Štev. 38. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 22. septembra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako sedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List ns sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. Či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D, M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20 % , 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom “ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št: 11800 Rokopisi se ne vračajo Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Velka čast za Slov. Krajino. Pomembna obiska. - Prezv. dr. A. Karlin pri Sv. Jürji. — Ljubljanski püspek obprvim med nami- Te dni je mela Slovenska krajina dva visika obiska. V soboto se je pripelao v M. Soboto naš Prevzvišeni nadpastir dr. A. Karlin i se je podao v spremstvi mil. g. kanonika k Sv. Jürji, kde je posveto novo cerkev. Narod je bio veseli i srečen ob njegovom prihodi, zato ga je tüdi sprijao nad vse slovesno. Kda je Prevzvišeni v pondelek odhajao, je izjavo, da ide iz Slovenske krajine z najbolšimi Vtisi. V tork je dobila Slovenska krajina drügoga slavnoga gosta. Z opoldnešnjim vlakom se je pripelao Prevzvišeni ljubljanski vladika dr. A. B. Jeglič, ki je bio vsikdar velki prijateo naše krajine. Prišeo je zato, da bi si nekolko ogledao naše kraje. Na postaji so ga sprejeli gg. posl. Klekl, glavar Lipovšek, vlad. tajnik dr. Bratina, podžupan Čeh, tišinski župnik Krantz, ravnateo Martinišča, prefekt Martinišča Bakan, profesorji Milač, Pavlič, Sever, pravnik Bajlec, urednik Novin, dijaštvo i nekaj drügoga naroda. Po sprejemi se je prevz. vladika odpelao na Tišino, kde je bio gost g. plebanoša. Po obedi si je v spremstvi g. Klekla ogledao Krajno, nato pa se je pripelao v M. Soboto, odtam pa je šo v Martjance, Bogojino, Lendavo, Črensovce i nazaj na Tišino V sredo zajtra se je odpelao proti Maribori. Prevzvišeni se je med nami jako dobro počüto i nas je zagotovo, da bo našo krajino še nadale lübo, kak prle. Na pragi šolskoga leta. Kak vsako leto, se je za deco tüdi letos začnola doba, štero čakajo nešterni z veseljom, nešterni pa s strahom. Začnolo se je šolsko leto. Ar je to Važen dogodek i ar je še vnogo takših, ki šole ne cenijo tak, kak to po svojem velkom pomeni zaslüži i napačno mislijo, da je to za nje nekši ter, da morajo deco, namesto toga, da bi jim pasla i pomagala pri drügom deli, püščali v šolo, ne bo od več, da v tom pogledi spregovorimo par reči. Pomen šole je neprecenliv. Njeno delo obstoji v tom, da nadaljavle tisto leto, štero sta začnola doma oča i mati. Ona se trüdi, da pripravi deco za živlenje i ji izobrazi ino vzgoji za hasnovite kotrige človeške drüžbe i dobre verne državlane. To je naloga, od štere si vekše niti misliti nemremo. Dete dobi v šoli spoznanje, ki njemi je za živlenje neobhodno potrebno. Pisanje, čtenje, računanje so stvari brez šterih človek dnesden nemre shajati. Na vse to navči deco šola. Zvüntoga njim da tüdi dosta drügoga znanja iz gospodarstva, zgodovine, naravoslovja itd. štero je ravnotak potrebno, ar denešnji čas od lüdi dosta terja i če so zaostanjeno jim je to v velko škodo. Šola pa ne vči samo, nego tüdi vzgaja. Deci se cepi v srce lübezen do Boga, do domovine i sploh do vseh lüdi. V šoli čüje dete, kakše dužnosti ma kak človek nasproti Bogi i nasproti človeštva i kakše dužnosti ma kak državlan nasproti državi — svojoj domovini, štera njemi mora biti sveta i draga, kak domača hiša i drüžina, ár je njegova mati. Šola ga nagible k dobromi, jakostnomi živlenji, ona njemi dopovedüvle, da bo mela človeška drüžba i država od njega samo te hasek, če bo dober človek, če bo spunjavao dužnosti, štere njemi nalaga ne samo boža postava, nego tüdi naravni zakon. Velko i važno je delo šole. Kelko je mogoče, včini ona vse. Potrebno pa je, da jo tüdi drügi podperajo. To so pred vsem starišje, šteri se morajo brigati, da njüva deca istinsko spunjavlejo to, ka žele od njih šola. Štarišje, tüdi za sebe skrbite, če se bodete brigali za svoje šolare, ar dobro vzgojena deca znajo tüdi za tiste dužnosti, štere majo proti vam. Zato Podperajte šolo v njenom deli. Prvo je, da redno pošilate svojo deco v šolo. Potom pa vzpodbüjajte svojo deco, da si jemlejo k srci, ka v šoli čüjejo. Dobro vzgojene deca bodo vaše veselje, dobre kotrige človeške drüžbe i zavedna deca svoje domovine. Ka novoga v Belgradi? Zakon o agrarnoj reformi. Med zakoni, štere predvideva zakon o povzdigi kmetijstva je tüdi zakon o agrarnoj reformi. Zakon je že sestavleni i te dni pride v razpravo. V Beogradi se nahajata mariborski župan dr. Juvan i zastopnik ljubljanske varaške občine profesor Jarc. Prišla sta zavolo finančnih zadev. Vrhovni Zakonodajni svet ma v razpravi zakon o avtorskom (pisatelskom) pravi. O tom zakoni se je tüdi že prejšnje čase gučalo. Zakon je že sprejeti. Predsednik vlade je odpotüvao iz Beograda na preglejüvalno potüvanje v Bosno i Hercegovine. Bio je že v Sarajevi v Mostari, kak tüdi v drügih krajaj Bosne i Hercegovine. Vseširom je Pogledno državne ustanove, urade i se zanimao za razmere. Srednješolski zakon je bio 17. septembra v Službenih novinaj objavleni i je s tem dobo velavo. V koliko je zakon za nas Važen, še bomo govorili o njem. V pokoj je stopo Branimir Rajič, inšpektor v ministerstvi za notrašnje zadeve. Ob toj priliki njemi je Nj. Vel. krao podelo red Karadžordžove zvezde. Sodna razprava se vrši te dni proti Dragutini Diniči, šteri je obtoženi, da je špionerao v škodo naše države. Svetovna politika Spremembe v italijanskoj vladi. Mussolini je nazadnje sprevido, da je Vodstvo osmih ministerstev le žmetna naloga, zato je zdaj sedem ministerstev odložo i si je pridržo samo Predsedstvo i notranje ministerstvo. Pri toj priliki so nastanole v vladi tüdi drüge spremembe. Zamenjanih je bilo več podtajnikov, podtajnik Mattei-Geutili, ki je bio edini zastopnik narodnih katoličanov pa je odstopo. Političen boj z bombami. Nešterne stranke z razmerami v Nemčiji nikak neso zadovolne, zato se trüdijo, da bi povzročile v državi kem več nemira i bi na te način pripravili državni prevrat. V tom pogledi so posebno na deli narodnosocialni delavci, ki so izvršili že več bombnih atentatov. Oblasti odločno nastopajo proti atentatorom i so aretirale že do 100 lüdi. Med temi so tüdi vnoge znane osebnosti. Brezverska politika bolševikov. Sovjetska ruska Vlada je izdala nov verski zakon, po šterom je vse cerkveno imanje državna lastnina. Zakon ide za tem, da bi vzeo vso oblast dühovščini i pomali zatro vse versko živlenje. Naperjeni je proti vsem veroizpovedanjom, ar so bolševiki za popuno brezverstvo. Praznenje Porajne. V soboto, 14. sept. so prve angleške čete zapüstile Königsstein. S tem se je začnolo praznenje za- sedenoga nemškoga ozemla. Pogajanja med Anglijov i Rusijov. Po poročilaj časopisov se vnogo dela na to, da bi se v bližnjoj prišestnosti začnola pogajanja med Anglijov i sovjetskov Rusijov. Pogajanja bo vodo angl. zvünašnji minister Henderson z zastopnikom ruske vlade. Iz zasedanja Drüštva narodov. Med glavnimi pitanji, štera se obravnavajo v Ženevi na zasedanji Drüštva narodov, je pitanje, kak zasigurali mir méd državami. Pri tom pitanji se vnogo guči od razorožitve i od toga, kak naj nastopi Drüštvo narodov v slučaji, da med kakšima državama pride do bojne. Cene: Pod tem naslovom smo v tom kotički že v zadnjoj številki objavili nekaj cen. Ar je pitanje cen za vse, ki küpüvlejo i Odavlejo jako važno, bomo cene v vsakoj številki objavlali. Včasik tüdi navedemo, kakše so cene na Vogrskom, v Avstriji i v drügih državaj, da bo vsakši znao, kakše živlenje ma tam kmečki človek. Zrnje: pšenica 180-200 Din. žito 160-185 „ kukorca 180-200 „ oves 160-180 „ proso 160-180 „ krumpli 50- 60 „ det. seme 1300-1350 „ grah (čreš.) 350-370 * mešani grah 225-200 , Sadje: jabuka 1-2 „ Živina:.biki (živ.v.) 8-10. „ telice „ „ 7-10 „ krave 4-7 „ teoci (mrtvi) 12-14 “ svinje (mrtve) 15-16 „ Cene pri teocaj i svinjaj idejo pomali navzdol. Cene v Avstriji in na Vogrskom so približno z našimi ednake. Razlika je 5 do 10 Din. pri metri. Nešterne stvari so pri nas dragše, kak tam. Penezi: frank Din 2.16-2.20 marka Din 13.35-13.50 dolar Din 56.20-56.70 pengő Din 9 80-9 90 Šiling Din 7 95-8 Gorečemi delavci v slovo Dnešnja nedela bo žalostna za Cankovsko faro. Slovo vzeme Od nje te den g. kaplan D. Oberžan, ki je bio pet let düšni pastir, voditeo, tolažnik i pomočnik v vseh nevolaj. Šo bo v Belgijo i Holandijo na misijonsko delo med Slovenske delavce, šterih je tam na stotine. (Dale na 2. strani.) G. kaplan Oberžman je eden izmed tistih, ki so nam v prvoj vrsti prirasli k srci. Med tistimi, ki ga poznajo, ne človeka, šteri ga ne bi spoštüvao i lübo. Za njim ne bo žalüvala samo cankovska fara, nego vsem nam bo po njem žmetno, ar zgübimo ž njim iskrenoga prijatela i gorečega delavca. Ka je včino v petih letaj, najbole znajo Cankovčarje. Prenovlena i povekšana cerkev, nova kapelica v Lemerji, Marijina drüžba, apoštolstvo mož, hranilnica, štera je posebno lani, kda je toča pobila vse, bila velka opora vsem prizadetim i vnogo drügih stvari bo spominjalo na njega. Za ves svoj trüd naj sprejme našo prisrčno zahvalo. V tihino ga bodo sprevajale naše žele, naj Bog blagoslavla, njegovo delo tüdi tam. Najbole vroča naša žela pa je, da se prle ali sledi znova povrne med nas, da bo nadaljüvao delo, štero zdaj za nekaj časa pretrga. 2. NOVINE 22. septembra 1929. NEDELA (Po risalaj osemnajsta. Evang. sv. Mat. 9, 1-8.) V tistom časi: Stopivši Jezuš v ladjico, prek se je pelao i prišeo je v.svoj varaš. I ovo prinesli so k njemi na posteli ležečega mrtvoudnoga človeka. I videvši Jezuš njüvo vero, je pravo mrtvoudnomi: Zavüpaj sin odpüščajo se ti tvoji grehi. I ovo nešterni pismari so pravili v sebi: ete blazni. I kda bi vido Jezuš njüvo mišlenje, je pravo: zakaj mislite hüdo v svojem srci ? Ka je leži povedati : odpüščajo se ti grehi; ali pa praviti: stani gori i hodi ? Naj pa znate, da Sin človeči ma na zemli oblast odpüščati grehe, teda je velo mrtvoudnomi: stani gori, vzemi svojo posteo ino idi v svojo hišo. Videvši pa lüstvo zbojalo se je i dičilo je Boga, ki je takšo oblast dao lüdem. Koledar. Pondelek: Tekla, dev. Tork: Marija reš. voznikov. Sreda: Kleofa sp. Četrtek : Ciprijan m: Petek : Küzma i Damjan. Sobota: Vaclav krao. Nedela : Mihael, ark. Strašen ogenj v Dugoj vesi. Devet poslopij v ognji. - Deca vužgala. - Velka požrtvovalnost vojaštva. - Pet drüžin brez strehe. — Do 300 jezer Din. škode. Preminoči četrtek je bio za Dugo ves pun groze. Okoli treh popoldnevi se je začno zdigavati proti nebi čaren oblak dima, iz Vöröšove hiše pa je švigno grozen plamen. Vse je bilo süho, zato se je ogenj naglo širio i naskori je bilo v ognji devet poslopij. Gorelo je grozno, lüdje pa so bili na poli, i tak ne meo što gasiti. Na dobro srečo je bilo v bližini vojaštvo iz Dolnje Lendave. Pod vodstvom g. kapetana Markoviča je taki hitelo na kraj nesreče i je začnolo tak požrtvovalno gasiti i reševati iz hiše Pohištvo i drüge predmete, da zaslüži najvekše priznanje. Ravno vojaštvi se je zahvaliti, da ogenj ne napravo še vekše škode. Kak se čüje, so ogenj povzročila deca. Nesreča je jako velka. Devet poslopij — hiš i gospodarskih — je popunoma zgorelo s siljom, senom i slamov vred. Zgorele so tüdi svinje. Pet drüžin je ostalo brez strehe v najvekšoj nevoli. Škoda znaša do 300 jezer Din. Murska Sobota Hišni zakon sta sklenola v soboto večer v farnoj cerkvi g. Karl Bencik, Šofer pri g. Hartneri i gdč. Rozalija Škraban. Oba sta iz dobre krščanske hiše. — Mladomi pari Želemo v zakonskom stani vnogo božega blagoslova. — Kmečka posojilnica se je preselila iz Faflikove hiše v Olajošovo hišo v Cerkvenoj ulici. Novi Prostori so lepi i na dobrom mesti, ka bo posolijnici v velki hasek. — Gost iz Argentinije. Pred dnevi je prišeo v našo prestolico iz Argentinije g. Janez Smola. Zastopnik nekšega velkoga podjetja je i je od g. Hartnera prevzeo za njo vekšo vnožino lesa. — Smrtna kosa. V Soboto popoldne je bila Pokopana 84 letna Ana Vöröš, vdovica bivšega tolmača na sodniji. Pokojna je bila v vsoj okolici jako prilüblena. — Isti den je Vmrla švelja i küharica, Frančiška Gombossy. Stara je bila 43 leta i je že več let bolehala. — Velko vrvenje vlada den za dnevom v tajništvi invalidskoga udruženja. Prihajajo invalidi, dovice i drügi s prošnjov, da bi jim g. Titan napravo prijavo, ki je predpisana po novoj postavi. — Dve lepi povesti „A njega ni . . . “ i „Odpoved nesrečne žene“ se dobita v Prekmurskoj tiskarni, v knigarni g. Benčeca i v uredništvi Novin. Obe je Spisao kaplan Fr. Kolenc i koštata prva samo 15 Din., drüga pa 12 Din. Küpite ji, da bodete meli lepo čtenje ! — Te teden je znova odpotovalo do 200 delavcov Večinoma so šli v Bačko na spravlanje cukrne repe. — Važna Konferenca. V soboto se je vršila pri Benki konferenca, na šteroj se je razpravlalo o pomenklivostih v železniškom prometi. Poleg domačih merodajnih osebnosti so prišli na konferenco tüdi iz Ljubljane šef komerc. oddelka Hojs, kontrolor Rožman in urednik Kesler. Na konferenci se je tüdi govorilo o otvoritvi obmejnoga prometa pri Hodoši. Obl. bolnica v Murskoj Soboti. Vnoge potrebe ma Slov. Krajna. Ali glavna potreba je gvüšno dobra, prostorna i moderna bolnica. Bolnico mamo v M. Soboti, ali ta ne odgovarja svojim potrebam, Zgrajena je bila samo za okraj M. Sobota, zdaj, kda smo pa dobili železniško zvezo z drügimi kraji Slovenije, pa mora ta bolnica sprejemati vse bolnike iz lotmerškoga, radgonskoga, dolnjelendavskoga i Mursko-sobočkoga okraja. Število bolnikov se je povekšalo skoro trikrat, bolnica pa se je v vsem tom časi ne povekšala, pa se tak dnes dogaja, ka se nemrejo sprejeti v oskrbo vsi betežniki. Poleg toga pa se ešče itak dogaja, da v vnogih postelaj ležita po dva betežnika. Vse to je potrebno Odpraviti s tem, da se bolnica povekša. Če se že cela bolnica ne preseli na drügo mesto, bár povekšati se mora, dobiti mora nove prostore, ar so dozdašnji pretesni in premali. Vnogo se je že gučalo od toga, da se bode zidao novi paviljon, itak se je to dosegamao ne zgodilo, čeravno je skrajni Čas za to. Poleg toga bi že konči bilo potrebno, da bolnica dobi svojo kanalizacijo, ar se ponücana voda iz bolnice izteka v cestni jarek najbole žive ulice v M. Soboti i tam obstoji pa dela nesnago Tüdi je zadnji čas ka se prek 20 let stari leseni plot kre bolnice odpravi in na njegovo mesto postavi betonirana ograja. Kak čüjemo, je bolnica s proračunom za drügo leto predložila oblastnomi odbori v Maribori spomenico, da se vse to popravi. Kda znamo, kelko dobroga je že včino Oblastni odbor v Maribori za Slovensko Krajino, se vüpamo, da tüdi v tom pogledi naše potrebe uvidi i je odstrani. V ognji. (Iz lepe povesti „A njega ni . . .“, štero je Spisao Fr. Kolenc; čtejo jo že po vsoj Sloveniji.) — Moštvo naj zasede strelne jarke i se postavi k strelnim lüknjam. Vsakši vojak naj dobi tresti patronov. Mašinske puške naj bodo pripravlene. Častniki so se razšli. Po taborišči se je začno podrk. Vojaki so drkali se pa ta i prinašali v jarke strelivo. Za pol vüre je bilo vse pripravleno. Začnoli so se hipi pričaküvala. V jarkaj je vladalo mučanje. Samo šepetajoč se je pogučavao sosed s sosedom. Naskori pa je tüdi šepetanje vtihnolo. Vsakši se je vtopo v svoje misli. Vsem je bilo tesno pri srci. Posebno novince je prevzela tiha groza. Čütili so, da mora biti bitka nekaj strašnoga. — Jožef — se je šepetajoče obrno Štefan k prijateli — naskori se začne smrtni ples . . . Oh, kak tesno mi je pri srci . . . Slutnja se je vnova zbüdila ... — Ne misli na to — je odvrno sočütno prijateo. — Ne bo tak hüdo. Glej, jaz sem že prek edno leto na bojišči, a se mi ne zgodilo še nikaj hüdoga. — Jaz pa čütim, da se mi bliža smrt — je zdehno Štefan. — Dobro, da si poleg mene ... Kda spad- dnem, se spomni na mojo prošnjo. Vzemi molitvenik i klinček . . . — Štefan, muči! Ne misli na smrt! . . . Bog naj bo varvao. Mogoče niti ne pride do prave bitke. — Bum, bum, bum ... — je v tom hipi zagrmelo kakših deset krat. Pekem štükov je znova zadonela. — Sovražnik se bliža — so pribežale iz loga straže. — K strelnim lüknjam! Puške v roke! — so zadonela po jarkaj kratka povelja. — Ples se je začno — je zašepetao Štefan. — Samo batrivnost, prijateo! — Z Bogom, Jožef! Ne pozabi na mojo prošnjo . . . Pozdravi domače, posebno mater i Minko ! . . . Štüki so grmeli. Iz častniške barake se zdigno plamen. Granata jo je zadela. V naslednjem hipi se je strosila vsa okroglina Počilo je, kak da bi zagrmele sto štükov. Skladišče s strelivom je zletelo v zrak. Med tem se je pomikalo od sevra proti jugi pet dugih gostih vrst. Zemla se je trosila pod trdimi stopaji. V jütrašnjem sunci so se svetili bajoneti. Bili so kak srebro. — Hurrá! — je odjeknolo v zimsko jütro. Vrste so žačnole hitreje stopati. — Tüz ! Feuer! (Ogen!) — so se začüla vogrska i nemška povelja. Mašinske puške so zabrnele i pošilale sovražniki smrt. Olov se je zajo v človeško meso. — Ah ! — je zakrilo z rokami prvi častnik. Meč je spüsto i se zvrno na zemlo. Mašinska puška je kosila. Vojaki so kapali. Eden se je zgrabo za prsa, drügi za čelo. Vrsta se je redčila - Moštvo se je stavilo. A samo za hip. — Naprej ! — je zagrmelo od zadi. Drüge vrste so pritisnole i prva je morala iti v gotovo smrt. — Tüz! Feuer ! — je drügoč zadonelo povelje. Dečki so strelili. Pred lüknjami se je zgadilo. Iz vnogih prsi je privreo krik. Prvomi streli je sledio drügi i tretji . . . Moštvo je strelalo brez prestanka. Ruska vojska je zgübila že štrti tao lüdi. Umaknoti se ne smela. Zmaga ali pogin. Drügoga izhoda ne bilo za njo. Naednok so dobili častniki povelje za napad. Strelanje je za hip vtihnolo. Vojaki so nastavili bajonete. — Taki bo vse končano — je zašepetao Štefan Jožefi. — Vidi se mi, da že čütim dih smrti. Pozdravi mater, Minko . . . — Roham ! Sturm ! (Napad!) Mož za možom se je paščo proti izhodom. Hipoma so se razvrsti Pozdravili so jih ruski streli. Nekaj vojakov se je zvrnolo. — Elöre ! Vorwärts ! (Naprej !) — so zagrmeli častniki. V zraki so zasükati meče. Z naprej nagnjenimi teli so začnoli vojaki bežati. Rusi so strelali. — Tüz ! Feuer! Puške so zaropotale, nato sta sovražni vojski tresnoli drüga v drügo. Bajoneti so se zapiknoli v človeška tela. Kričanje, prošnje, zdihavanje, preklinjanje se je čülo. Što je spadno, več ne stano. Nekši Rus se je z zdignjenov puškov zakado proti Sečki. Še prle kak je zamahno, je spadno. Jožefov bajonet ga je prebodno. Boj je bio strašen. Mož se je bojüvao proti moži. Slovenec i Hrvat sta morila Rusa, te pa Slovenca i Hrvata, ne da bi se zavedali, da prelevajo bratsko krv. Štefani je mrzeo znoj kapao s čela. Strah ga je popunoma prevzeo. Od vseh strani so gledali proti njemi bajoneti. Zdvojeno je mahao s puškov okoli sebe. Ednok je zadeo v nekaj trdoga. Pred njim je spadno vküp ruski vojak. Bajonet je bio krvavi. — Oh, človeka sem bujo ! — se je zgrozio. Pred očmi njemi je postala tmica. — Jezuš, Marija ! — je zakričao naskori potom. Puško je spüsto, zakrilo z rokami i omahno. Iz prsi njemi je privrela krv. Obležao je kak mrtev .. . . Slovenska krajina — „Prekmurski profili.“ Profesor dr. Franc Sušnik, ki je nekaj časa včio na sobočkoj gimnaziji, je bio eden izmed tistih lüdi, ki so najbole vzlübili našo krajino. Povedao i zapisao je o nas vnogo lepoga. Znani so posebno njegovi »Prekmurski profili“, šteri so izhajati v „Slovenci“; Za proslavo desetletnice našega oslobojenja so izšli „Prekmurski protili“ v posebnoj knižici. Protili so takši, da bi jih naj prečteo vsakši Prekmurec. Dr. Sušnik je postavo v njih spomin Slovenskoj krajini, Klekli, Novinam, Baši, M. Soboti i njenoj gospodi Lutari, železniškomi mosti, gostüvanji, ciganom, Martjacom s plebanošom Horvatom itd. „Prekmurski protili“ so posvečeni nam, zato segajmo po njih v kem vekšem števili. Dobijo se na uredništvi Novin v M. Soboti. Knižica košta samo 6 Din. Na uredništvi se lehko javijo tüdi tisti, ki ščejo knižico odavati. Od vsakšega izvoda dobijo 50 par. — Velka slavnost pri Sv. Jürji Preminočo nedelo je bila pri Sv. Jürji slovesnost, štere dugo ne pozabijo tisti, ki so bili navzoči. Prevzvišeni püšpek dr. A. Karlin je posveto novo farno cerkev. Za to slovesnost se je Sv. Jüri dobro pripravo. Vse je bilo okrašeno s slavoloki, venci i cvetlicami. Püšpeka so prijali jako slovesno. K posvečüvanji je prišlo od vseh strani vnogo naroda. Tam so bili tüdi gg. glavar Lipovšek, vladni tajnik dr. Bratina, zdrav, referent dr. Gregorc, kanonik Slepec, dekan Baša i vnogo drüge dühovščine. — Kraja v Lemerji. Neznani tolvaji so vdrli v Lemerji v trgovino Viljema Hackl i so odnesli različnoga blaga v vrednosti 4000 Din. Hackl je obečo 1000 Din. nagrade tistomi, šteri pride tolvajom na sled. Grozna smrt deteta. Mati triletne Trezike Jaklin v Dugoj vesi je prala gvant. V vekšoj posodi je mela pripravleni vreli krop. Poleg je bio stolec, na šterom je sedela mala Trezika. Na stolci se je začnola nekaj igrati. Pri tom se je prekopicnola doj i spadnola ravno v vreli krop. Čista se je poparila. Dobila je tak velke opekline, da so povzroči smrt. — Mladost pa lepoto vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. — Žago si postavla v Dolnjoj Lendavi hrvaška tesna drüžba Našička. Fundament je že skopani. Edna Žaga že dugo časa brni i cvili, zdaj dobimo pa še drügo, da bo delo hitrej šlo. — Vmrla je v Krogi 83 letna Marija Husar. Če ravno je bila stara, se je dobro držala, le zadnje tedne je nekelko bolehala. — Nesrečen spadaj. Petletna Irma Marič je mela v pondelek nesrečo, Šla je po podstenji i tak nesrečno spadnola, da si je potrla roko. Nesrečno deklico so taki pelali v M. Soboto k zdravniki. — Ogen v logi. Čüje se glas, da je v kobiljanskom logi vövdaro ogen. Ar je zavolo süšave se jako süho, se je ogen jako razširo i napravo velko škodo. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Tolvaj v cerkvi. Marija Temlin je prišla v pondelek okolih devetih v beltinsko cerkev. Notri je našla ednoga dečka. Kda jo je on zagledno, je skočo prek rant i pobegno. Sledkar so videli, da je bio to tolvaj, šteri je gor vtrgno dva šparavca i odneso iz njiva peneze. — Što je dao pejneze g. Bojnec Ivani kak kaporo za potüvanje v Ameriko, naj javi na ROYAL MAIL LINE Dolnja Lendava, da mo probali to delo vréd spraviti. Pošlite tüdi prepis doblenoga Potrdilo in mi sporočite, kde máte originalno Potrdilo. KÜHAR, upraviteo. — Ka je fideikomis ? Večkrat se čüje ta reč fideikomis. Ka pa pomeni ta reč? Ta reč je latinska i pomeni zabrano odaje določenoga veleposestva. Celo lendavsko imanje nosi na sebi to zabrano, ka se ne sme odati. I če se oda, to breme ostane gor. Kakše breme je pa to? Ne samo to, da se na küpca nemre tabulirati küplena zemla, nego to breme je tüdi v fideikomisi, da čeravno oča oda to zemlo, deca i vnüki i teh vnükov vnüki majo pravico živeti iz te zemle. Zato je neizmerna norost i nesreča küpiti to zemlo prle, kak se reši fideikomis. Na Vogrskom obstoji te fideikomis zato, ar ga samo krao lehko odpravi, toga pa zdaj nemajo; pri nas se pa nemre Odpraviti zato ar je ustava zbrisana, novoga zakona pa še ne, ki bi zbrisao fideikomis, čeravno bi to jako dobro bilo. Agrarna zadruga v Črensovcaj vse mogoče včini, da se sklene zakon, ki zbriše fideikomis, ka se te ednok reši pitanje odküpa veleposestniške zemle. Kda dobi odgovor na svoje prizadevanje, bo to objavila v Novinaj. — Shod v Turnišči. Pri nas se je dnes teden v cerkvi razglaso shod na prostom. Shod bi bio gospodarski. Meli so ga: Izidor Horvat, vučiteo na Hotizi, Ludvik Peternel, vučiteo v Dugoj vesi i Turk Jožef, inšpektor na veleposestvi v D. Lendavi, tržec veleposestniške zemle po naših krajaj. Priporočalo se nam je, naj mamo tri leta detelco i potom Sejamo strmeno, pa mo vidli, kakši pov se bo pokazao. Smo njim Vervali, samo prosili smo jih za ta tri leta krüh, ar premalo zemle mamo. — Krog. Orlovski odsek v Krogi naznanja, da se poleg že objavlenih mest dobijo srečke tüdi pri Franc Kovači v Borejcaj, pri čevlari Edžiti v Gederovci i pri gostilničari Martina v M. Petrovcaj. En blok srečk smo poslali ednomi gospodi, šteri pa tistih srečk ne dobo v roke. Če bi što te srečke dobo v roke, naj to javi našemi odseki, inači tisti blok srečk razvelavimo. Prijateli orlovske mladine, pridno segajte po srečkaj. Srečka stane samo 4 Din. Loterija ma 200 dobitkov v vrednosti 20.000 Din. Ne zamüdite sreče ! Pozdrave pošilajo. Ludvik Bohar s svojov partijov iz Nonnenhofa, Mihael Kühar i Štefan Gubič Rauchendorfa. Pozdravlajo celo Slov. krajino, posebno svoje domače, naročnike „Novin“ i voditela borze dela. Kühar Mihael se toži, ka so njemi ne šteli ovi delavci pomagati pri plačüvanji „Novin". — Z bitja smrt. Preminočo nedelo je nastanolo v Ocinjaj pri Sv. Jürji v krčmi bitje, v šterom so dobili trije dečki vekše rane. Eden je v radgonskom špitali že vmro. 22. septembra 1929. NOVINE 3. Delavcom v Nemčiji i Franciji. Polske delavce v Nemčiji i Franciji ponovno Opominamo, naj se obrnejo v slučaji pritožb na: Deutsche Arbeiterzentrale Berlin SW. 11 Hofenplatz 4 vsi tisti, ki so v Nemčiji, na Borzo dela v Murskoj Soboti pa vsi tisti, ki so v Franciji. Prosimo pa vse, naj bodo malo potrplivejši i bole zadovolni, ár nega mesta i slüžbe kde ne bi bilo kakše falinge. Vse pritožbe, štere smo dozdaj dobili, smo odposlali na pristojna mesta s prošnjov, da se tem siromakom kem prle pomore i vse krivice naj se popravijo. Zakaj se nešterni delavci radi tožijo, da jim je božno, posebno iz Francije smo zadnji čas prejeli preci pritožb. Vzrok tomi je, ar delavci ne razmijo jezika, prido v žmetno delo pa so osamleni i tak njim je dugočasno pa se trplenje vidi ednok hüjše, kak je pa v istini. Istinsko so nešterni tak nesrečni, da so zadeli na takše gospodare, Šteri so proti njim brez srca i priganjajo delavce kak najbole k deli, ne dajo pa njim tisto v punoj meri, ka določa pogodba. Mi smo od naše strani včinili vse kelko je bilo mogoče ka se v bodoče to nede godilo. Poskrbeli smo tüdi za to, da bodo prihodnjič delavci za Francijo dobivali pogodbe v roke že v M. Soboti kak so to dobili delavci za Nemčijo, od te pogodbe bode en prepis mela tüdi Borza dela. Tak bomo znali, kde so naši delavci, kakšo plačo majo itd. Na te način de se lehko, hitro pomagalo takšim, šterim do se godile kakše krivice. Naj se ne misli, da je delavcom Franciji sploh božno. Dozdaj smo dobili okoli 55 pritožb vsega. So pa tüdi takši, šteri so zadovolni i njim je resan dobro. Dokaz naj bo to, da je vnogo od njih že poslalo domo po 1000-1500 ali več frankov, poleg toga pa pišejo, da njim je dobro i so vsestransko zadovolni ešče bole kak delavci v Nemčiji, kde je skoro Povsedi slaba hrana, á zato pa je slüž malo bolši. Dragi delavci, prosimo Vas vse, da vztrajate pri deli, kelko je mogoče i Potrpite v tom leti, prihodnjič bomo pa to tak uredili, da bodete meli zadostno obrambo proti vsem krivicam. Dozdaj pa nam to ne bilo mogoče včiniti, ar smo ne meli potrebne prilike za to. Za volo toga naj nihče nas ne krivi, ar smo spunili našo dužnost dozdaj v punoj meri. Vsem pošilamo Prisrčne pozdrave i Želemo dober ušpeh i srečno pa veselo vrnitev nazaj domo. — Borza dela v Murskoj Soboti. Po katoliškom sveti. Sküpščina katoliške akcije. V Zagrebi se je 14. sept. vršila glavna skupščina katoliške akcije, na šteroj se je sklenolo, da se bo vršo prišestno leto v Zagrebi velki evharistični kongres, ki bo slüžo k tomi, da se poživi versko živlenje. Katoliški teden v Ženevi. Katoliška zveza za študij mednarodnih pitanj je priredila od 16. do 22. sept. v Ženevi katoliški teden, na šterom so Znani učenjaki govorili o stvaraj, ki so s katoličanstvom v zvezi. Vmorjeni misijonari. V vesi Ljanhan na Kitajskom so razbojniki vmorili püšpeka Condo Jana i dva frančiškana. — Vsi trije so bili iz Belgije. Prebivalci papove države. V novoj papovoj državi, štera je v Rimi, je bilo lüsko Štetje. Vseh prebivalcov je 523. Doma i po sveti — Mesarsko klanje v Oči. Preminočo nedelo je bila v Oči velka veselica, štera se je končala s krvavim klanjom. Komaj so se začnoli zbirati gostje, je prišlo v gostilno tüdi šest dečkov po imeni Gačal, ki so bili vzrok velkoga bitja. Začnolo se je s tem, da je eden izmed šestih Gačal dečkov zagnao ednomi gosti pivinsko kupico v glavo. Naskori potom se je začnolo bitje, štero je trpelo dve vöri. I se je končalo s tem, da je 14 lüdi zgübilo živlenje, prek 50 pa je bilo bole ali menje ranjeno. — Smrt matere i hčere. V pristanišči pri Dobrovi sta našli v morji smrt nekša mati i hči iz Banjanov. Do nesreče je prišlo po vsoj priliki tak, da je edna po neprevidnosti spadnola v vodo. Drüga joj je šla na pomoč. Ar pa niedna ne znala plavati, sta obe našli v morji smrt. Za smeh. V krčmi. Gost: Ka delate tü z mačkov ? Krčmar: Znate, dnes je za obed zajčje meso, da pa moji gostje ne bi mislili, da smo dali mesto zavca mačko, jim jo zdaj kažem. Na sodniji. — Svedokinja, kelko ste stari? — Stara sem 23 let. — Tak ! Kda ste teda rojeni? — Nemrem se več spomniti, gospod sodnik — te sem bila še premlada. Ali je bio pijani? — Ali verjete, da je bio v tistom hipi pijan? — Ne vem gotovo. Njegova žena je pravila, da je prineso domo nekši potač i je z njim šteo igrati na gramofon. Z veličastne proslave desetletnice. I. Naj pozdrav bo ta spomin Ko nedavno še trpin, Bil je suženj in tlačan, Sin zemljice te prekrasne. Ki trpel je, delal, jokal In pod bičem krutim stokal. Tužne pesmi glas ubiral, S srcem bolnim tod umiral. Njemu v čast sem rož nabrala, Jih v venec povezala. Vam poklanjam ga z željo, Čuvajte nam to zemljo ! Ki je pila znoj mučenca, Kri prekmurskega Slovenca. II. Minulo zdaj deset je let, Z veseljem se spominja svet, In vriska danes in prepeva, Raz lic mu žar radosti seva. Ko z bratom Save, Sotle, Drine Rokuje brat se Murske pokrajine (Pridružil brat se je Krajine) Vam srca naša bratje mili! Ostanejo v sreči — Sili, Tu šopek Vam dehteč v Pozdrav Z domačih ljubljenih dobrav ! III. Cvetljic rudečih in belih, Nabrata sem bujno razcvelih. Rdeče ljubezni globoko so znak, Beli zvestobe — ki vsak Dolžan ju je domovini, Lepi Slovenski Krajini ! IV. Obletnico deseto mi zdaj prosljavlamo, Med nami prav prisrčno Vas vsi pozdravljamo ! Bog živi Vas, oj gost naš mili, Da srečni bi med nami bili! V. Kaj naj povem otrok jaz mali? V roke so šopek meni dali, Pozdravljam s cvetjem Vas i dom, Ki vedno mu jaz zvesta bom ! Da cvetja polna bila Bi domovina mila! VI. Kaj zbira se narod, kaj v cvetje odeva Slovenska Krajina se živo? Zvonenje in strelba in petje odmeva Črez travnik, dobravo, črez njivo! Oj velik praznuje zdaj dan Naš narod, ki tukaj je zbran. Deset je že let pohitelo V večnost neskončno, neznano Ko solnce svobode objelo Je ljudstvo, v sužnost vkovano. Ko brat mu iz onega kraja vesel Roko je ponudil, ga srčno objel: Pozdravljen Ti sin domovine V ljubezni, ki nikdar ne mine In tega se dneva zdaj narod spominja Ko v Lendavi naši se v množicah zgrinja. In poje, odeva se v cvetje dehteče, Ponosno trepeče srce mu od sreče, Ki roka jo božja mu je namenila Ko z brati je onkraj ga Mure združila. In z radostjo v srcu svečano Prisega Domovini zvestobo, ki zlega Bog čuvaj jo danes in dneve bodoče, To želje so našega narode vroče. In z narodom našim se Vi- veselite Pozdrave udane tja bratom nesite. V znak spoštovanja iz moje desnice Sprejmite v dar te dehteče cvetljice ! 4. NOVINE 22 septembra 1929. FR. PAVLICA: Gospodarstvo Sviloreja v Slov. krajini. Kak v ostalih krajaj v Sloveniji, se je gotovo že pred več leti probalo vpelati svilarstvo tüdi v toj pokrajini mogoče da i Vnogi malinovi nasadi kraj cest i potov svedočijo, da se je dosta delalo na tom, da se v doglednom časi sviloreja v Prekmurji vdomači. V sosednom Medžimurji in dale v Hrvatskoj se je svilogojstvo ustanovilo in se goji še dnesden. V Slovenskoj krajini se poskuša razširiti sviloreja že tretje leto. Od leta do leta se število svilorejcov vekša, a uspeh ne takši, kak bi lehko bio. Ravno letošnji pridelek nas ne more zadovoliti, ar bi bio lehko vekši i bolši. Pokazala pa je letošnja goja sviloprejke, da se z razumnim delom i dobrov volov lehko dosta dosegne. Oni, ki se neso strašili dela, so dosegnoli prav lepe uspehe. Tisti pa, ki so mislili, da bodo živalice rasle brez zraka, svetlobe i listja, so v prvoj polovici razvoja ali pa so jih stradali do zabubenja. Pridni svilorejci, zlasti oni iz Doline, Čentibe, Beltinec, Lipovec, Satahovec in Mač- kovce so dosegnoli dobre uspehe. Vsem tem pa sta lehko za vzgled marliva dijaka — gimnazijca Čergulj in Dujec, ki sta dobila za svilobube prvi 1620 Din, drugi 1205 Ali nesta to zadosta lepi šumi ? Se razmi, brez dela ob samom javkanji, da se to ne splača, ne penez. Naj bi naša mlada dijaka našla po vesnicaj posnemalce. V očigled 7000 odraslih malin, ki rastejo v Slov. krajini je naravnoč greh, da bi ostale neizrablene, kda lehko prinesejo prebivalstvi dosta dohodkov. Oblastna Samouprava mariborska je delo za razširjenje svilarstva podprla s podporov 5000 Din. za osnovanje drevesnice. Dnes že raste v toj drevesnici do 20.000 mladih malinovih sadik, ki bodo za par let za samostojno nasaditev. Ena glavnih ovir pri razvoji svilarstva je gotovo prenizksa cena svilobubam. Kak je lehko dosegnoti bolše cene? Predvsem je potrebna lastna organizacija neodvisna od državnoga svilarstva, tak, da ta nabavla sama jajčeca in oddaja sledkar bube tistomi, ki da vekšo ceno. Na te način bi se sviloreja hitro razširila, ar bi kmetovalci začali sami saditi maline Govorica, da bo umetna svila svilarstvo uničila, je zaenkrat nepomembna, ar opažemo, da se ravno v državaj, kde je industrija na viški, sviloreja z neverjetnov naglicov širi. Zadnje čase se je v Italiji posebno v gornjem deli i še posebi v slovenskih krajaj posadilo na stojezere malinovih sadik. Tüdi v okolici Beča se je začnola sviloreja jako razvijati. Tam zasajüvlejo posamezniki po več plügov travnikov z malinami, kak pri nas jose, samo da püstijo to rasti v obliki grmovja. Tüdi pri nas se je že zglaso nekši bečanec inženjer g. Pesche, ki ma svoje posestvo v Št. Lovrenci na Pohorji i tam še letešnjo jesen posadi 4 plüge z malinov. Oblastna Samouprava namerava tüdi v bodoče podpirati svilogojstvo, i tak sme pričaküvati, da se bo to z dobrim uspehom širilo. Svilogojci, ki so v tom leti dosegnoli dobre uspehe, bodo še posebi nagrajeni. Pošta Kühar Mihael, Rauschendorf. 5 Mark dobili. Vse je zadosta. Odsejmao bomo Vam je pali pošilali. Več Vam ne trbe plačati. Novine smo Vam zato stavili, ka so novine vsikdar nazaj prišle. Štefan Gubič, Rauschendorf. 100 Din. sprejeli. Hvala lepa. Pozdrav objavili. „Novine“ dobite pri M. Kühari. Ludvik Bohar, Fr. Pozvek Nonnenhof. „Novin“ dobite, kak želejte 6 i 7 falatov. Peneze sprejeli. Fala lepa. Dam na znanje, da se dobijo pri meni najbolše zdelane kože in poplatje za obüteo. To posvedočijo vsi vučeni čevlari i tüdi kmetovje, ki so pri meni že blago küpüvali. Slab leder je dosta drakši kak dober. Peneze v blato meče, što slab leder küpüje. Dober leder pa samo tisti pozna, ki ma več letno prakso v njem. Ne dajte se zapelati; nepozna ledra tisti, ki ne je meo posla ž njim. Zato vsi, ki potrebüjete za zimo dober leder, dobro obüteo i fal, to dobite vsigdar pri ŠKAFAR JOŽEFI v Beltinci. Dva stolarskiva pomočnika taki spejmem proti dobroj plači. JOŽEF PETEK stolarski mojster v BOGOJINI. K odaji 30 plügov velko gospodarstvo (njive, 6 plügov senožati, log) se ali oda ali da v najem. — JOŽEF KREPS, Tešanovci. lepa grajščina 83 plüge arondirt, bogati inventar za 1,100.000 Din. Grajščina 264 plügov, inventar, živina za 3,000.000 Din. Grajščina 500 plügov starinsko Pohištvo in drügi inventar. Lepa hiža 20 plügov za 150.000 Din. Nova trgovska hiža, za dve trgovini, lepo stanovanje v varaši pri kolodvori za 750.000 Din. Umetni mlin, 49 plügov pri kolodvori za 800.000 Din. Umetni mlin za 100.000 Dinarov Gostilna velka nova hiža pri kolodvori za 300.000 Din. SLIVAR, Ljutomer, Jugoslavija. K ODAJI tesani les, gotov rušt za zid, late in vsake fele deske. Dobi se pri TOPLAK JANOŠI lastniki parne žage in gostilničari v DOBROVNIKI. Senje najvekše letno Živinsko, konjsko in kramarsko se vrši v CANKOVI, dne 24. IX. 1929 Rupertovo. Izšla je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1930. ki ina 365 dni. „VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski koledar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevao i je še dnes najbole cenjeni. V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebuje vsaki den. Katoliški koledar z nebesnimi, sunčnimi, mesečnimi vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — koledar za proslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzule tüjih držav v Ljubljani in Zagrebi ; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živlenjepise važnih in odličnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec i žena v hiši. „VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh večjih trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki: tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. V trgovini IGNACA WIESSENSTERN v D. Lendavi se oda pravica do posestniške zemle 1 plüg se lehko taki prevzeme blüzi dva plüga pa pride naskori k coj. Što se zanima za to, se naj oglasi! K odaji je močen les od cimprane hiše. Lehko se ponüca za novo cimpranje. — Naslov pove uredništvo Novin. KMEČKA POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI, se je preselila s 15 septembrom iz g. Faflika hiše v g. OLAJOŠA hišo prek od birovije t. j. poleg gostilne Turk. Najvarneje in najboljše naložite svoj denar v HRANILNICI in POSOJILNICI v TURNIŠČU, r. z. z n. z. Uradne ure: vsaki četrtek od 9—12 ure in od 1—4 ure popoldan in vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po večernicah. Posojila se dajejo pod jako ugodnimi pogoji. Hranilne vloge se obrestujejo po 8%—9% in znaša stanje istih nad 2,000.000 Din. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC.