Leto 1884. 507 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 5. decembra 1884. 18*. Razglas ministerstva za finance od 28. novembra 1884, da se je v deželskem blagohramu v Inspruku ustanovila glavne colnije podružnica. V deželskem blagohramu v Inspruku ustanovila se je Ins pruske glavne colnije podružnica (ekspozitura) z oblastmi velike rolnije I. razreda in s pravico '•porabljati okrajšani čolni postopek po propisu od 18. septembra 1857 (Drž. zak. št. 175), katera je svoje delovanje dne 18. novembra 1884 začela. Dimajewttki s. r. 188. Ukaz ininisterstev za trgovino in poljedelstvo v porazu mu z minister st v oni za notranje reci od 5. decembra 1884, o pomorskem ribarstvu ali ribjem lovu. I. Splošna določila. §• 1. Za svrhe tega ukaza šteti je kot mejo morja in morskega ribarstva proti Notranjim vodam in ribarstvu po istih vodah ono črto, kjer voda prestaje biti stanovitno slankasta. To mejo ustanavlja po potrebi za posamična mesta politično okrajno gla-Varstvo v porazumu s pristanskim in pomorsko-zdravstvenim kapetaustvom. (Slovonlach.) on Meja pomorskemu ribarstvu. Pripuscanje ribarjev ali ri bičev k občini ne pripadajočih znotraj ene morske milje od obrežja. §• 2. Občinam ni dopuščeno v zakup (štant, arendo) dajati ribjega lova, kateri po določilu §a 1 ukaza o pomorskem ribarstvu od 6. maja 1835 pristoji samo in edino primoreem znotraj ene morske milje od obrežja. Vendar bode pomorsko oblastvo, dovprašavši dotične občinske zastope, dovoljevalo, da pristojno pristansko in pomorsko-zdravstveno kapetanstvo tudi druge občini ne pripadajoče ribarje pripusti k ribarstvu, ako je poizvedelo, da obstoji kateri izmed naslednjih uvetov, namreč: a) kadar v tisti občini ni ribarjev, ali če jih z ozirom na važnost ribarstva in na razsežnost obrežja pod občinsko oblast spadajočega ni dovolj (zadosti); b) če občinski ribarji ne vršč onih posebnih načinov ribjega lova, kakeršnih jo potreba, da se z občinsko okolino meječi kos morja do dobrega izporabi; c) kadar je to v preskrbo ribjih trgov potrebno. Pomorsko oblastvo bode za to pripuščanje ustanavljalo vrednosti dodelitve primerno odredbino (takso), katera pripada primorski občini. Pripustnice (pripustni listi) smejo se izdajati tako posamnim ribarjem, kakor tudi po več ribarjem, ako so zedinjeni v družbo. §• 3. Posebne naprave znotraj prve morske milje od brega ali obale. Pridržek ribjega lova znotraj ene morske milje na korist primoreem ne brani posamičnim primoreem ali tudi drugim osebam z dovoljenjem oblastva znotraj morske milje ustanavljati posebne naprave v zarejo rib, lupinarjev ali gob. To dovoljenje podeljuje pomorsko oblastvo. Poskrbe ali naredbe, ki bi jih morebiti treba bilo v obrambo takih naprav, da se po vršbi ribarstva ne poškodujejo, naj — če podjetnik tako zahteva, — pomorsko oblastvo za vsak slučaj posebej postavi ter v dotični primorski občini razglasiti dâ. Občino je treba dovpraševati takö zastran prošenega dovoljenja za take naprave, kakor tudi zastran dotičnih naredeb v njih obrambo. II. Določila gledé ribjih iker, ribje zalege in posamičnih ribjih vrst. §. 4. Ikre in ribja zalega ali mlad. Ikre in ribjo zalego loviti in prodajati je prepovedano. Pod ribjo zalego razumevajo se one ribe, ki še niso prestopile razvitka, v ka-keršnem se navadno uporabljajo kot nasad ali seme za ribnike in katere se s posebnim v to določenim orodjem lové. §.5. Izimke od prepovedi izrečene v §. 4 naj pristansko in pomorsko-zdravstveno kapetanstvo dovoljuje tedaj, kadar so ikre ali ribje zalege namenjene v kako znanstveno svrho, v seme za ribnike, v zarejo ostrig, v kako drugo umetno zarejo ali za vado (vabo) v ribolovu. A v tem, kar se tiče podeljevanja, odnosno zvrševanja te dovolbe, držati se je tega, kar pišeta naslednja §§. 6 in 7. §• 6. Pristansko in pomorsko-zdravstveno kapetanstvo naj v vsakem letu določi, v kateri dan meseca marcija sme se začeti lov iker in ribje mladine ali zalege. Pred 15. dnem aprila meseca se vendar ta lov ne sme začeti: a) v kanalih (prelivih), kateri vežejo lagune z morjem, b) bliže nego 400 metrov od notranjih in vnanjih ustij ali žrel prej imenovanih kanalov in pa od izlivov sladkih vod4 v morje ali v lagune. Ribja zalega se ne sme loviti bliže nego 40 metrov od žrel (zatvornic, zarez) slanovodnih ribnikov, ki so namenjena za vzhajanje rib. Ako se katera koli diu-gačna navada oslanja na pridobljeno in — kakor je v redu izkazano zasebno (privatno) pravico, treba je ozirati se na le-to pravico. Nikoli in nikakor ne sme lovlja ta vršiti se po noči. §• 7. Zlasti je lovljenje in prodajanje zalege podlânic ali zlatobrovk (Chrysophrys auràta, oratella) od 1. dne septembra do 15. dne aprila v naslednjem letu prepo- po dn,cn"‘ Medano. §• 8. Kadar je izkazano, da je število odraslih rib vsled lovlje iker ali ribje zalege začelo pojemati, sme pomorsko oblastvo na neki določeni čas in za neka določena mesta podeljevanje v §. 5 omenjenega posebnega dovoljenja ustaviti. §. 9. Določila §§0T 4—8, ne krateč zasebnih pravic omenjenih v §. 6, uporab- Zasebni ljajo se tudi na ribji lov v onih zasebnih (privatnih) ribnikih, kateri bivajo v zvezi s kako javno vodo. §. 10. Morske kapiče ali glavoče (gobius opkiocephalus, guatto) loviti z roko, MorskUainci ostemi (fossenin) in vršami (nasse, cestelle o chebe) prepovedano je od 15. dne gubi).' marcija do konca junija meseca. §• 11. Loviti raroge (Palinurus vulgaris, aragosta) in jastoge ali morske rake lurogiin (Homarus marinus) prepovedano je od 1. dne februvarja do konca meseca i»st0&1-aprila. V noben čas ne smejo se prodajati taki rarogi ali jastogi, katerih telo ni najmanj dvajset centimetrov od vrh očesa do zadnjega konca dolgo. §. 12. Prepovedano je brati ostrige od 1. dne aprila meseca do konca meseca Ostrige in avgusta in školjke klapovice (cozze nere, pedoci, mussoli) od 1. dne marcija do klapavice, konca aprila meseca. V noben letni čas ne smejo se prodajati ostrige pod pet centimetrov in klapavice pod tri centimetre dolge. Le-te prepovedi ne veljajo za ostrige in klapavice, ki izvirajo iz ribnikov ali drugih v zarejo ostrig ali. klapavic namenjenih naprav ali ki so va-nje namenjeno. §• 13. V §§. 4, 7, 11 in 12 obsežene prepovedi prodajanja veljajo za upravna okoliša mestodrštev (namestništev) v Trstu in Zadru. III. Določila zastran posamičnih mest, kje se smejo, in zastran posamičnih. načinov, kako se smejo ribe loviti. §• 14. Telegrafske Na mestih občinstvu razglašenih, kodar so napete podmorske telegrafske vrvi (kablji), prepovedano je, rib loviti z mrežami ali pripravami, katere se ob dno zadevajo, ali pa tudi na teh mestih kotev (sidro) spuščati. §• 15. Ribji lov na Pristansko in pomorsko-zdravstveno kapetanstvo sme tudi sicer dopuščeni vhodisci pri- ribji lov na vhodišči in v obsežku pristanišča tedaj prepovedati, kadar bi znotraj istega, plovstvo oviral ali znatno motil. §• 16. Prepoved po- Prepovedano je vprek čez morske prelive in zanožine nameščati bodi trdne ran ja* kanalov" bodi premične priprave za ribarstvo takö, da bi ribam prehod povsem zapirale. in zatonov ali drag morskih. g Prepoved Bliže nego 200 metrov od izliva (ustja) onih jezer, ribnikov, lagun in zano- biUtMzbva* žin, v katerih se vsled zasebne pravice ali posebne dovolbe pristojnega oblastva jezer,ribnikov, vrši ribja reja, prepovedano] je vsak čas in s katerimi koli mrežami ali pripravim Viimi ribe loviti- Ta prepoved ne zadeva ribjega lova z eno ali dvema odicama (trnkoma). Dinamit, §■ 18. Prepovedano je pri ribolovu rabiti dinamit, druge razpočile tvarine, dalje rnzictijive tva- j V6slil v naslednjem letu znotraj ene morske milje od katerega koli mesta morskega ali sè suhe brega. zemlje. Zunaj te meje je omenjeni način ribolova v istem času, odnosno v slučaji 22 vselej prepovedan tam, kjer je morje manj nego osem metrov globoko. Zgornje prepovedi ne zadevajo malih ladjic veslenic, ki vsaka posamič ribe lové. Prepušča se pristanskim in pomorsko-zdravstvenim kapetanstvom, ribji lov 2 mrežami na vlak, ki se s kopnega samotež (z rokami) ali malimi posamič lovečimi veslenicami vlačijo, prepovedati na mestih in ob času, koder in kadar Je — kakor je moči izkazati — pomnoženju za gospodarstvo imenitnih ribjih plemen škodljiv. §. 24. V oziru na posebno potrebo za preskrbo ribjih trgov ne uporablja se izimki od |ne-v prvem odstavku §* 23 obsežena prepoved na ribji lov, kateri se z mrežami i>«vedi stoječe lwtana, bragagna in grijrpo na barkah z izlogom (aspuntiere) ali bragozzi zvršuje suvku§*"23. v vodovji pristanskih kapetanstev Tržaškega in Rovinjskega. Z ozirom dalje na globokost vode in na to okolnost, da nekih ribjih plemen ? koristjo ni moči drugače loviti nego z mrežo na vlak, ki jo vlečeta dve barki Jadrenici, ne uporablja se v prvem odstavku §‘ 23 obsežena prepoved na vzhodno °brežje istersko od Volovskega do erta Ubasa, na vzhodno obrežje otoka Cresa ®(l erta Jablanca do erta Kolovrata in na zahodno obrežje otoka Krka od erta ^egrita do otoka Sv. Marka. Pomorskemu oblastvu se pripušča, tudi za posamična druga mesta, za ka-b'ra bi seji vzvidelo daje primerno, dodeliti kak izimek od prepovedi, obsežene v prvem odstavku §‘ 23, ter je treba dotično naredbo razglasiti. Vode, v katerih je celo leto prepovedano loviti ribe z mrežami na vlak. Vode, v katerih je nekaj casa v letu prepovedano loviti ribe z mrežami na vlak. lziinek za velikonočne praznike. Obrana stojnih mrež. §• 25. Ribolov z mrežami na vlak, ki jih vlačijo barke jadrenice, prepovedan je celo leto: a) v kanalu Kastelanskem, b) v ohrano tako imenovanih „miladur“ znotraj dveh morskih milj od obrežja od Bačvičev (Botičel) tja do Prostranske višave, c) znotraj dveh milj od obrežja otokov Visa in Buševa. §• 26. Ribolov z mrežami na vlak, ki jih vlačijo barke jadrenice, prepovedana je od 15. dne marcija do konca septembra meseca: a) poleg obrežja dalmatinske celine od Murterskega kanala počenši do dola Sekire (Val Manera) znotraj dveh morskih milj od morskega brega; b) v vodovji,, katero oklepajo ravne (preme) črte med Omišem na celini (trdni zemlji) in Pučiščem na otoku Brači, med Zivogoščem na celini in ertorn Šenčurja na Hvaru in med nosom Kablom na Hvaru in Dračevico (Val Spino) na Brači ; c) v vodovji, katero oklepata ravni črti od erta Šenčurja na Hvaru v Trpenj na poluotoku Pelješeškem in od erta Košje na Hvaru do nosa ali glave Gu-minje na Pelješci; d) od višave nosa Kabla poleg obrežja Hvarskega okoli nosa Sv. Pelegrina in otokov Spalmadurov do Pokojnega dola znotraj dveh morskih milj od obrežja otoka Hvara in Spalmadurov. §• 27. Od dola Sekire na morskem bregu dalmatinskega kopna poleg severnega obrežja otokov Suleta (Šolte) in Brača do Pučišča; od dola Sekire poleg južnega obrežja otokov Drvenika, Suleta in Brača do višave nosa Kabla, v kanalu Korčulskem do nosa Guminjo, v kanalu reke Neretve, poleg poluotoka Pelješca in v kanalu med otoki Šipanom, Lopudom in Koločepom z ene in kopnim z druge strani je ribji lov z mrežami na vlak, ki jih vlačijo barke na jadra, zunaj ene morske milje od morskega brega prepovedan od 15. dne aprila do konca meseca septembra. §. 28. V slučajih, v katerih bi po pričujočih določilih moral ribji lov meseca marcija ali aprila prestati (nehati), sme pristansko in pomorsko-zdravstveno kape* tanstvo —• dovprašavši občine — dopustiti ga do velikonočnih praznikov. §. 29. Da se ne bode delal kvar ribjemu lovu sè stojnimi mrežami, sosebno lovu sardel, prepovedano je z mrežami na vlak, ki jih vlačijo barke jadrenice, ribe loviti bliže nego 30 metrov od signalov vsake delajoče stojne mreže in bliže nego 60 metrov od posebnih signalov stojnih mrež za sardele. Ali stojne mreže ne smejo se postavljati tako, da bi ovirale, vožnjo po kanalih in zanožinah ali da bi vsled njih bilo nemogoče zunaj ene morske milj6 na kak drug način rib loviti. Tanje propise o prej omenjenih signalih (znamenjih) naj pomorsko oblastvo izdaje. V. Knjiga za ribarska plovila. §. 30. Vsako avstrijsko plovilo (povodno vozilo), ki je namenjeno za vršbo ribar8tva na morji, treba je vpisati v knjigo (register) ribarskih plovil ter oprali z ribarsko knjižno izkaznico. Temu določilu niso podvržene ladjice, katere služijo zgol kot pomagalo ribarstvu vrsenemu sè suhe zemlje na bregu ali s katerih se ribe na trnek ali °dico lové. Plovilo sme se samo tedaj vpisati v knjigo ribarskih plovil, kadar je izključna lastnina avstrijskih državljanov. Knjiga za ribarska plovila. §• 31. Knjigo ribarskih plovil piše (vodi) po priloženem vzorci A pristansko in Kakšna .je ta P°niorsko-zdravstveno kapetanstvo, v katerega uradnem okoliši leži domovinsko 'i'ako'j^jziäe" pristanišče tistega plovila, t. j. ono pristanišče, iz katerega se hoče ribarstvo a. vršiti. §. 32. Vpis plovila v knjigo naj obseza: Kaj se vpisuje. 1. ime ali število (številko) in stavbe način (vrsto) plovila; 2. koliko bečev (ton) drži; 3. domovinsko pristanišče; 4. ime lastnika in kraj, kjer stanuje; 5. pravilno število moštva^ t. j. tisto število moštva, kolikor ga plovilo po lastnikovem od pristanskega in pomorsko-zdravstvenega kapetanstva brez pomisleka vzprejetem izreciiu najmanj na sebi imeti mora; 6. dan, katerega je bilo plovilo vpisano ; 7. dan in število knjižne izkaznice. Vrhu tega naj se v knjigi drži odprt predelek (rubrika) za kake nadaljšnje °Pomnje, n. pr. o kakem rubilu, odstopu in izbrisu rubil dotičnega plovila itd. Vsako plovilo vpiše se v knjigo pod posebno vrstilno (redovno) številko. §. 33. Knjižno izkaznico izdaje po priloženem vzorci B pristansko in pomorsko- K'ijizn« «k»*-zdravstveno kapetanstvo, pri katerem je bilo plovilo v knjigo vpisano. '" plovilom."" S knjižno izkaznico izkazuje se narodnost plovila in pravica, ribe na morji B. loviti. §• 34. Vsako premeno, ki se gledé plovila primeri in v knjigo ribarskih plovil Kake premene Zabeleži po tem ko je knjižna izkaznica izdana, vpisati je v knjižno izkaznico, a v vpisu' vpise naj jo knjigopisno oblastvo samo ali pa po njegovem naročilu tist pristanki ali konzulski urad, v katerega okraji plovilo vprav biva. Tudi brez naroda sč strani knjigopisnega oblastva naj pristaniški ali konzulski urad vpiše premeno v oziru na vrsto plovila in na število bečev, kolikor jih drži, vendar mora to precej naznaniti prej omenjenemu oblastvu. Izbrisi v knjigi. Dvojnik knjižne izkaznice. Osobnica. Znamenja, po katerih se ribarska plovila razločujejo od drugih. Prestopki in kako jih je kazniti. Kazenski postopek. Razven teh uradnih pristavkov ne smejo knjižni izkaznici pridajati se nikaki drugi. §• 35. Ako se katero plovilo za stalno odtegne pomorskemu ribarstvu ali pa sevsema ali po nekem delu inozemcu (tujcu) prodâ, treba je iz knjige izbrisati ga in vsled tega ugasne tudi veljavnost knjižne izkaznice ter so dozdanji lastniki dolžni, v roku šestih tednov dati jo nazaj knjigopisnemu oblastvu, da bode uničena, ali pa verovno dotrditi, da se to ne more zgoditi. §. 36. Ako se je knjižna izkaznica kam izgubila ter je to verovno izkazano, sme se dotičnemu plovilu izdati nova izkaznica, na katero se pa mora izrecno zapisati, da je dvojnik (duplikat). §• 37. V slučajih, kjer se hoče plovilo vnanjega (inozemskega) obrežja dotakniti, mora imeti osobnico, §. 26 postave o vpisovanji pomorskih trgovinskih ladij od 7. maja 1879 (Drž. zak. št. 122). §. 38. Ribarska plovila naj imevajo posebna znamenja, po katerih bode moči vsako posamič lahko razločevati in spoznavati. Tanji propis o tem izdâ pomorsko oblastvo. VI. Prestopki in kazni. §. 39. Prestopki določil tega ukaza, v kolikor dotičnih kazni ne gre pokoriti po občnih kazenskih zakonih, kaznijo se po ministerialnem ukazu od 30. septembra 1857 (Drž. zak. št. 198) v novcih do sto goldinarjev ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. §. 40. O kazenskem postopku veljajo v obče ona določila, katera imajo sploh moč v oziru na kaznjevanje pomorsko-policijskih prestopkov. Po propisih o pokaznjevanji pomorsko-policijskih prestopkov pristojno pri-stansko oblastvo je I., pomorsko oblastvo II. in ministerstvo za trgovino III. stopinja (instancija). Utečaj (rekurs) proti kakemu razsodilu vpodajati je v 15 dnevih. Ako II. stopinja razsodbo I. stopinje potrdi, če tudi odmerjeno kazen zlajša (ublaži), nadaljšnji utečaj nima mesta. Globe (kazenski novci) gredö v podporni zalog pomorstva (marine). §. 41. Kadar prestopek biva v prepovedanem prodajanji rib ter se ribe niso z ladjice prodajale, tedaj pristoji po §. 39 političnim oblastvom kaznjevati ga ter se uporabljajo propisi, dani za politični kazenski postopek. §. 42. V pričujočem ukazu omenjena djanja zastarevajo v treh. mesecih. Ta rok se pretrguje, čim se upoti kazenski postopek. Zastarelost. Komisije ribarstvenc. VII. Končna določila. §. 43. Kot posvetovalna skupščina v reččh pomorskega ribarstva sploh postavlja se pri pomorskem oblastvu ena centralna ali osrednja komisija, katera naj pod prvo-sedstvom prezidenta pomorskega oblastva sestoji iz poročevalca (referenta), jema-Qega izmed uradnikov tega oblastva, najmanj iz enega znanstveno obrazovanega strokovnjaka, ki bodi za stalno pozvan, in iz dveh praktične izkušnje imajočib strokovnjakov. Prezidentu pomorskega oblastva nič ne brani, komisiji tej po potrebi število kem pristanskem in pomorsko-zdravstvenem kapetanstvu in po potrebi pri drugih za pomorsko ribarstvo važnih pristanskih in pomorsko-zdravstve- uradih postavlja se kot posvetovalna skupščina v ribarskih reččh dotičnega obrežnega kosa po ena pomestna (lokalna) komisija, sestavljena pod prvo-sedstvom uradovega načelnika iz enega ali več praktično izkušenih strokovnjakov ali veščakov in, ako je moči, iz enega znanstveno vzobraženega strokovnjaka. Komisije pri pomorskem oblastvu in tako tudi komisije pri pristanskih in Pomorsko-zdravstvenih uradih postavljene naj le-ta oblastva v vseh tehtovitejših lznaed gori omenjenih reči dovprašujejo in one smejo tudi ob svoji inicijativi razpravljati in predlagati nasvete o novih naredbah, ki bi jih bilo izdati, ali pa v povzdigo ribarstva in obrtov, kateri so v zvezi z ribarstvom. Pomorsko oblastvo naj izdâ tanja ustanovila o uredbi ribarstvenib komisij, lQ o njih sklicevanji, kakor in kadar slučaj nanese, in tako tudi o oskrbovanji poslov v istih. §. 44. Višjemu oblastvu nič ne brani, kako naredbo nižjega oblastva, ki jo je le to I>rav[)‘Jasv|i^<“ffH blastvo po pričujočem ukazu ukreniti smelo, tedaj premeniti ali preklicati, v oziriTnana- kad ar se pokaže, da ukrenena naredba ni namenu primerna. §• 45. redbe nižjega oblastva. Pri daljavah od morskega brega, katerih se imajo ribarji po le-tem ukazu držati, |>remera 116 jemliö se v račun mali grebeni, kateri, če tudi štrlč iz nad vode, ne služijo ni oddaljenosti »d stanovanje niti v kmetijstvo ali za pašnik, in je torej propisano oddaljenost me- brega! od celinskega ali otoškega obrežja, katero leži za temi grebeni. §. 46. Ta ukaz pride v moč 12. dne decembra meseca 1884. ■ St Še dalje veljajo določila §* 1 reda pomorskemu ribarstvu od 6. maja 1835, " ^vihdk o pomorskem ribarstvu, katerega je bil dne 15. aprila 1808 izdal dalmatinski glavni providetelj, razven členov 14 in 15 naslov IV in naslova IX, namesto katerega obveljata §§. 39 in 40 tega ukaza, naposled ukaz dalmatinskega mestodrštva od 10. novembra 1880, št. 15461, o lovlji sardel z mrežami, ki se jim pravi vojge (Dež. zak. št. 59). Na mesto političnih oblastev, imenovanih v členih 9, 28 in 58 prej omenjenega pravilnika od 15. aprila 1808 in v členih II, III in IV gori omenjenega mestodrštvenega ukaza, stopajo oblastva pomorskega upravstva. Vsa ostala upravna (administrativna) določila o pomorskem ribarstvu, kolikor so prekorečna pričujočemu ukazu, izgubč svoju moč tist dan, katerega obveljâ ta ukaz. Po dozdanjih propisih izdane potrdnice za zvrševanje pomorskega ribarstva ostanejo veljavne še šest mesecev od dne, katerega le-ta ukaz v moč stopi. Falkenhayn s. r. Pino s. r. Obrazec A. Knjiga ribarskih plovil. Leva stran. Knjižne izkaznice Ime ali število, način stavbe in razlikujoči znaki ribarskih plovil Koliko becev drži Kje in kdaj je bilo zdelano Domovinsko pristanišče ! ê J 1 £ šte- vilka izdatbeni dan k,, Lastnikov ime in priimek kraj X 'S Pravno ime pridobitvi O p o m n j e Štev. Obrazec B. Razlikujoče znamenje Knjižna izkaznica risarskega plovila. C. kr. kapetanstvo v..................................posvedočuje s tem, •ta seje po ukazu c. kr. ministerstva za trgovino in c. kr. ministerstva za poljedelstvo od............................................niže zaznamenano plovilo •......................dne.........................pod številom . . . vpisalo v knjig0 ribarskih plovil in da ima torej pravico zvrševati pomorsko ribarstvo. I. Ime ali število plovila............................................... II. Način njegove stavbe...................................... . . . * . III. Koliko bečev drži.................................................... IV. Kje in kdaj je zdelano .............................................. V. Domovinsko pristanišče............................................... VI. Pravilno število moštva............................................... . » Lastninski razmeri Z apored tekoče število Ime lastnikov, kraj, kjer je kateri rojen in kjer stanuje Deleži Pravni temelj pridobitve dne 18 C. kr. pristansko in pomorsko-zdravstveno kapetanstvo. (L. S.) Podpis. Dodatni 1 i s t n i nski razmeri O £ line lastnikov, kraj, Pravni temelj pridobitve apored število kjer je kateri rojen in kjer stanuje 'o N a O p o m n j e