Sokolov. Fortuna - Hidroinžiniring/Hustlers 32:39 (10:17) Vozelj 6, Hendija 5, Medved 3, Kalšek 5, Pavlič 4, Flisek 9; Poznič 7, Praznik 10, Jamšek 7, K.Drolc 7, Delič 8. Na začetku so povedli igralci ekipe Hustlers, ki so si do polčasa ustvarili prednost sedmih točk. Kasneje so se v ekipi Fortune zbrali in prišli na točko zaostanka, vendar je ponovno nastala prednost sedmih točk na koncu tekme. Trenutni vrstni red: Kelti 20 točk, Old boys 19, Hustlers 18, Rudar mladi, Fortuna po 17, Rorčki 16, Sokol 13, Bikci 12. Najboljši strelci lige: Vidas 14.45, Otopal 12.36, Škalički 11.70, Praznik 11.09, Lazar 10.90, Kalšek 10.17, Konrad 8.91, Delič 8.91. Matjaž Manfredo Smučanje BARCAFFE SKI OPEN Dne l.aprila je bila v avstrijskem Gaerlitznu 5. (zadnja) tekma za pokal Barcaffe ski open. Zasavski smučarji so dosegli nasledne uvrstitve: cicibani letnik 1991 in mlajši: 4.Nina Žnidar (Zagorje), 12.Katja Murne (Zagorje), moški nad 30 let: 12,Oto Juvan (Zagorje), moški nad 50 let: S.Srečko Forte (Trbovlje), ženske do 30 let: 2.Nataša Žnidar (Zagorje), ženske nad 30 let: 1.Irena Murne (Zagorje), 3.Alenka Kuhar (Radeče), ženske nad 50 let: 2.Heda Kotar (Trbovlje). Skupna razvrstitev po petih tekmah: deklice 91 in mlajše: 4.Nina Žnidar (Zagorje), 23.Katja Murne (Zagorje), moški nad 50 let: 2.Srečko Forte (Trbovlje), ženske do 30 let: 2,Nataša Žnidar (Zagorje), 5.Beti Špajzer-Klopčič, ženske nad 30 let: 1.Irena Murne (Zagorje), 4.Alenka Kuhar (Radeče), ženske nad 50 let: l.Heda Kotar (Trbovlje), absolutno ženske: 3.Heda Kotar. Slovesna razglasitev in podelitev pokalov bo 26.maja v Portorožu. 12. MALTRAVNA 2001 ČjiG?'-,*! R TGJinruRŽZ t/PPffiltf NA AfrGNM&UC 200{ — Z.Pčt Naslednji dan sva se že nadvse zgodaj vstala in odšla na glavno avtobusno postajo v Mendozi ter čakala na avtobus v 167 kilometrov oddaljeni Penitentes. Po štirih urah vožnje sva se nastanila v Slovenski koči, precej veliki, a lično urejeni leseni koči, ki jo imajo v lasti v Mendozi živeči Slovenci. Imenuje se Refugio Esloveno po patru Jožetu Kastelicu, kije bil prvi Slovenec, ki je umrl na Aconcagui. Po nastanitvi in krajšem počitku, sem se povzpel za 500 višinskih metrov, do višine 3.160 metrov. Biloje sončno a tudi vetrovno, in sonce me je že malo opeklo. Precej hitro sem sestopil do Slovenske koče in se tako umaknil pred sončnimi žarki in vetrom, ki sta kar izsuševala telo. Počutil pa sem se fino in to je bilo najbolj bistvenega pomena. Tudi Zdrave seje nekam izgubil, tako da sva se vpenjala vsak zase in vsak na svoj hrib. Pozno popoldne sva bila že oba v koči in z upravnikom Ivanom Pedrom Vilchejem sva se dogovorila glede transporta najine prtljage in mul. Z glavnega izhodišča za Aconcaguo, imenovanega Puente del Inča. To je majhno naselje na višini 2.700 metrov. Nekaj hiš in velika vojašnica. Malo nad vasjo je začetek narodnega parka Aconcagua, kjer morava pri rangerju pokazati dovolilnici. Povedal nama je še par besed o tem in onem, na koncu pa sva dobila še vrečke za smeti, tako da vzdržujejo čistočo parka. Ko so bile tudi te fonnalnosti urejene, sva krenila po dobro uhojeni poti v notranjost parka. Po nekako 400 prehojenih metrih sva prišla do jezera imenovanega Laguna Horcones. Zadaj pa seje kot velikan dvigal v nebo kamniti stražar, imenovan Aconcagua. Dobro uhojena pot naju je vodila naprej po dolini reke Horcones. To je precej deroča in pa blatna reka, katero sva pozneje še nekajkrat prečkala in brez večjih težav in pa predvsem suho prišla iz enega brega na drugega. Na samem začetku naju pričaka iz jeklenic narejen most preko katerega sva kar zletela. Pot Bivakiranje na višini 3.500m. velikim pričakovanjem in mislijo, da bom končno zagledal najin cilj, sem tisti večer zaspal kot dojenček. V nedeljo, 21. januarja, sva ob pol desetih zapustila Slovensko kočo in sc odpeljala 6 kilometrov naprej do sva počasi nadaljevala po puščavskem pesku do Confluence. To je prostor za kampiranje na višini 3.300 metrov. Lep, urejen kamp, in kar je najvažnejše tukaj, čista pitna voda. Tu sva se javila rangerju in se pomaknila še za dobrih 200 višinskih metrov višje na višino 3.500 metrov. Ob prijetnem potočku sva si uredila ležišče kar na prostem. Ko sem tako ležal v spalni vreči na topli južnoameriški zemlji, sem sc spomnil na svojo družinico doma. Večkrat sem pomislil in sc spraševal, kaj zdajle počne hčerkica Nadja in komaj tri mesece star sinek Jernej. Mu je mamica Helena povedala, da se želi atek povzpeti na skoraj 7 kilometrov nad morjem? Vse tri sem tiste trenutke zelo pogrešal. Njihove očke sem iskal na jasnem zvezdnatem nebu. Nisem jih našel. Le slutil sem, da so z menoj Prostor tabora 1 na višini 5.400m. in da me imajo zelo radi, kljub temu, da znam biti včasih tudi težaven, (se nadaljuje) Sebastjan Jančič Sponzorji odprave: -Zlatarstvo Mešiček, -TET Trbovlje, -Zasebna zobozdravstvena ambulanta Bratkovič Celje, -PB Maribor ter -Vsi dobri ljudje, ki so verjeli vame in kupili pozdravne razglednice. Hvala vsem! TRBOVLJE Iv V D TL .i n Tl D Zasavski frker KOLESAR TRČIL V AVTO Hrastnik, 26.3. ob 15.40 uri se je kolesar T.A., nastanjen v zbirnem centru, peljal od zbirnega centra po .klancu navzdol. Zaradi prevelike hitposti je^trčil v M.F. iz Hrastnika, ki seje z vozilom pripeljal nasproti.'Na vozilih je nastalo za 210.&tL^IT škode, kolesar pa je ostal nepoškodovan. Tujec je bil naslednji dan napoten k sodniku za prekrške v nadaljnji postopek. PO NESREČI ODPELJAL NAPREJ Hrastnik, 28.3. ob 14.05 je voznik tovornjaka H.S. iz Cerkvenjaka vozil iz Steklarne proti Dolu. Pred podvozom je pri srečanju z voznikom tovornjaka s priklopnikom L.l. iz Trbovelj oplazil in razbil njegovo zunanje vzvratno ogledalo in odpeljal naprej. Policisti so ga izsledili na Dolu, kjer so mu vročili plačilni nalog. Zoper njega bo podan tudi predlog sodniku, ker ni počakal na kraju prometne nesreče. ALKOTEST JE BIL POZITIVEN Hrastnik, 2.4. ob 15.25 uri seje V.M. iz Hrastnika z renaultom vključevala v promet na Logu. pri tem pa trčila v kadetta M.G. iz Hrastnika. Zaradi nenavadnega vključevanja v promet so policisti zoper povzročiteljico odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 2.56 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Izdali so ji plačilni nalog, sledi še predlog SP-ju. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Hrastnik, 5.4. ob 17.30 uri je prišlo do prometne nesreče pri gasilskem domu na Dolu. T.B. iz Zagorja je s citroenom ustavil zaradi srečanja s tovornim vozilom. Za njim je pripeljal V.A. iz Trbovelj, ki je s fordom še varno ustavil, tretja G.D. iz Laškega pa je s škodo zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v zadnji del forda in ga potisnila še v citroena. IZSILIL PREDNOST Trbovlje, 2.4. ob 9.32 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Trgu revolucije, kjer je T.A. izsilil prednost S.S.-ju. Nastala je le materialna škoda. Zoper T.A. sledi predlog SP-ju. TRČIL V VAROVALNO OGRAJO Zagorje, 30.3. ob 15.57 uro so policisti obravnavali prometno nesrečo na mostu pri železniški postaji Zagorje, kjer je Z.G. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v varovalno ograjo. Nastala je le manjša materialna škoda, voznik pa bo predlagan SP-ju. NI VOZIL PO SVOJI STRANI Zagorje, 2.4. ob 9.10 seje na Cesti 20.julija zgodila prometna nesreča, kjer voznik M.A. ni vozil po svoji strani vozišča ter trčil v nasproti vozečega M.N. nastalo je za 150.000 SIT škode, povzročitelju pa je bil izan plačilni nalog. MOTORIST JE POBEGNIL Zagorje, 7.4. ob 00.30 uri je voznik osebnega avtomobila Ž.Ž vozil iz Kisovca proti Zagorju. V križišču na Starem trgu mu je po levi strani pripeljal neznani voznik motornega kolesa znamke tomos apn 6 srebrne barve ter s krmilom trčil v levi bok vozila. Po nesreči je odpeljal dalje, pri trgovini Podjed pa je Ž.Ž motorista izsledil. Medtem, ko je Ž.Ž klical policiste, pa mu je motorist pobegnil. Za njim policisti še poizvedujejo. Ravbajo kot srake Dne 27.3. ob 20.01 uri so bili policisti obveščeni o drzni tatvini. Patrulja je ugotovila, da je na Partizanski cesti v Trbovljah za starejšo občanko prišel mlajši moški in ji iz rok iztrgal torbico ter zbežal proti centru mesta. Moški je bil visok okoli 170 centimetrov, star je bil okoli 17 let ter oblečen v rdečo vetrovko s kapuco. Občanko K.L. je oškodoval za 5.000 SIT. V noči s 30. na 31.marca je neznani storilec iz hodnika stanovanjskega bloka Naselje Aleša Kaple 6a v Hrastniku odpeljal nezavarovano otroško gorsko kolo mounty bike MTB Compass, zelene barve. Dne 31.3. ob 14.50 uri je policiste S.V. obvestila, da ji je neznanec na Gasilski cesti v Zagorju odtujil žensko torbico. Patrulja je na kraju ugotovila, daje mlajši storilec, star okoli 20 let, oblečen v temnejšo jaknol pristopil do S.V. in ji iz rok iztrgal torbico ter zbežal po Prešernovi cesti. Za storilcem še poizvedujejo. Dne 31.3. ob 16.47 uro je K.F. iz Trbovelj policiste obvestila, da je za njo prišel mlajši fant in ji iz rok iztrgal torbico, v kateri je bila črna usnjena denarnica s 3.500 SIT, čekovno kartico ter čeki. Oškodovanka je navedla, da gre za mlajšega fanta manjše postave, suhega, oblečen je bil v modro jakno, na glavi pa je imel modro kapo s šiitom. Dne 1.4. ob 14.13 uri so policisti obravnavali vlom v lokal Palma bar v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec razbil manjše steklo na stranskih vratih in iz lokala odnesel spodnje dele elektronske blagajne, v kateri je bilo okoli 2.000 SIT gotovine. Policisti so osumljenca T.S.-ja že prijeli ter je bil že predan preiskovalnemu sodniku. Dne 1.4. so bili policisti s strani osebja v bolnici trbovlje obveščeni, da je T.S. splezal skozi odprto okno v prostore bolnice ter na oddelku iskal omarice z narkotiki. Pri osebnem pregledu so pri njem našli tudi prometno dovoljenje od vozila, last T.C.-ja. Policisti so v povezavi s tem ugotovili, da je T.S. vlomil tudi v avto. Dne 6.4. ob 21.55 uri je S.R. iz Brdc prijavil tatvino motornega kolesa yamaha, reg. št. LJ T3-99, ki jo je izvršil domnevni neznani kupec med preizkusno vožnjo, s katere se ni vrnil. Policisti so takoj razpisali iskanje. Motorno kolo so 8.4. našli policisti PP Velenje in ga vrnili oškodovancu. Zoper B.S. iz Velenja bo podana kazenska ovadba. Dne 8.4. ob 19.45 uri so policisti pri blagovnici Mercator izsledili trinajstletnika iz Hrastnika, ki je s silo telesa odprl izložbo in iz nje odtujil medvedka. Medvedka e dal petnajstletniku iz Hrastnika, ki ga je na kraju raztrgal. Zoper oba bo napisano poročilo državnemu tožilcu. "PRIDNI" MLADOLETNIKI Dne 6.4. v popoldanskem času sta policista v civilu opravila kontrolo krajev, kjer se zadržujejo mladoletniki. Ob 14.40 uri sta na rolkarskem igrišču našla skupino 5 fantov, ki je popivala. Pri bazenu se jima je nasproti pripeljal mladoletnik z neregistriranim motornim kolesom. Ob 15.50 uri sta za Sijajem, kjer se krajani pogosto pritožujejo nad nesnago, našla skupino šestih fantov, ki so prav tako popivali. Ob 19.15 ta na rokometnem igrišču našla očitno pijanega trinajstletnika, ki sta ga izročila očetu. Opravila sla tudi postopek s PA. iz Hrastnika, ki pri sebi ni imel nobenih dokumentov. Ob 19.40 uri sta v parku našla skupino enajstih fantov in deklet, večinoma mladoletnih. S seboj sta povabila šestnajstletnika iz Hrastnika zaradi nedostojnega vedenja in petnajstletnika iz Trbovelj zaradi posesti semen indijske konoplje. Oba so prevzeli starši v nadaljnjo skrb. Zoper vse kršitelje bo podan predlog SP- ju. Jrrhn j.cn.G Aufbiks £ 26.3 ob 19.10 uri so policisti intervenirali v lokalu Montezuma v Trbovljah, kjer je V.J. brez razloga udaril J.B.-ja. Zoper prvega sledi predlog sodniku za prekrške. ^ 1.4. ob 04.20 uri seje očitno pijani J.K. iz Hrastnika vračal proti domu. Na avtobusni postaji pod policijskim oddelkom je pričel zmerjati skupino maturantov, ki so čakali na avtobus. Ker jih ni pustil pri miru, so ga ročno odnesli na drugo stran ceste. Vztrajni J.K. se je vrnil do njih in nadaljeval z izzivanjem. Ko so ga L.S., M.D. in dva sedemnajstletnika odnesli nazaj preko ceste, so ga vrgli preko obcestne ograje, kjer si je J.K. poškodoval nos. Policisti so J.K. odpeljali v ZD Hrastnik v oskrbo. Zoper vse bo podan predlog SP- ju- j Policisti postopka še niso zaključili, ko so pohiteli nazaj do športne dvorane, kjer je D.D. iz Trbovelj udaril K.S. iz Hrastnika. Policisti so ugotovili, da je z izzivanjem pričel G.T., ki je za hrbtom provociral D.D. Ko se je ta obrnil, je udaril v glavo K.S., ki do tedaj ni bil vpleten. Skupino so pomirili redarji, vendar se je D.D. ob prihodu policistov ponovno pričel razburjati in izzivati policiste k pretepu. Ker pijani D.D. ni ubogal niti svoje mame, so ga policisti pridržali do iztreznitve. £ 3.4. ob 22.20 uri so bili policisti obveščeni, da se D.D. na Cesti Tončke Čeč v Trbovljah nedostojno vede in krši javni red ter mir. Ker je bil navedeni pijan in se ni hotel pomiriti, so ga pridržali do iztreznitve. £ 4.4. ob 23.25 uri so policisti intervenirali v Čebelica baru v Hrastniku, kjer je pijani T.R. iz Hrastnika udaril natakarico, ker ga ni postregla s pijačo. Napoten je bil domov, zoper njega pa bo podan predlog SP-ju. £ 7.4. ob 23.03 se je pred lokalom Point 21 v družbi deklet sedemnajstletni Hrastničan arogantno vedel do policistov, ki so prišli v kontrolo. Povabili so ga s seboj na policijski oddelek, zato gaje smisel za humor takoj zapustil. V spremstvu staršev je odšel domov, zoper njega pa so policisti podali predlog SP-ju. JE ŠLO ZA POJOČO TRAVICO? Dne 1.4. ob 01.45 uri so policisti opravili kontrolo okolice maturantskega plesa Ekonomske šole iz Trbovelj v športni dvorani. Na bližnjih klopeh so opazili P.T. iz Zagorja, ki je na kolenih drobil zvito cigareto. Zaradi suma, da gre za prepovedano drogo, so mu snov zasegli in jo poslali v analizo. Če bo sum potrjen, bo zoper njega podan predlog SP-ju. SKUŠAL VNOVČITI PONAREJEN BANKOVEC? Dne 6.4. ob 11.25 uri so bili policisti iz trgovine Market v Zagorju obveščeni, da so tam prijeli mlajšega fanta, ki je skušal plačati blago z domnevno ponarejenim bankovcem za 10.000 SIT. Policisti so na kraju ugotovili, da je otrok poskušal vnovčiti bankovec, katerega mu je dal mladoletnik. Bankovec so poslali v analizo, po znanih rezultatih pa bodo policisti ustrezno ukrepali. HRASTNIŠKI POLICISTI OVADILI VEČ OSEB PO Hrastnik je podal kazensko ovadbo zoper B.M. iz Novega mesta in J.J. iz Rake, ker sta 21.2.2001 in 02.03.2001 prišla s tovornim vozilom v Steklarno Hrastnik d.d. Tu sta prvič ogoljufala skladiščnika, da jima je izdal dobavnico za odpadno železo v imenu Dinos Trbovlje, prodala pa sta ga sama. V drugem primeru pa sta odpadno železo naložila kar sama, vendar so ju pri izhodu presenetili policisti. Podali so tudi kazensko ovadbo zoper skupino oseb, ki je konec leta 2000 in v začetku leta 2001 izvrševala tatvine v gostinskem lokalu Zadnja šansa. Tako je D.E. iz Hrastnika iz lokala odnesel zvočnika s pomočjo P.E. iz Hrastnika. Kasneje je D.M. iz Zidanega Mostu prišel po zvočnika in ju odnesel nazaj oškodovani O.B. iz Ljubljane. Isti D.M. pa je z izgovorom izposoje ojačevalnika yamaha, le tega prodal H.N. iz Hrastnika za 5.000 tolarjev. Ojačevalnik so zasegli policisti. D.M. si je v tem obdobju prisvojil tudi oškodovankin mobitel nokia 3210, SIM kartico pa e odvrgel v kamnolomu Boben. Kartico so našli policisti pri ogledu kraja. D.M. je telefon zamenjal za strašilno pištolo z D.E., ki je telefon prodal naprej neznanemu kupcu. Policisti so že v začetku januarja 2001 zasegli strašilno pištolo D.M.-ju, ker je z njo grozil svojemu dekletu in zanj podali KO. ZADRŽALI N.D.-JA Dne 2.4. ob 7.55 uri so policisti po zakonu o kazenskem postopku pridržali N.D.-ja iz Trbovelj zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Živeti-umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen... Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen... V SPOMIN 18. aprila minevajo 3 leta, odkar nas je tragično zapustil naš očka in mož Dare Alešovec iz Kandrš Zahvaljujejmo se vsem, ki ste, kot mi, ohranili v sebi spomin nanj in vsem, ki nam še vedno pomagate. Nejc, Saša in Miša F. F j. fr n~\:-rcyhna V stanovanju zazvoni telefon in oglasi se mala Metka: "Plosim?" "Ali očeta ni doma?" "Ne." "Kaj pa mame?" "Je tudi ni. Sami sva s sestlo." "Potem mi pa njo pokliči k telefonu." "Je ne molem dvigniti iz stajice." Sladkor "Natakar, prinesite mi še eno kocko sladkorja." "Saj sem vam jih že deset." "Že, že, ampak so vse potonile." Kikirikanje "Ali veš, zakaj petelin tako zgodaj kikirika?" "Ne." SLOVARČEK: KLEIBER: argentinski dirigent EMISAR: skrivni odposlanec FENEK: puščavska lisica "Ker kasneje, ko se zbudijo kure, ne pride do besede."_______________ VSDGfiOooo Za časa življenja naj bi oče Pij spovedal približno 1,2 milijona vernikov. Danes samostan San Giovanni Rotondo v italijanskem mestu Foggia, kjer počiva njegovo truplo, vsak dan obišče v povprečju 20.000 vernikov. A A A A A Lepljiv in izjemno prožen kameleonov jezik meri v dolžino skoraj toliko kot trup odrasle živali in lahko doseže tudi 60 centimetrov. V nekaj desetinkah sekunde ga lahko v celoti iztegne in ujame plen. Ab At As V srednjem veku je bila žal uničena množica antičnih grških in rimskih umetniških mojstrovin, ker so veljale za simbole poganstva. Šele v renesansi so jim priznali neprecenljivo vrednost in organizirali prva arheološka izkopavanja. At ^ At At Ena zadnjih ameriških raziskav je pokazala, da v državi vsako leto izdelajo 161 milijonov ton hrane, od katere je kar četrtina konča v smeteh. Več kot 2 milijona ton hrane ljudje odvržejo, ne da bi jo niti deloma použili. S to hrano bi lahko celo leto preživeli prebivalci tako velikega mesta, kolje Rim. tematske slikovne križanke NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 15.3.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.4/ 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka Časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Na križanko pripišite EMŠO in DAVČNO ŠTEVILKO. TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko.popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Vrtnarstva ACM 2. Praktična nagrada Vrtnarstva ACM 3. Praktična nagrada Vrtnarstva ACM 4. Praktična nagrada Vrtnarstva ACM 5. Praktična nagrada Vrtnarstva ACM Izžrebanci nagradne križanke 5/ 2001 (nagrade prispeva Cvetličarna Ciklama Litija); 1. : Praktična nagrada: Zvonka Kmetič, Počakovo 8a, Radeče 2. : Praktična nagrada: Ernest Pršo, Levstikova 12, Zagorje 3. : Praktična nagrada: Fani Seničar, Podkraj 75, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 17.4. do 20.4.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 VRT: ISTVO ACM Agata CUKJATI s.p. Za letošnjo pomlad vam vrtnarstvo ACM ponuja vse vrste pelargonij, fuksije, surfinije in različne novitete. Novost pri nas so angleške obešanke. Obiščite nas in prijetno boste presenečeni! Delovni čas: od pon. do sob. 9 - 19h GSM: 041/441-745 [p K ® (