Štev. 44.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
4. novembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Mojim volilcom!
Dam vam na znanje, da se po Prekmurji širijo razne vesti od toga, da sam jas prestopo v radikalno stranko. Izjavljam, da je to nej istina i da tozadevne izjave, nadalje proglas na narod nigdar nej sam podpiso, niti nej sam dao nikomi pooblastilo, da v mojem imeni izjave naj pobéra, da naj volilci prosijo, ka bi v radikalno stranko stopo. Vabili so me, ali jas sam njihove ponude odbio. Tomi je dokaz tudi to, da sam v stranki SLS. in v Jugoslovenskom klubi.
Beograd 24/X. 1923.
ŠIFTAR GEZA nar. poslanec.
Ka pomeni izjava g. narodnoga poslanca, Gezo Šiftara?
Pomeni 1.) ka je njegova dühovna moč i politična poštenost trtina, stalna brez vse falinge, na Štero se i v bodočih volitvah lehko nastopijo vsi naši Volilci, tak katoličanci kak evangeličanci; 2) ka je politična nepoštenost radikalne stranke tak velika, ka ne zaslüži, da bi jo pošteni človek samo pogledne. Razne dare (koncesije) je najmre ponüjala g. Šiftari ' naj zá té zataji svojo krščansko stranko. Düše je küpüvala stranka radikalna, a ne jih je mogla, zato zaslüži, da jo vsi zavržejo, ki neščejo v rod priti ž odajstvom; 3.) moč naše stranke se je tak trtina, krepka, jaka pokazala, da vsi naši politični nasprotniki morejo kranščak pred njov zdignoti. Vsi Volilci g. Šiftara, kak en mož so obsodili radikalno küpčijo i mešetara Švikaršiča! dali izjavo, ka njim ne trebe nikših darov i mit, nego trebe njim samo od njih zvoljenoga poslanca Šiftar Gezo. To troje pomeni gornja izjava g. poslanca Šiftar Gezo. Vekše zmage ne bi mogla naša stranka v Prekmurji dobiti, kak je samo zdaj dobila. Zato veselo gledamo v bodočnost.
Beg Švikaršiča, Reicha i Mariča od Sv. Jürja.
To je bila tista slavna trojica, štera se je brez znanja g. poslaneca Geza Šiftara podala k Sv. Jüriji i po celom Gornjem Prekmurji, naj njemi podpise poberajo od njegovi volilcov, da more prekstopiti v radikalno stranko.
A zgoraj imenüvana trojica je naletela v volilnom okraji M. Sobota med Volilci
na nezaslišani odpor. Pa so zvedili ti zato brez značajno početje, nastanolo takše ogorčenje med ljüdstvom, da več ta trojica ne vüpala med volilce iti podpise poberat.
Ta trojica znani Svikaršič, neki Reich, židov iz M. Sobote zdaj agent, i g. Marič, rojen v Ropoči zdaj živinozdravnik v M. Soboti, so prišli 20. okt. v soboto večer k Sv. Jürji podpise poberat.
Svoj tabor so gorvdarili v gostilni pri Raffli. Najprle so g. Raffla nagovorjali, naj se njim podpiše. A on je čeden človek. Pita je: Zakaj tej podpisi? Hja, to ide že za nove volitve— so njemi odgovorili. Te se ne podpišem Vam. — To je bila prva plüska njim. Pomali se pa zberejo v gostilni ešče drügi naši pristaši, ki so g. Švikaršiča dobro v svoje škrepce vzeli; Hja zdaj ste prišli se, prle ste nas pa odali Srbskim radikalom, smo že zvedili. Samo ostanite tü še do jütra, rávnok je kmečka zveza napovedala svoj protestni shod, prite na gjüleš, že vam pokažemo.
Koražna trojica se zbojala, ne so več pobirali podpise, nego tam v gostilni prenočili i na drügi den v nedelo zajtra odküriili od Sv. Jürja, niti so ne vüpali po cesti iti, kje je ravnoč ljüdstvo šlo k meši, nego okoli po senožati so bicikline vlekli za sebov.
G. Švikaršič si je jako nezahvalen teren odebrao za svojo radikalno agitacijo, kaj misli zdaj tam agitirati za radikale, kje je prle hodo kak tajnik Slovenske ljüdske stranke. Naj dobro pazi, da ga kjer dobro ne nabijejo, cilo če de ešče takše škandale delao po šolaj i pri g. vučitelicaj, kak je napravo dne 8. oktobra pri Sv. Jüriji po noči ob. 11. vüri. Pomlite še to g. Švikaršič?
Sprevod vlč. g. Ozmec Jožefa dekana ljutomerskoga.
Sunce se je smejalo okt. 27. na Lotmerk i ogrevalo je celo okolico. Vesela je bila neha. Veselila se je, ar se je preselo iz toga jalnoga sveta zgléden, dober dühovnik, lotmerski dekan (ešpereš.) Zdaj ga pokapajo. Po pétletnom mučnom betegi je 24. okt. večer ob 10. mirno zaspao v Gospodi med molitvov svojih sobratov dühovnikov. Rodio se je 1. 1866. febr. 18. Po-kapao ga je stolni dekan,-mariborski kanonik dr. Tomažič Ivan, ki se je v lepom govori Spomené z zaslug pokojnoga, dobroga, gorečega dühovnika. On je slüžo za pokojnika tüdi sveto mešo. Zvün njih so bili pri sprevodi ešče Bő-hanec Ivan, Častni kanonik i dekan. iz Šmarja pri JelŠah, zlatomešnik — svetövalec g. Meško Martin od Kapele, dr. Franc Kovačič profesor iz Maribora, duhovniki sosednih far, kapucina smileni bratje, vp. plebanoš Klekl Jožef z Črensovec, sküpno 47 dühovščine. Sprevoda so se vdeležila rüdi šolske sestre — edna je krvna sestra pokojnoga dekana, Orli, Orlice,,ognje-gasci, Marijina drüžba, i brezštevilna vnožina vernih farnikov iz vseh stanov, gospockih i prostih. Ta velika Udeležba kaže, kakše poštenje je vživao pokójni. Bio je smileni Samarita-noš, ki vsakoj nevoli na šteIe odpro svoje dveri, bio je deželni poslanec naše stranke, i kak takši se odkrito i nestrašeno borio za pravice slovenskoga ljüdstva, za šteroga gospodarski i kulturni napredek je aldüvao ne samo düševne i telovne moči, nego ešče veliki deo svoje vred-
nosti. Vsaki dober namen je dobo pri njem podporo i vsaka düša tolažbo. Veselo je trpo. Ešče po smrti so njemi ostale pri vüstaj poteze smeha. Smejao se je vsem, ar je vse ljübo, zato ga pa tüdi počastio vse pri sprevodi. Po cerkvenoj božoj slüžbi se je veličasten sprevod pbmikávao proti pokopališči. Med potjov se je popevao genljivi „Miserere“ (Smiluj se Gospodne), i godba (banda) gospoda vučitela Zaberte je pa igrala v srce segajoče žalostinke. Po cerkvenom obredi na pokopališči se je postavlo od pokojnoga vu imeni slovenskoga kluba Klekl Jožef vp. pleb. narodni poslanec, koga je klub naravnost v te namen poslao iz Belgrada na sprevod, da počasti velezaslüžnoga svojega ' tovariša, bivšega deželnoga poslanca. V imeni Orlov i ognjegascov, pač cele fare se je pa postavlo g. Novak. Moški zbor je nato spópevao četveroglasno genljivo slovo prijateli. Za pesmov so pa vzeli slovo od pokojnoga še Orli, Orlice i Marijina drüžba. Dvoja reč nas je najbole genola pri sprevodi i pobožnost 1 resnosl, istinska žalost. Tü ne bilo smeha, guča. Tü se je vidila samo žalost a z vüpanjom zdrüžena, ka je dober Bog obilno plačao trüde svojega vernoga slugo i slišala je samo molitev. Vse je molilo za pokojnoga. Kak so preplet} venci iz dišeči!) rož grob i drvo, tak je preplela goreča molitev celi sprevod. Mladina obojega spola se je ešče prečistite pri svetoj meši i darüvala za svojega dobroga düševnoga pastira tistoga Jezuša, šteroga je telikokrat sprejela z njihovih rok.
Blaženi so smileni, ar oni bodo smilenje dobili, pravi dober Jezuš. Pokojni so Smileni bili, zato se vűpamo, ka so je tüdi dobili. .Njuvo smilenost do naših prekmurskih pregnan-cöv za časa boljševiškoga so posebno omenili v svojem govori tüdi narodni poslanec Klekl. Bodimo zahvalni i smilenost plačajmo z smilenostjov. Molimo za pokojnoga, ka njemi sveti srečna večnost.
Ka določa novi vojni zakon.
Člen 46. Vsaki vojak, ki pobegne mora tisti čas, sledkar Odslüžiti. Či je kakši vojak zapreti v temnico sodnijski!!! potom, mora te čas sledkar Odslüžiti.
 Čl. 47. Što je ne odslüžo kaderskoga roka, ne more biti naš državljan; ne more biti državni ali občinski uradnik, tüdi dühovnik ne; nemre dobiti na svoje ime obrtnoga lista. Za One dečke te zakon ne vala, ki so še ne 21 1. stari.
Čl. 48. Tisti, šteri so samo začasno nesposobni za vojaško slüžbo i stopijo, v državno slüžbo, pa so pred 24 1. postali sposobni, morajo svoj rok odslüžiti. Tisti pa, ki postanejo duhovniki med tem časom, morajo svoj rok odslüžiti v ,,nebojevnih edinicah" (Spitala} itd.)
Skrajšani rok.
Čl. 49. določa, da se slüžbeni čas skrajša na 9 mesecov;
1.) Onim, šteri do 27. leta zvršijo visiko šolo, ali kakšo drügo šolo, najmenje pa morajo meti 6 razredov gimnazije i da vtej deveti tnej-secaj napravijo izpit za rezervnoga oficera Što ne napravi izpita, slüži 14 mejsecov. Bogoslovci služijo 6 mejsecov.
2.) V drüžini, kde še oča žive i najstarejši sin prido v vojaško slüžbo, pa nema brata, šteri bi bio 17 1. star, slüži samo 9 mejsecov. V tistoj drüžini, kde prvorojeni sin ma več bratov i eden je od 17 1. starejši, drügi pa mlajši, te prvorojeni i drügorojeni slüži celi rok, a komaj trčili dobi skrajšani rok. — 9 mejsecov samo slüžijo še, ki so herbali verstvo, i je brez nji drügi nemre voditi. Nazadnje pa tisti Sinovje drüžin, ki so v bojni od 1912—1920. zgübile 2-ali več sinov. To vala samo do leta 1938.
Zavsema se odpüsti vojaška slüžba tistim.
Čl. 50. 1., šteri so za vsigdar nesposobni; 2., ki so samo začasno nesposobni i do 25-ga
2
NOVINE
4. novembra 1923.
leta ne postanejo sposobni; 3. edini sin za delo nesposobnoga očo, šteri ne plačüje več dače, kak 20 Din., i je poljodelec. Tüdi tisti je odpüščeni, šteromi je mro oča i nema starejšega od 17 l. — Za delo nesposobni se zemejo deca do 17 l. i stari na 60 l. Te zakon k novomi leti stopi v veljavo.
NEDELA.
Po Risalih XXIV. Evang. sv. Mataja VIII. 23—27. Jezuš vtiša vihér. Vučenike reši telovne nevarnosti i pokara je závölo slaboga vüpanja Deli njim telovno i düševno smilenost. Tak dela prava ljübezen.
Ljübézen do bližnjega.*)
I Peter zataji Gospoda: Ne vem, ka praviš. Drüga pride. I Peter zataji Gospoda drflgič. Šče tretji pridejo. Peter se zaklinja i Prisega, da Gospoda ne pozna. O, eli je mogoče šče hüje razžaliti Jezuša ? Jezuš Pravični, kak boš se maščüvao? Kak boš kaznüvao vernoga apoštola? Vdari ga, da vidi, eli te pozna eli ne! . . . Pa ka! Peter je žalo, Jezuš je lübo. Samo milo je pogledao Petra, kda je šo prek dvora: Gospod se je zgledno i pogledao Petra, pravi sv. Lükač (22, (u), i blagor Petri, ki je razmo pogled lübezni 1 — I ešče! Pridite z menov na Golgote! Tü na križi póglejte, ka so napravili s Kristušom njegovi sovražniki! Poglejte noge Kristušove, ki so trüdne hodile po püščavi, po vroči) potaj, po goraj, po morji iskat, ka je zgüblenoga —: sovražniki so jij s cveki prehod noli i na kriš pribili. Poglejte roke Kristušove, ki so lačnim krűh lomile i betežne vračile, molíle, blagoslavla^ —: sovražniki so je predrli s cveki i na križ pritrdili. Pogle te glavo njegovo, iz štere oči je sijala sama lübezen, štere vüsta so govorila samo dobroto, štere misli so mislila srečo i zveličanje düš —: sovražniki so jo s trnjom öpleli i na križ nasloni!!. Poglejte to telo, vse razbito i razmesarjeno —: sovražniki so to včinili. Poslüšajte to zasramüvanje, to preklinjanje, s šterimi obsipavajo umirojačega —: sovražniki Kristušovi je mečejo iz svojij črnij src.. O Kristuš, maščüj se 1 Maščüj se, večni Bog!.. Pa ka zovem jez k Bogi lübezni. Ne maščüva-nje, — lübezen šče. Čüjte, kak lübi Kristuš sovražnike svoje jna križi, kak moli zanje y smrti. Oča odpüsti njim, ar ne vejo, ka delajo. (Lük. 23, 24.)
Tak je Kristuš — Bog, ka je zapovedao, tüdi pokazao s svojim najvišišim, nedosežnim zgledom. Toda Kristuša, praviš, je nej mogoče posneti. Posneti ne, posnemati, nasledüvati pal Zato ar je milost njegova z nami, slabim!. Ka, eli ne vidimo na svetnikaj božij, kak so z milostjov božov podpiram, lübili svoje sovražnike? Sv. Štefan je molo zanje, ki so ga kamenüvali. Sv. Katarina Sienska je ženi, štera jo je obdu-žUa nečistosti, v njenoj bolezni slüžila za deklo. Sv. Ambrozij je morilci, šteri ga je napadao,
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
nakazao telko penez, da je lejko pošteno živo. Sv. Miheli je oblastnika, ki ga je tirao v pregnanstvo, s svojimi rokami brano, da ga je nej razsrjena vnožica kamenüvala. Sv. Ignacij Lojolski je z vsov lübeznijov skrbo za tovaja, ki ga je v Parizi za časa njegovoga školanja do dobroga okradno. Sv. Frančišek Regij je sirovomi mladenci, ki ga je med slüžbov božov vdaro po lici, ponüdo šče drügo lice, i bláženi kancelar .Tomaž Mor je, prle kak je dao glavo za vöro i Cerkev, na pitanje njegovij krivični) sod-nikov, či ma šče kaj povedati, kratko odgovoro: Nikaj, samo to — Ie: Kak je poznejši apoštol Pável bio pri smrti, prvoga mantrnika, Štefana, i je to smrt odobravao s tem, da je stražo obleko tistij, ki so Štefana kamenüvali, pa sta zdaj vse edno oba v nebesaj prijatela: tak vüpam tüdi jez i bom goreče za to molo, da vas gospodje, či ravno ste' bili moji sodniki na zemli, vendar ednok v večnoj blaženosti y nebesaj najdem. Bog vas obvari^, posebno šče mojega gospoda krala, Šteromi naj da verne tanačnike!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Shod zavüpnikov naše stranke se bo vršo dnes tjeden to je 11. novembra zaodvečara po večernici ob treh v M. Soboti. — Vsi predsedniki kmečkih zvez i zavüpniki dobijo pismena povabila, štera morejo s sebom prinesti na shod. Brez teh povabil se nišče ne püsti v dvorano. Shod se bo vršo v gostilni Peterka.
Pri tajništvi naše stranke se dobijo tüdi ..knige" Hodi k olt. Svestvi pa Kalendarje Srca Jezušovoga.
Narodni poslanec g. Geza Šiftar so prišli domo iz Belgrada i obiščejo svoje volilce pa njim razložijo, ka sb jih radikali lovili toti a ne so se dali zgrabiti za radikalno stranko, ostali sö verni našoj.Bog jih živil Sprejmite jih vsi lepo!
Veliki protestni shodi so se vršili pri Sv. Jürji, pri Gradi i v drügih mestaj Gornjega Prekmurja i se pobirali podpisi ednodüšno i ednoglasno pri naših Volilcah, šteri obsodijo grdo radikalno küpčijo, štera je štela razcepiti našo stranko i premotiti narodnoga poslanca g. Šiftara Geza. Med ljüdstvom lada veliko veselje nad poštenostjov i odločnostjov g. Šiftara ka, se me dao premotiti.
V Dolnjoj Lendavi je imenüvani za gerenta na mesto g. Kokota, ki se je odselo v Ormož, g. Kac, tükajšnji trgovec.
Dne 23. oktobra po noči so dozdaj šče neznani tovaje šteli okrasti dolnjelendavsko hranilnico. Tovaji jó se večer pred 7. vörov mogii sposkriti na dvorišči, ár ovak je ne mogoče po noči na dvorišče priti, če so vrata zaprta. Prišo je pa tak v hranilnične prostore, ka je na okni prerezao glažovino z diamantom z veseljom, ka se njemi posreči peneze pobrati iz glavne kase, a zmoto se je — kase je ne mogeo odpreti. Odstrano se le ne več po tistoj poti, nego odpro je okno na vulico i tű vö skočo.
Letina (na Vogrskom), kak se čüje, je skoro cela dol zgorela, šče celo cerkev je preci poškodüvana. 
Država.
Dvojčeti v moškom želodci. V Beogradi so gorrezali ednoga 21 let staroga mladenca. Dečko se je tožo, da ga boli želodec. Že od 3. leta starosti je meo želodčne bolečine i njemi je nekaj raslo v njem. Od leta do leta so se njemi bolečine povekšavale i želodec raseo. Odločo se je, da se da gor rezati. I dao se je. I gda so ga gorvrezali, so najšli, da ma dve deteti v sebi. V meso sta njemi rasli dve deteti, edno bole, drügo menje dorašeno. Deco so njemi vzeli vö i dečko je vmro. Zdravniki so dognali, da bi mati toga dečka mela trojčeti poroditi, klice teh so ostale v tom prvorojenom, štere so rasle dale i ga vmorile. Lani je spodobna operacija bila v Žemuni.
Vročina v Belgradi je še zmerom velika. Je i pije se ešče po vulicaj pred krčmami i hodi se ešče v letošnjoj obleki. Vročina konca meseca augusta pri nas je zdaj ešče v Belgradi na konci oktobra.
„Straža“ mariborska piše, ka je pri küpčiji radikalov mešetar bio Švikaršič. On je lažljivi telegram poslao v Beograd, ka so prej tést g. Šiftara na smrt obetežali i tak je g. Gezo Šiftara šteo domo spraviti. Té so že prle odišli domo i neso se ravnali po tom telegrami. En tjeden nišče nej znao za njih. Gda je Švikaršič zvedo za njih, je začno mešetarijo. Mešetaro je pri mariborskom podžupani Pfeiferi, da je pozvao Šiftara okt. 10. v Radence. Tü so nebesa obljübili Šiftari i Prekmurji, če on prestopi v radikalno stranko. A on njemi doposlane izjave nej je podpisao, i čeravno nej podpisao izjave, kak Straža piše, je Švikaršič z drügimi radikali napravo en proglas i toga so radikali podpisali brez znanja i dovoljenja Šiftara i ső té proglas objavili v »Jutranje Novosti!)", Kak lažlivi so tej ljüdjé se z toga vidi, kda sö niti Šiftaróvoga iména ne znali podpisati, za Šiftarja so ga pisali i mesto Martjanec so pisali Martinlcé. — Tak .Straža". Mi dodenemo samo to, da je Švikaršič jeli, dragi naši pristaši, vreden da je nej naše, nego radikalne stranke pomagač i Širiteo.
V Belgradi zidajo. Po najnovejšem glasi bodo v Belgradi zidali nove hiše za razna ministerstva; za trgovsko, prometno, poljedelsko i za ministerstvo za loge ino rüde.
Keliko špitalov (bolnic) je v Sloveniji. V Sloveniji je 22 špitalov, — od šterij je 15 državnij 8 pa zasebnij (privatnij.) V vsej špitalaj je 3.153 posteli; na vsakij 1000 düš pride skoro 2 posteli. Broj betežnikov v preminočem leti je znašao 27,955. Za ’ oskrblavanje • ednoga betežnika na den je 19.2 Din. Stroški preminočega leta so 5.537,609 Din.,
Japonskim sirotam je poslao naš Rdeči Križ 5000 švicarskih frankov.
Keliko düš je odšlo iz naše države v tüjezemstvo. V ednom meseci t. j. v augusti se je izselilo 664 düš. 393 moškij ino 271. žensk. Od 1. januara 1923. do 31. aug. toga leta pa znaša broj izseljencov 2976. Največ jih ide v Ameriko. V našo državo pa je prišlo, pri-selilo 1144 düš.
Zaprisegli so se pri kralji v Belgradi novoimenüvani lavantinski püšpek, dr. Andrej Karlin iz Maribora.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Kristjanke njoj je skrbno dvorila, pravila kakšo milo reč eli pa mučala — ka je mogla bolšega včiniti kak moliti zanje, da bi v toj žalosti zadela boža milost njeno srce i jo včínola pripravljeno za svetlost istine.
Kda je minola malo hüda žalost, mogla.je pali misliti, pa njene misli so bile kmične i so jo navdajale z novim nepokojna Ka je zdaj ž njenim Očom? Kama je šo ? Eli je šče kde, eli se je spremeno v nikaj ? Eli je tüdi njegovo živlenje opozüvalo oko, štero vse vidi? Eli je prestao tisto probo, od štere sta govorila Boštjan i Sira? — či ne, ka je zdaj ž njim? Prestrašila se je Fabijola te misli i jo je probaia izbiti iz glave.
Što njoj odgovori na vsa ta pitanja? Eli pesniki? — Probali so, pa prišli so samo do grobovih vrat. I vučenost.? Ta je v grobi ne najšle drügo kak čonte ji nesnago. Modrijaši? Modrüvali so i modrüvali, pa nazadnje z ramami zmigali. Ka so nej mogli vsi tej razložiti, to bi lejko razložila siromaška robinja; pa Širi šče se ne vido pravi čas, da bi od toga govorila z Fabijolov.
Pripelali so mrtvoga Fabija i Rimlani so videli sprevod, kakšega malokda. Sprevodi z gorečimi skalami; pred mrtvecom so nesli iz voska table njegovih pradedekov; napravili so
grmado iz najbole dragoga dišečega lesa, pole-jali jo z dišavami Arabije, na njo posadili bogato oblečenoga mrtveca'— i vse to zežgali. Nekelko prgišč zgorenih čont v alabaštrovom vrči, šteroga so postavili z Fabijolinim imenom med drüge vrže te rodbine — to je bilo vse, ka je poganom ostalo od'posvetne sláve.
Pri sprevodi je po rimskoj navadi govorio Kalpumij i razlagao, kakše čednost! so kinčali preminočega moža, kak goStolüben i kak skrben državlan je bič; ves, kak skrivni lüdje, štere imenüjejo kristjana, ki se vsigdar püstijo, molijo i svojo nevarno vero rivlejo v vse rodbine i natihoma lüdstvo proti casari šuntajo , . . ,,Či je po smrti v istini šče kakše živlenje, kak pravijo nešterni modrijaši", pravo je stari, lažnivi Kalpumij, „sam zagotovlen, da je Fabij zdaj v Blizi ji,* kde se sprehaja (šeče) po zeleni logaj i pije nektar.** O da bi mi bogovi skoro poslali tisti den, kda se jaz, tvoj najponižnejši va-rüvanec, zdrüžim s tebov v elizijskom veselji!”
Vse je bilo genjeno i se je čütülo takšoj vdanosti.
Fabijola je morala tüdi poravnati i spraviti v red vse zaslikane opravka j račune očine i jako žmetno joj je bilo, gda je zapazila vkan-livosti i odiranje (gübjenje) v poslala možaka, šteroga je spoštüvao ves svet kak najbole poštenoga i dobrotlivoga moža.
Za nekelko tjednov je Šla Fabijola v čarnoj obleki pohodi! (obiskat) svoje prijatele i prijatelice — najprle Nežo.
*) Poganska nebesa.
**) Nektar je v poganskih pripovedkah pijača bogov, kak ambrozija njihova jed.
Povrnimo se nazaj k Torkvati. Kda se zbü-di zjütraj po tistom neSrečnom večeri, najde poleg sebe Fulvija. Z dobro premišlenimi rečmi njemi postavi pred oči, kaj je včino Preminoči den, njemi dokazüje, da je zgüblen i- da ga more samo njegov tanač rešiti; tak ga popunoma zveže. Či bi pri kristjani!) iskao pomoči ino se ž njimi probao ..zmiriti, bi ga Fulvij včasi zročo sodniki (birovi) ino žalostnoj smrti; či bi se pa dao nücati za izdajalca, obetao njemi je vse, ka bi poželo.
»Tebe maternica ma" pravi njemi nazadnje Fulvij, »hodi z menov, hladni jütrášnji zrak ti dobro včini.*
»Zapelani. mladenec je bogao; pa komaj sta prišla na plač, kda njima pride proti Korvin i jima pravi: »Dobro, da sam vaj dobo, prav rad bi vama pokazao delavnico mojega očo."
»Delavnico?" čüdi se Torkvat.
»Delavnico, ja, kde sranjüje svoje orožje. Ravno na novo jo je olepšao z vsem potrebnim. Včasi tamle je; stari čemerni Katul ravno odpira dveri.*
Stopili so v velko dvorišče, na šterom je bilo okoli i okoli pri stenah pod streho postavnoga dosta različnoga orožja za mantranje. Torkvat se je vsega toga mantranja jako prestrašo; to je znam zapazo stari vratar i je pravo: „Le stopite notri, gospodje, le in se ne bojte; vam se ne zgodi nikaj lüdoga, inači či bi bili izmed vrajži kristjanov. Za nje smo Predkratkim vse to tak Iepo pripravili."
,,No, Katul,” pravi Korvin biriči »razloži, razloži malo tomi gospodi svoje špilanje. Tühinec je i so njemi šče neznane."	Dale.
4. novembra 1923.
NOVINE
3
Boži rop. Vlomili so na Čateži (Kranjsko) reparje po noči v cerkev, gorvtrgnoli tabernakel, Odnesli monštrancijo i dva ciborija s svetimi hoštijami. Cela okolica je v žalost zavita zavolo toga groznoga hüdodelstva. — Düšice, ki ljübite Jezuša, ponüdite njemi za to hüdobijo kakše zadoščenje.
Nove banke po 100 Din. Kak stare srbske, kak nove banke po IGO Din. zamenjajo z novimi, štere so delane na Francoskom.
Aeroplan brez motora. Te dni sta dva našiva tehnika v Siski napravila aeroplan, šteri nema motora. Pri prvom letanji je na 70 m. visiko leto, i je 7 minut bio v zraki.
Katoliški shod v Budapešti. Minočo nedeljo so otvorili v Budapešti katoliški shod v cerkvi sv. Štefana. Sv. mešo so darüvali prezvišeni primaš kardinal Csernoch.
Profesor i podporočnik. Belgradski list »Politika" piše; Profesor, šteri ma 9 Slüžbeni let, je dobo plačo za oktober 1550 Din. Njegov 13 let mlajši brat pa, ki je zdaj dokončao vojno šolo, je dobo za oktober 2666 Din., plače brezi drv, štere še tüdi dobi.
Avtonomist piše: Pred kratkim so obsodili na 20 I. vozo Rajiča, šteri je šteo bujti Pašiča, ali ne se njemi posrečilo. Pašič je pitao sodnika, če zna, je li je „ovaj Rajič" bogat. Kda je pa Pašič zvedo, da ,,nema nista* se je zamislo — ino je mislo . . . Nadale pita, keliko pa naj prosi za bolečine, doktora itd. ? Na to pitanje je Pašiči ne znao níšče nikaj povedati i je pa mislo. — No, zdaj si je pa zmislo, do bo najbogše če ne prosi nikaj, ar bo lüstvo videlo, da je dobroga sca ; ali zapovedao je naj ga močno ino dobro zaprejo da ne vujde, ár „ovaj može da opet püca* Pašič se boji, da se Rajič ne bi kde pa nalekeo z revolvov. V meseci septembra je prevzela upravo .Južne zelež-nice” državna uprava ino od toga časa železnica vozi jako neredno; dobri vagoni, peči itd. so se vtoniie. Ne ga jih več. Brrr, brrr... v Srbijo. Nam pa pošila o stare, potrejte. G minister železnice, Jankov č je pravo, da so Slovenci dobri železničari, zato morejo iti v Srbijo, k nam pa pošilajo Srbe ; šteri nam bodo Šče to, ka mamo dobroga spokopili i spotrli. Istina je, da so Slovenci dobri Železničarje, tüdi naše železnice so dobre, samo g. Jankovič je slab minister.
Kelko so dobili Srbi od Nemčije. Po poročilaj belgrajskih listov so dobili Srbi na račun vojne odškodnine od Nemčije dozdáj nekelko v penezaj, nekelko v blagi okoli 250 miljonov zlatih mark. Teda so dobili Srbi 20,000 miljonov eli 20 miljard kron. Iz Hrvatske so stisnoli kak letno po 8 miljard kron. Kelko so dobili iz Slovenije, iz Bosne i Vojvodine, nihče ne ve, gvišno pa je, da so to tüdi lepe miljarde, od šterih pride jako mali deo nazaj (za uradniške plače). Pa vseeno nemajo nikdar zadosta i ščejo šče vsikdar šče i šče i šče (dajte), brez konca i kraja.
Bujte ga! V Bosniji so nekši mladi ljüdje napadnoti voditela bosníških muslimanov poslanca dr. Spaka. Strelili so na njega 18 krat. Te dogobek so spravili poslanci v parlament na razgovor i pri toj priliki je skričao eden poslanec, to se zna Srb: »Škoda, da so ga nej strelili 1“ — Če bo šlo tak naprej, doživemo tüdi v Sloveniji čas, da bomo Vračili politične nasprotnike z revolver! i količi. Bujte ga, pa de miri Pa pravijo, da se mi od 'Balkancov ne moremo nikaj navčiti! (Autonomist).
Eli nimajo prav? Nesrečni Macedonci, ki nezgovorno trpijo zavolo belgradske lakomnosti i zgrabežlivosti, pravijo: .Neka nosé! Neka nosé, štogod mogu, samo neka Idti 1“ (Naj nosijo 1 Naj nosijo, ka morejo, samo naj idejo 1“)
Imeniten diplomat je zastopnik naše države v Rimi, g. Antonijevič. Kda se je pred kratkim govorilo v parlamenti od reškoga pitanja, je povedao posl. Šumenkovič od g. Anto-nijeviča te Zanimivosti: V hipi, kda je prišeo v Italijo g. Mussolini na vlado, je poročao g. Antonijevič v Belgrad, da je Mussolini propadno. I v hipi, kda je predsednik začasne rečke (fi-jomske) države g. Zanella bio v Belgradi, je poročao g. Antonijevič belgrajskoj vladi, da se je razgovarjao z g. Zanello v Rimi. (Autonomist).
Svet.
Šolski boj v Avstriji. »Slovenec8 iz 20. okt. t. 1. prinaša članek iz Beča, v šterom razsveti šolski boj v Avstriji. Tla za te boj so se pripravlaš v staroj Avstriji. TO so bile takzvane šole brez farbe, ne verske ne brezverske. Po bojni so si socijalni demokratje priiastili Šoisko Vodstvo i začnoli obnovo po svojem, 1919 1. je socijalistišni urad za včenje odpravo dužnost šolske dece k meši hoditi. Dve leti potom so prepovedali vstopiti šolarom v Marijine drüžbe. Tüdi so z večih šol odstranili križ. Leta 1922. so pa Zapovedali odstraniti vse knjige, štere so pisane v katoličanskom dühi. Do 200 jezer najlepši knjig za mladino je bilo zapravleni. Za silo so vpelali tüdi že nekše brezversko včenje.
VerÖnavuk so nadomestili z nekšov ,,življenskov znanostjov". To je, pravijo,z edne strani dobro. Odpravili so šolo brez farbe i obdičili katoličane. Od zdaj si bota stale nasproti verska i brezverska šola, Kristuš i Šatan. Dragi Slovenci, ka bi ví delali, či bi se pri nas tüdi začeo boj ? Za nas je samo edno mogoče i to je — verska šola, tak za katoličane kak za evangeličance. Bodimo tüdi mi pripravleni.
Mednarodni evharistični kongres. Rimski papa so odločili, naj se 28. mednarodni evharistični kongres vrši 1. 1926. v Čikagi.
75 letnice nemški katoličanski shodov. Letos avgusta so šteli Nemci svetiti 75 letnico svoji katoličanski shodov. Nekaj lepoga bi bio te shod. Nemški katoličanje bi lehko z veseljom pokazali na delo sedemdesetpetih let, v šterom časi so na nebrojni shodaj vtrdili katoličanstvo med svojim narodom i jim kazali pot skoz težki boj za pravice svoje vere. Te shod bi se letos meo vršiti v Kölni, pa so ga morali nihati, ar so Fracozje zasedli Poruhrje.
Preganjanje Slovencov. Po mirovnoj pogodbi je prišlo dosta Slovencov pod taljanske oblast. Nega pa venda na sveti države, štera bi tak kratila pravice drügim narodnostim kak taljanska. Prefekt Furlanske pokrajine je dao zapovid, da morajo vse Slovenske novine poleg slovenski člankov meti iste na taljanski jezik prestavlane. ,,Goriška Stráža" piše nato: »Vsi narodje na sveti majo pravico pisati novine v samo svojem jeziki.... Samo ednomi narodi je prepovedomo .... i te narod so goriški Slovenci.* Italija se rada ponaša s svojov kultu-rov i pravičnostjov, vendar pa ma ta samohvala jako kratek rep.
CooHdge od vere. Zdajšnji president Zedinjeni držav Coolidge, (Kulič) je povedao svoje misli od vere na sledeči način : »Vera je fundament denéšnje sloboščine . . . Prazno govorenje je, či se gučj od kakši drügi funda-mentov sloboščine i ednakosti. Nehasnovito je čakati zbogšanja od kakši drügi dugovanj. Zbogšanje nemre priti Odzvüna, nego mora priti odznotra.*
Odkrite Törkinje. Znano je, da Tőrkinje morajo biti pokrite. Pred kratkim pa se je vršo v Carigradi nekši svetek s plesom, na šterom so bile ženske prvokrat odkrite. Naskori prej pride dovolenje, da do smele Tökinje tüdi v gledališči igrati. No, pa naj nikak pove, da so Törkinje ne za vlas Podobne našim Ženskam 1 Dostakrat nega za kaj dobroga niti penez niti časa, a za lepo obleko, za ples mora biti. Pa ta sodba ne vala za spametne ženske, nego za tiste, štere majo vza svojo vrednost od zvüna ne pá v svojem nedužnom poštenom srci.
Letos nemre več nihče v Ameriko. Vsako leto se slobodno iz naše države preseli 6462 oseb v Ameriko. Za Jetos so že dali telko dovoljenj,' zato pa komisarijat za izselitev opomína, naj tisti, ki so ne dobili dovolenja, ne prosijo za potni list, dokeč nede objavleno, da se lehko potüje.
Domača politika.
Parlament se je odpro 23. okt. Zvolo se je financijski odbor. Naša stranka je dobila tri odbornike. Sej v parlamenti nej, dela financijski odbor, na spopolnitvi trošarinakoga zakona i na proračuni. Parlament je Zvolo še po kratkom odpočitki odbor za razlastitev občin. Naši poslanci so vsi v Belgradi biti, a dokeč parlament znova ne začne delati, jih večina pride domo. Na kak dugi čas, že objavimo to i to tüdi, gde se bode pali shodi držali'
Ministerski svet (tanač) se je vršo na kraljevskom dvori. Na tom je sklenjeno, da se naša vláda dale pogaja z Italijov gledoč na Reko. — Dr. Ninčič je poročao na toj seji, ka nam Bolgarija plača 250 milijon lejov. Sklenjeno je na dale, da naša držáva na račun vojne odškodnine naroči v Nemčiji šker, mašine itd. i ka se pomilostijo Vnogi kaznjenci (kaštigani) za volo krsta Prestolonaslednika.
Odposlanstvo ljubljanskoga veučelišča je obiskalo naš klub v Belgradi. Te njim je obljübo vso pomoč.ka se vseučelišče ne Črbini ali ne odpravi. Dr. Krošec je vodo odposlanstvo k Pašiči, ki je dao izjavo, da dokeč de on ministerski predsednik, de podpirao" ljubljansko vseučelišče.
Proti talijanskomi nasilji, šteri slovenski jezik meče v Italiji iz šol, z sodišč pa ešče prepove, ka bi se Čisto slovenski listi izdajali, je ostro nastopila naša stranka v Belgradi. V imeni stranke je govoro dr. Hohnjec. Celi parlament je obsodo talijansko podivjanost, štera je predpisala, ka se more v listaj vse tiskati tüdi talijanski, ka se tiska slovenski. — pr. Korošec je za naše Slovenske i horvacke brate posebi zdigno glas ešče pri dr. Ninčič!, — Protest naše
stranke je pomagao, ar je talijanska vláda včasi odpravila krivice, kak je beogradski talijanski konzul to naznáno dr. Ninčič!.
Da se iz vinskih droži sme žgati žgano vino brezplačno kak dozdáj, so naši poslanci zdignoli glas pri ministri financ, ki je to prepovedao.
Trgovinsko pogodbo z Poljskov je parlament zglaso. Naša stranka je protiglasala, ar je v pogodbi ne preskrbljeno za izvoz našega vina. Mi mamo 200.000 hektarov zemlje nasajene z trsom i pripovamo v celoj državi 4 milijone hektolitrov vina. S toga se tri milijone doma potroši — eden milijon nam ostane za izvoz, a Vlada se ne pobriga za toga, da bi pomögla goričancom.
Železničarski zakon je parlament sprejeo. Naša stranka je proti glasala, ar minister šče vse Slovenke železničare premestiti v Srbijo i ar novi zakon vladi da orožje v roke, ka lehko z slüžbe vrže tiste železničare, ki neso ali nedo na njeno stran. Zato je tri leta ne potrdi v slüžbi. Pa pri plačaj je tüdi krivica.
Šest ministerstev se bo odpravilo, tüdi za socialno politiko. Naša stranka proti tomi Protestera, ar se njej milijo invalidi i vojne dovice pa sirote.
Proti zakoni od taks je v parlamenti govoro poslanec Pušenjak od naše strani. V svojem govori je protestirao proti zapostavljeni Slovencov. Komaj je prešla Južna železnica v roke države, že je imenüvala radikalna Vlada za ravnitela v mariborsko železniško fabriko Srba. Mi nesmo si zaslüžili toga nezavüpanje, je pravo.
Zakon od vseučelišč bo parlamenti predložo Prosvetni minister v tej dnevaj.
Svetovna politika.
Nemčija. Zavolo velkoga spadaja nemške marke se živež več nemre dobiti. Nameštaj se je že začela lakota. Fabrike se zapirajo i tüdi v rüdnikaj odpüščajo delavce. Brezposelnost se širi i to šče dela položaj obvüpnejši. Vseširom so nemiri zavolo velke dragoče. V Hamburgi so komunist! začeli revolucijo. Prišlo je do krvavoga boja, 24 je mrtvi, 250 pa ranjeni. V Aachenu so proglasili Porensko republiko, ki naj bi se odtrgala od Nemčije. Francozje podpirajo ločitev renski bogati krajov od nemške države. Odcepitev se je pa ne posrečila, ar so se delavci gorzeli i Stirali rüšilce državne edinosti. Tüdi Bavarska se je štela odločiti. Že je vojaštvo moralo novo prisego položiti na bavarsko republiko. Med tierlinskov 1 bavarskov vladov tečejo pogajanja. Vüpanje je, da se pogodijo. Francija bi se veselila razpadi Nemčije na male državice, ar bi se njoj ne trbelo več bojati od raztrgane, slabe soside. Nemški narod bridko mora čütiti sad tiste brezverske politike, štera je v imeni nemške države i njene edinosti preganjala katoličane i njim kratila njihove najsvetejše pravice.
Grčija. Tam so razpisali volitve za državno zbornico. Med monarhisti (za krala) i republikanci se bijejo težki boji. Agitacija se je prenesla tüdi med vojake, šteri so se začeli puntati. Zdaj je že mirnejše.
Anglija. Čehoslovaški predsednik republike, Masaryk je prišeo v London na Angleško. Tam so ga jako prijazno sprijali. Z njim je tüdi čehoslovaški zvünešnji minister Beneš, od šteroga je eden angleški minister povedao, da je v celoj Evropi eden najbogši minister za zvünešnje zadeve.
Nemška Avstrija. Volitve v drž. zbor so dokončane. Zmagali so krščanski socialci, majo 82 poslanca, socialisti 67, velenemci i bauernbundovci (neke vrste kmetska stranka) pa samo 15.
Rusija. Iz Amerike javijo, da prej ruska sovjetska vlada jako napinja na sosedne države, na Litvinsko i Estonsko vlado, da bi se naj pridrüžile sovjetskoj Rusiji. — Med Finskov i Rusijov so se strüne preci napnole za volo nekše razmejitvi. Finci so privolili, da se naj postavi nova razmejitvena komisija, vse drügo so Rusom odbili.
Rumunija. Tam so pred kratkim sklenoli novi šolski zakon, šteri dovoljüje ne rumunskim narodnostim, da lehko majo šole v svojem maternom jeziki, Rumunščino do se v I. i II. razredi včili 1 vöro, v III. i nadale pa 2 vöri na tjeden.
Portugalsko. Konzervativna stranka je napravila revolucijo kak so to napravili v sosednoj Španskoj. Porabili so priliko, kda je novi president Gomez šteo prevzeti vlado. Nakelko se je reberija posrečila ali ponesrečila, se ne ve ar so vse zveze z državov pretrgane.
Čehoslovaško. Dela se na to, da bi se vse katoličanske politične stranke zdrüžile v blok. To se pa posreči samo te, či se češka ljüdska pa slovaška Hlinkova (ljüdska) stranka sporazmita.
4
NOVINE
4. novembra 1923.
Grško. Vlada, ki je vodila revolucijo, je zdaj odstopila. Na njeno mesto je stopila nevtralna vlada pod predsednikom Politisom i ta nova vlada de vodila volitve v državno zbornico.
Francija. Češkoslovaški prezident Masaryk je na poti v London obiskao Pariz. Tam so ga v velkov paradov sprijali. Pri slavnostnoj večerji je Masaryk povedao: „Čehi so Francozom odkritosrčno zahvalni i njoj lüdi ostanejo. Francoska lehko na nas računa v vsakom položaji, v dobri pa tüdi v slabi časaj.“ Nazajidoč se Masaryk stavi tüdi v Belgradi. Pravijo, da ščejo Čehi s Francozi sklenoti posebno vojaško pogodbo, drügi pa, da Masaryk šče v Parizi pa v Londoni dosegnoti, ka bi Čehoslovaško državo proglasili za nevtralno. Ka je na tom istine, pokaže bodočnost. — Čehoslovaška že ma zdelani proračun za prišestno leto. Dohodki pridejo na 18 miljard čehoslovaški kron, potroši pa na 16 miljard.
Nemčija. Vrednost nemške marke je spadnola skoro na nikaj. Delavci nemajo živeža, zato so bili po varašej nemiri, šteri so zadnji čas redkejši. Da bi konci nekelko zbogšali gospodarsko moč Nemčije, njoj ščejo dati Amerikanci pa tüdi antanta vekše posojilo. Zastopniki nemške vlade so v Parizi naznanili, da država nemre plačati blaga, štero ščejo Francozje za bojno odškodnino, pa so dobili odgovor, da prej Francoze to nikaj ne briga, samo naj dobijo odškodnino. Na Saksonskom je eden generao prekvzeo vso oblast.
Amerika. Tam do naskori volitve prezidenta. Coolidge (Kulldž) bo kandidirao, šteroga pa prej nedo volili, ar je odločno za prepoved alkoholni pijač. Bog daj da bi treznost zmagala nad glavami pijančkov! — Na otokaj (sziget) Filipini v Tihom oceani, šteri so pod amerikanskov oblastjov, vre proti amerikanskomi gospodstvi. Domačini se reberijo. So že več vučitelov bujli pa dece. Na pomoč so pozvali angleške vojake.
Meksika. Meksiko so pozvali, naj stopi v Drüštvo narodov. Pa je ne sprijela, ar se prej nemre zdüžiti s častjov Meksikanske države, da bi zdaj prosila za sprejem v Drüštvo narodov či šo jo izključili te, kda so nastavlali to drüštvo. Dokeč Anglija ne pripozna meksikanske države, ta nemre iti v drüštvo.
Govor profesora Mazovca za versko šolo na V. slovenskom katoličanskom shodi.
S tem heroičnim bojom na „mrtvoj straži" pa je neminlivo zvezana naša Plemenita nese. bična dühovščina, štera je ne iskala sebe, nego Boga inö po Njegovoj zapovedi naše slovensko lüdstvo.
I to verno slovensko lüdstvo pod vodstvom svoji svetni izobražencov predvsem pa naše Slovenske dühovščine, štera je rešila slovenstvo povodni, štera bo tüdi v bodoči letaj v taljanski ino nemški šolaj rešila za Jugoslavijo, ka se še da rešiti v tužnom Koroškom i pri lepoj Adrijj, — ta dühovščina, štera je v šolaj vzgojila telko plemeniti slovenski značejov, to naša verno lüdstvo, to svetno ino dühovno razumništvo naj se zdaj zedini i zednači z nekšim meglenim ,,jugos-lavenstvom", šteroga nega nindri i ga- tüdi v tom zapopadki, kak se nam ponüvle nigdar nede, ár ga neščejo ne Slovenci, ne Horvatje, ne Srbi. (Viherno Odobravanje. Ploskanje ne henja) Zato pa gospoda slcbódcmiselci, roke vkrej Od našega Šolstva! Vredite si za sebe i za vaše deco Šolstvo kak se vam vidi, mi si pa za sebe vredimo kak mi ščemo, (Burno pritrdjavanje.)
Človek bi mislo, da bodo naši nasprotniki s tem zadovolni, nego, slavni zbor, naši nasprotniki neso tak slobodomiselni, da bi sprijali naš predlog: nje vodi oprav nekše peklensko slepo sovraštvo do vsega, ka je versko. To svoje sovraštvo bi radi vceplavali tüdi v nedužna srca katoličanske dece; poleg toga pa so večkrat še tak nedosledni, ka v istom časi, kda pišejo članke za brezversko šolo, pošilajo svoje sine pa hčeri v naše zasebne verske šole . .-. Že znajo, zakaj 1 (Pritrdjavanje).
Slavni zbori Mi pripoznamo mogočnost, da se v ništerni zasebni šolaj, štere ravnajo narodove menjšine, morebit! premalo goji lübezen do naše íepe, s telko v krvjov i trplenjom küplene države. Mi terjamo, da naj se v vsej šoiaj kak najbole goji državlanska zavest; nego zavolo mogoči nedostatkov v posamični šolaj naednok vse zasebno Šolstvo, štero je posebno pri nas katoličana) tak lepo razvito, kratkomalo obsoditi na smrt, gospoda moja, tak se nemo šli, toga mi Slovenci i Horvatje ne dopüstimo. Rad bi Poznao tistoga ministra, šteri bi šteo slaven postati s tem, da bi odpravo naše Slo-
venske Atene, našo prvo slovensko gimnazijo v Št. Vidi, štero nam je Spravo naš dični vladika* v svojoj apoštolskoj lübezni do Slovencov na svoje stroške i na stroške svoji vdani vernikov. Što bi se podstopo v nevarnost spraviti nam vse .nezračunane Šole in zavode, Štera je stvorila nepomenkajoča krsčanska lübezen. (Viheme ovacije püšpeki, Jeglič)
Gospoda! Krona vsega šolstva je -naše vsenčílfšče je vküpno narodna zadeva, ne pa zadeva kakše politične stranke. Zato terjamo, da se pri potroša) za posamične vseuciliščne potrebčine ednok za vsikdar tanihajo vsi stran-karski nagibi, da bo vsencilišče resan to, ka bi moralo biti in ka Profesorje pa Visokošolci ščejo, da naj bi bilo: slobodna, od vsakdanešnje skrbí za potroše i odőrni politični sva) daleč odmek-njena, düševna držáva v našoj slobodnoj državi. Naše vseučilišče mora izkopali iz naše Slovenske mantrniške zemle vse kulturne vrednosti mino-losti, zdajšnjosti i z bliščečov rokov kazati v svetlo bodočnost. Ne v surövöm, človeka ne-dostojnom bojüvanji, nego v bratskom, lübezni punom vzgajanji vsej pravi kulturni vrednot naše zemle, štera je srkaia v sebe, grško, rimsko i muslimanske — vzhodno izobrazbe, v tom vidimo mi bodočnost naše države i to je tüdi jedina pot, štera de nas pelala na sunčno-lepo stališče med velike izobražene narode sveta .. . (Pokanje z rokami).
Zaklüček.
Gospoda moja 1 Mi v hasek države na tom svetešnjem zborüvanji še ednok karamo pred kulturnim bojom. Mi terjamo za katoličane versko vzgojo, mi neščemo vučitelov, šteri bi ban-tüvali naša verska čüstva, izražamo pa svoje najiskrenejše dopadenje tistomi vučitelstvi, štero je verno ostalo narodi i veri i njemi oblüblamo vso pomoč, da se pri plači i v düšnem pogledi napravi zmožno za svojo zvišeno pozvanje. Mi vöpovemo, da bomo kak zimico v oki čuvali vse svoja verska ino izobraževalna d r ü št v a proti vseh! napadom naj že pridejo odkedšteč. Mi iskreno pozdravlamo naše vseučilišče i zagvišamo tak profesore kak akademike, dijake da ma naše lüdstvo z njimi iskreno dopadenje. Svojim pravoslavnim i muslimanski bratom pa naznanjamo S toga mesta svoja bratska čüstva s prošnjov, da naj oni spoštüjejo, ka je nam sveto, kak bomo tüdi mi poštüvati, ka je njim sveto. (Viherno odobravanje).
Trdno smo osvedočeni, da samo ta pot vodi do vredile države i do mirnoga sküpnoga živlenja trej dozdáj po usodi i zgodovini tak dugo ločeni bratov. Mi vidimo rešitev našega naroda i države v tom, da se moralno (pošte-nostno) prerutnino vsi, od prvoga državnika do zadnjega težake Posebno pa je potrebne, da se versko vzgoji naša mladina. Za svojo mladino ščemo že sami brez pomoči slodömiselcov preskrbeti. Zato ne tienjamo od terjanja: »Katoličanskoj mladini, katoličansko šolo.* (Govorniki čestifajo.)
*) Tü govarnik misli na ljubljanskoga püšpeka, Dr. Anton Bonaventura Jegliča, šteri so dali v št Vidi (edno vöro od Ljubljane) zozidati na lastne in na svoji vernikov stroške prvo slovensko* gimnazijo i pretep! vzgojevalni zavod sv. Stanislava. Ljubljanska püšpekija je lehko še-gava na te Pretepi zavod. Takši zavod naj; bi bilo tüdi Martinišče v Soboti, kde bi se naše dijaštvo vzgajajo v verskom dühi.
Gospodarstvo.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	K.	1000—1200.—
Žito	„	„	„	1100.— 
Ječmen	„	„	„	1000.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica	„	„	„	1000.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	             K. 	96.—
Teletina	„	„	„	120.—
Svinjsko meso      „	„	„	100.—
Mast	„	„	„	180.—
Slanina	„	„		„	172.—
Zagrebečka borza
dne 30. oktobra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K  328.—
Austrijska krona 100 K	K	—.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K  10.—
20 kronski zlat	K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 20.—
Madjar. K 100 (nova em.)	K      1.70
Švic. fran. 1 fr.	K     60.20
Talijanske lire 1 lira	K    15.20
Zürich:	
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.50
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Figyelem!	Figyelem!
Értesitem a nagyérdemü közönséget, hogy. a táblaüveget a mai naptól kezdve m2 70 dinárért adom.
Elvállalok továbbá épület üvegezést és képkeretezést.
Nagy raktárt tartok korcsma üvegekben és —:	porcellán edényekben.               :—
Ivan Markovič Dolnja Lendava Schwarz-féle házban.
Oglas.
Za zimo küpite po najnišiših cenah: lepo süknjo (štof) vseh vrst, hlačevino, porhate, odeje (deke), koce, slamnice (strožoke), nogavice (štrumfle), štrikano blago, črevlje, gamaže, dežnike (marele), kak tüdi vse drugo špecerijsko i drobno blago v trgovini
Franc Senčar,
Mala nedelja, podružnica prle
Mihael Cimmerman    v Ljutomeri
Ravnotak se küpüjejo tü belice, zmočaj, grah, sühe gobe pa vsi poljski pridelki po najbolših dnevnih cenah.
Dober „Hove“ šoštarski mašin se k odaji v BAKOVCIH pri
Graj Mariji.
Prodam mojo — za svaki obrt pripravljemo — z vodovodom in z acetilensko lučjo opremljeno
hišo in posestvo.
Karol Horvath, bivši notar Rogašovci. (Sveti Jurij.)
K odaji je v Doljem Lakoši
hiša, zidana iz cigla, pod 21. številkov z ogradom i jušom sküpnoga pašnika.
Lepo posestvo
pripravno tudi za penzijoniste ob glavni cesti ¼ ure od mesta Radgone, približno 5 oralov zemlje vse pri hiši, lepa hiša z gospodarskim poslopjem je takoj naprodaj. Več se izve v upravništvu Murske Straže v Gornji Radgoni.
Podpirajte Novine!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava