Domotožje.                               1
3Ite3 urbof jem se potoče^ vije,            Oj, l?al*o so srečno fel?li 3net>i ¦        1
valč^i bistri raSosfno šnme,                srečli mililj braicev in sestric,           1
ribica srebrne si planuti mije,             oj, l?al?o vessli bili spevi      .              1
»efreci poiaanji žar l^laHe.                   so aomačili fanior in^fleUlic.             J
Pfičl?e Srobne gosfole mi glasno,        IPa cdirgali so m« o3 3oma,             <|
slušam bistrih t>alcl?o-u vnei šspet,      s prslcnt tnrzlo l?azali naprej:
pogleS moj hiti v dal]avo jasno,         — NajMe Salja t> fuje l^raje roma,
ija naprej x> Homači člaljni st?ef.          saj jc sret brez l^onca in brez mej!
Sli, oStrgctli o3 Eomcoine in poslali so me t> tuji sret . . . Komu ra3osf glasna naj ne mine, l?jc noj srečo st?ojo najčlem spet?
*Wk^*                                                        Zvonimir